številka 20 četrtek, 22. maja 1997 160 tolarjev
Od petka do nedelje v Velenju
Od jutri (petka) do nedelje bo Cankarjeva ulica v Velenju prizorišče 2. cvetličnega sejma Velenje 97.
Kot je na novinarski konferenci prejšnji petek povedal vodja velenjskega Turistično informacijskega centra Slavko Hudarin, s tem projektom znova trkajo na zavest občanov in tistih, ki tako in drugače skrbijo za podobo mesta, za lepo in
pomagali z nasveti pri izbiri in vzgoji cvetja, okrasnega grmičevja, orodja in zaščitnih sredstev. Njegova posebnost bo predstavitev zdravilno-zeliščarskega vrta Kavčnikove domačije. V naslednjih letih nameravajo namreč več pozornosti nameniti vzgoji in uporabi prav domačih zdravilnih zelišč. S podjetjem Gost Velenje so ta sejem uspeli vključiti v turistično sejemsko
urejeno okolje. Z vsakoletnimi tovrstnimi aktivnostmi naj bi pripomogli k temu, da bo Velenje ponovno urejeno ter prijazno za njegove prebivalce in naključne obiskovalce. Projekt so zasnovali tudi kot prispevek tega območja v vsakoletni akciji Turistične zveze Slovenije: Slovenija, moja dežela - lepa, urejena in čista.
Se nekaj o 2. cvetličnem sejmu: poleg razstavno- prodajnega bo imel še izobraževalno -svetovalni značaj. Na njem udeleženci ne bodo svojega blaga le prodajali, ampak obiskovalcem
ponudbo in prijave kažejo, da vlada zanimanje za sodelovanje na njem ne samo v okolici Velenja, ampak v širši celjski, koroški regiji, prijavo so prejeli tudi iz Kranja. Ob zaključku sejma, v nedeljo ob 15. uri, bodo najuspešnejšim udeležencem sejma podelili priznanja in nagrade.
Ob tem velja omeniti, da bodo sejemske dneve popestrili likovniki in lončarji s svojimi delavnicami ter s koncerti mladi glasbeniki velenjske glasbene šole.
mtP
Ob koncu tedna bo delno sončno in toplo.
ISSN 0350-5561
►<i I^ji veleblagovnu	] [ :a	M Ufcd velenje
Kdor išče, ta najde		... v NAMI!
d.d
ZAVAROVALNICA MARIBOR

PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
Politiki "kujejo" slovenščino
Mnogo pomembnega so dorekli svetniki na torkovem zasedanju, tisto čemur so namenili največ časa in burnih razmišljanj pa je ostalo nedorečeno. Odlok o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov osnovnih šol v mestni občini Velenje še vedno ni sprejet. So pa sklenili razpravo na to temo, glasovanje pa preložili, saj so želeli najprej dobiti čistopis dokumenta.
Dorekli pa so imena osnovnih šol, ki so jih postavili v imenovalnik. Po novem torej ne bo več osnovna šola Antona Aškerca, (saj vendar ni njegova je bilo slišati), ampak Anton Aškerc (saj vendar ni on), je že pred leti reklo jezikovno razsodišče.
No, poslanci LDS velenjskega sveta so menili drugače, še posebej Pankrac Semečnik, kije ob argumentih, da pravi stroka drugače, poudaril, da je Toporišič "zmrcvaril slovenščino do onemoglosti" in da, če se odločajo za dobro stvar, se v slovenskem prostoru (padla je namreč opazka), pač ne bodo osmešili. Tudi stroški teh poimenovanj ne bodo tako veliki, je pridal odgovoren za področje negospodarstva mag. Peter Kovač, da bi to lahko bil problem.
Bo pa problem, ko se bodo morali odločati ravnatelji in učitelji - le kaj bodo izbrali: stroko ali politiko?
Več na J. strani
Hotel Štorman na ranču Veniše
SSK bo z DMK razgibal tri majske dni
Razstave, koncerti, okrogla miza...
Prejšnjo sredo so v čudovitem okolju ranča Burger na Venišah pri Nazarjah odprli novo Hotel Štorman, ki seje tako pridružil verigi šestih gostišč firme Štorman. Hotel sta sicer zgradila zakonca Burger, znani gostinec Zvone Štorman pa gaje po zapletu glede gradnje objekta ob avtocesti vzel v dolgoletni najem. Zakoncema Burger v neposredni bližini hotela ostaja konjeniški kompleks s 30 plemenitimi konji; novih načrtov pa nobenemu
od novih partnerjev ne manjka. V ospredju razvojnih razmišljanj je izgradnja pokritega prostora, ki bo omogočal jahanje v vseh letnih časih in vremenskih razmerah, tu so že načrti za gradnjo pokritih teniških igrišč ter bazena s fit-nesom in sauno.
