766
Splošni pregled.
da se je pojavil na našem odru tudi še drugi proizvod, ki naj pokaže skladatelja v njega daljnjem delovanju, v operi, ki jo je zložil devet let zaFaustom. Le naravno je, da posegamo pri imenovanju Gounoda vedno tja do njegovega Fausta, saj si je pridobil Gounod ravno po Faustovih melodijah svojo neumrljivost in simpatije, katere mu ne minejo spričo neodoljivosti vzorite te ustvaritve. Če ne najdemo v „Romeu in Juliji" vsega, česar smo pričakovali, omamljeni po vabljivosti „Fausta", pišemo tudi to na rovaš poslednjega, ki nas je razvadil po svojem čaru, ki mu ni baš para. Shakespearjevi slavni drami ni bila usojena enako presenetljiva uglasbitev kakor Goethejevi, čeprav je obema predmet slično prikupljiva, idealne ljubezni prepojena pripovest. Više je navdahnila Gounoda Margaretina preprostost nego aristokratski milje Julijine prikazni. Za to ni priklilo skladatelju več one opojne poezije, ki ne da izumreti čudoviti svežosti „Fausta"; iskal je je, a ni je našel. Mnogo je še dra-žestnih detajlov, v katerih se javlja tudi v „Romeu in Juliji" blesteči slog Gounodove v slikovitosti romantike se topeče glasbe, toda primanjkuje jim prepričevalne moči, ki bi jih znala združiti v eno veliko misel, v celotno in harmonično, vznašajočo sliko. Hoteč se vživiti v italijansko podnebje, hoteč prikrojiti svojo veliko opero po tujih vzorih, je izgubil Gounod nekaj one izvirnosti, ki ga je navdahnila in vodila k izumljenju onega, kar je neoporečno njegovo najboljše, prelepega in nepre-kosljivega njegovega Fausta.
Izvršitev opere je skrbna, predstavitelja Romea in Julije (Jastrzebski in Collignon) podajeta zelo pohvalne pevske nastope.                 Dr. V. Foerster.
Nova slovenska veseloigra. Novo izvirno veseloigro .Dobrodušni ljudje" uprizore na slovenskem gledišču v Trstu. Spisal jo je g. dr. Fr. Detela.
Dve novi hrvaški opereti. Ivan pl. Zaje je dovršil opereto „Srbski plemič", a drugo opereto „Narodna garda" dovrši še v teku sedanje glediške sezone. Besedilo za obe opereti je napisal Štefan Širola.
Anton Foersterjeva sedemdesetletnica. Dne 20. decembra t. 1. bo praznoval rojstno sedemdesetletnico znani in zaslužni skladatelj slovenski Anton Foerster. Še mnoga leta!
Trubarjeva štiristoletnica. »Slovenska Matica" je v svoji seji dne 5. novembra sklenila, proslaviti štiristoletnico Primoža Trubarja, ki bo, kakor znano, prihodnje leto, s slavnostno akademijo in izdanjem »Trubarjevega zbornika". Tudi »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" se pripravlja, da primerno proslavi spomin prvega našega slovstvenika.
Petindvajsetletnica slovenske umetnice. Gospa Z. Borštnikova bo praznovala dne 10. decembra petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Uprizori se ta večer v našem gledišču Ibsenova drama „Nora", v katere naslovni vlogi nastopi naša heroina.
Eliška Krasnohorska, znana libretistinja Smetanovih oper in urednica časopisa „Ženske listy", je praznovala dne 18. novembra svoj 60. rojstni dan.
Konstantin Veličkov f. Dne 17. novembra je umrl v Sofiji nenadne smrti znani bolgarski pisatelj Konstantin Veličkov, star 52 let.