To seveda pomeni ogromno pridobitev za občino Nazarje in dolino v celoti, nazarski župan Ivan Purnat pa je žalskemu Milanu Dobniku dejal, da mu lepšega darila kot je firma Štorman na
Otvoritveni trak pa je prerezala ravnateljica celjske gostinske šole
Bogomira Skerjanc. (foto T. Tavčar.
Venišah nikakor ni mogel poslati.
Sicer se je v sredo ob in v hotelu zbralo preko tisoč povabljencev od blizu in daleč, ki jih je z dobrotami počastil Zvone Štorman, pa tudi otvoritveni slovesnost je bila na visoki ravni. Med ostalimi govorniki je Burgerjevim in Štor-manovim čestital tudi državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, ki je obenem napovedal boljše čase slovenskega turizma,
»jp
Maj. Mesec ljubezni, mladosti in radosti. Ki je v Velenju še bolj žlahten, odkar Šaleški študentski klub pripravlja tradicionalne Dneve mladih in kulture. V dneh okoli 25. maja, ki so jih mladi že od nekdaj imeli za svoje. Letošnji sedmi Dnevi mladih in kulture se bodo pričeli že danes, jutri in v soboto sledi stopnjevanje.
Letos bo večina prireditev potekala na Velenjskem gradu, v njegovem atriju in pred
njim. V atriju gradu se bo danes dogajanje razživelo ob 20.45 uri, ko bodo festival otvorili skupaj z nekaj razstavami. Koncert klasične glasbe se bo pričel ob 21. uri, hkrati pa bodo študenti predstavili novo RIT.
Jutri, v petek, bodo mladi najprej risali grafite (ob 18. uri) in to pred poslovalnico
Mladinskega servisa Velenje. Uro kasneje bodo v grajskem drevoredu pripravili ambientalno likovno postavitev na prostem. Ob 20.uri se bo v Mladinskem centru pričela okrogla miza O sodobni mladinski kulturi. Obljubljajo zanimive sodelujoče. Ob 20.30 se bo v atriju gradu pričel drugačen literarni večer z naslovom Poezija po pošti. Dan pa se bo končal z etno-jazz koncertom v atriju velenjskega gradu (začetek ob 21. uri). Nastopili bodo velenjski srednješolci s priredbo HAIR, potem pa še skupine Ad hoc nonet, The Flirt in kot zvezde večera Kontrabant.
Sobotno jutro bo vabilo na Cankarjevo ulico, kjer bo bolšji sejem, ki se bo pričel ob 10. uri. Okoli enih se bo na igrišču ob bazenu začel turnir trojk v košarki in odbojki. Dogajanje se bo zvečer seveda preselilo na grad, kjer bo velik koncert, osrednji dogodek festivala. Nastopilo bo sedem skupin: Burkofsky, Wasserdicht, Sulo, Klinični te-stiranci, Hic Et Nune, Racial Abuse in Strelnikoff.
Ponudba je bogata in raznolika, zato užijte letošnje dneve mladih in kulture z veliko žlico. Do prihodnjih je še daleč, Velenje pa vmes vse preveč spi.
■ bš foto: Leši
Nastopilo bo sedem skupin. Na sliki Burkofsky
9770350556014
DOGODKI
22. maja 1997
Norice
Vodovod bo kmalu končan
Dolič - Izgradnja vodovoda v Doliču, ki bo 75 gospodinjstvom omogočil uporabo čiste, pitne vode, je v zaključni fazi. Investicija bo veljala nekaj več kot 50 milijonov SIT. V občini Mislinja, ki je prispevala več kot 60% potrebnih sredstev zanjo, ostalo pa so prispevali krajani, so se odločili, da ga bodo namenu predali za občinski praznik. Tega bodo prvič, odkar obstaja občina, obeležili 28. junija, ko bodo namenu predali tudi nekaj krajših odsekov krajevnih cest.	■ bš
Športno igrišče do 20. avgusta
Graška Gora - Na tromeji med MO Slovenj Gradec, MO Velenje in občino Mislinja leži področje, kjer bodo zgradili večnamensko športno igrišče na vrhu Graške Gore. Vse tri občine bodo prispevale finančna sredstva zanj, zato so pred dnevi župani tudi podpisali pogodbo o sofinanciranju. 2 milijona SIT bo prispevala država, obe mestni občini po 1.6 milijona SIT, polovico manj pa občina Mislinja. Investicijo vodi MO Slovenj Gradec, ki bo izbrala tudi izvajalca del. Večnamensko igrišče naj bi bilo končano do tradicionalne zabavno-glasbene prireditve »Graška Gora poje in igra«, torej do 20. avgusta.	■ bš
Prodaja znanja na Kitajsko
Velenje - Te dni se na Kitajskem mudi skupina strokovnjakov Premogovnika Velenje in nemškega podjetja za rudarsko opremo DBT, ki si na povabilo predstavnikov kitajskih premogovnikov ogleduje njihove premogovnike, da bi ugotovila možnosti uvajanja velenjske odkopne metode vanje. Delegacijo velenjskega premogovnika sestavljajo tehnični direktor mag. Marjan Kolenc ter njegova pomočnika za raziskave in razvoj dr. Milan Medved in za elektro-strojno področje Zdenko Lah.	■ dj
Pouk le do konca maja
Paški Kozjak - Osemletka na vrhu Paškega Kozjaka bo, kot vse kaže, dograjena in obnovljena do predvidenega datuma, to je do konca avgusta. Dela potekajo po načrtih, prizidek je skoraj gotov, že konec maja pa bodo gradbinci pričeli z obnovo starega dela šole. Zato bodo tamkajšnji osnovnošolci s poukom v učilnicah končali že konec maja, izvedli pa bodo še nekaj aktivnosti na prostem. Že med šolskim letom so namreč imeli pouk marsikatero soboto, zato učni načrti ne bodo »trpeli«.
Investicija bo vredna 90 milijonov tolarjev, stroške pa so si razdelili država in vse tri občine, od koder so tamkajšnji učenci; MO Velenje, Mislinja in Vitanje.	■ bš
Šampijoni med alkoholnimi pijačami
Ljubljana - Pred tednom dni je potekalo, v organizaciji Ljubljanskega sejma, Mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač. Ocenjevanje, ki ima dolgoletno tradicijo, je nekakšen vsakoleten uvod v Mednarodno ocenjevanje vin, kot tak pa tudi začetnik dogajanj sejma VINO LJUBLJANA.
Posebna komisija je ocenila 44 vzorcev alkoholnih pijač iz Francije, Hrvaške, Portugalske, Slovaške, Turčije, Zvezne republike Jugoslavije in Slovenije. Podelila je 19 zlatih in 18 srebrnih plaket ter dva naziva šampion in sicer Vilijamovki iz Fructala Ajdovščina ter Vinjaku 5, ki ga proizvaja KPK Rubin iz Kruševca (ZRJ). Dve zlati medalji je prejela tudi Žganjarna Dolenc iz Slovenj Gradca.	■ bš
Lastna občina (šele) 1998?
Solčava - Prejšnjo sredo so na lastno pobudo Zgornjo Savinjsko dolino obiskali predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo. Najprej so se na Ljubnem sestali s predstavniki vseh petih občin in se temeljito pogovorili o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, o možnih spremembah zakona o financiranju občin, o razmejitvah pristojnosti med predsedniki občinskih svetov in župani ter o ostalih problemih lokalne samouprave.
Pogovore so popoldne nadaljevali v Solčavi, kjer je se jim pridružil tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer, med ostalimi gosti pa je bil tudi poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen. V Solčavi je beseda tekla predvsem o težnji Solčavanov po lastni občini. Možnost za oblikovanje nove občine bo (šele) prihodnje leto pred lokalnimi volitvami, o tem pa naj bi odločal referendum v krajevni skupnosti Solčava. ■ jp
Poziv Kluba podjetnikov Celje
Celje - Klub podjetnikov Zlatorog Celje, ki združuje več kot sto direktojrev in pojdetnikov celjsko-šaleške regije, nalaga poslancem in državnim svetnikom s tega območja, da glasujejo za ratifikacijo pridružitvenega sporazuma Slovenije k Evropski uniji.
Zavedamo se, da bi oddaljevanje Slovenije od Evropske unije usodno poslabšalo položaj gospodarstva in mu postavilo visoke ovire v poslovanju z evropskimi državami.
Vaška skupnost Rečica ob Paki
Je tega treba bilo?
V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je minuli petek potekal zbor krajanov vaške skupnosti Rečica ob Paki. Za dokaj dobro obiskan zbor najbrž niso bili "krivci" šmarški folk-loristi, ki so se zbrali na vajah v dvorani in s petjem ter igranjem popestrili dobršen del zbora, ampak predvidene točke dnevnega reda: poročilo o delu vaškega odbora v preteklem obdobju, odstop predsednika in celotnega odbora ter volitve njegovih novih članov.
Lojz Podgoršek, do tega zbora predsednik odbora vaške skupnosti Rečica ob Paki, je menil, da so v minulih dveh letih kar nekaj naredili. Pozornost so namenili zadevam ki so krajane najbolj bodle v oči predvsem s področja komunalnih dejavnosti in varnosti v cestnem prometu. Pristop k izdelavi projektov za izgradnjo pločnika Rečica ob Paki -Šmartno ob Paki sicer napoveduje uresničitev ene od največje izraženih potreb krajanov te vaške skupnosti, čeprav bo ob tem ostalo nekoliko odprto vprašanje varne poti za kolesarje. Ob pozornem poslušanju najbrž nekaterim udeležencem ni »ušlo« tudi njegovo nezadovoljstvo, ker je vodstvo občine našlo posluh za to potrebo
šele letos. Župan Ivan Rakun se je na ta njegov namig odzval s trditvijo, da se vsega ne da v občini narediti naenkrat, in da tudi letos vseh potreb te vaške skupnosti zaradi preskromnega občinskega proračuna ne bo mogoče ure-
trditvah predsednika sveta občine Bojana Kladnika, ob
še takih prizadevanjih ne bodo mogli rešiti tako kmalu.
Da takšnega nezadovoljstva ne bi bilo treba, če bi odgovorni v občinski upravi stregli stvarem kot bi jim
Tudi pomanjkanje informacij lahko precej vpliva na nezadovoljstvo občanov, so poudarili.
sničiti. Z novico, da se bodo do konca tega meseca predstavniki	velenjskega Komunalnega podjetje dogovorili s strankami glede priključitve na kanalizacijo, jih ni razveselil, ampak bolj razburil. Krajani so namreč opozorjali na težave, ki bodo pri tem nastale. Po mnenju razpravljalcev so nastale zato, ker so k tej aktivnosti v občini pristopili preveč po domače, spet brez temeljitega dogovora z njimi. Kolektorskega sistema s čistilno napravo pa, po
morali, je pokazala tudi razprava glede odstopa predsednika in celotnega odbora vaške skupnosti Rečica ob Paki. "Razlogov za odstop je več. Poleg lastne preobremenjenosti me moti indifer-enten odnos organov občine, župana, občinskega sveta, odbora za delo z vaškimi skupnostmi do dela našega odbora. Kopico pobud smo dali, nanje nismo dobili nobenega odgovora. Zaradi pomanjkanja informacij smo menili, da se nas ne jemlje do-
volj resno in enakovredno i drugimi, "je pojasnil Lojz Podgoršek. Ker so enako menili tudi ostali člani odbora vaške skupnosti, so odstopili tudi oni. Sledilo je Kladnikovo in Rakunovo pojasnjevanje, da temu ni tako, čeprav vse stvari niso idealne. Po mnenju prvega, ki se je mimogrede strinjal, da je informacij res premalo, je najbrž tudi dejstvo, da so pristojnosti občine manjše, kot so ob uvedbi nove lokalne samouprave pričakovali, pri tem naredile svoje. Rakun pa se je med drugim opravičeval tudi s pomanjkanjem kadra v občinski upravi. Lojz Podgoršek je sicer priznal, da so morda naredili napako, ker na seje odbora niso vabili svetnikov iz področja njihove vaške skupnosti, so pa vabila zanje pošiljali županu in tajniku. Kladnikov poziv, naj še enkrat pretehta svojo odločitev, vsemu navkljub ni omajal njegovega koraka. Ob tehtanju, kako rešiti neljubi položaj, so se po posameznem izjasnje-vanju ostali člani vaškega odbora vendarle odločili za nadaljnje delo v obdoru, Lojza Podgorška pa bo zamenjal Peter Peršič. Kdo bo novi predsednik vaške skupnosti, naj bi bilo znano po prvi seji odbora v nekoliko spremenjeni sestavi.
■ tp
Seja upravnega odbora Premogovnika Velenje
Velenje - Upravni odbor Premogovnika Velenje je na svoji seji 16. maja obravnaval finančni načrt za leto 1997, poročilo o poslovanju podjetja v prvih treh mesecih leta 1997, strateški delovni načrt za naslednje 10-letno obdobje, poročilo revizorja o poslovanju podjetja v letu 1996 ter osnutek statuta podjetja.
Upravni odbor je potrdil izhodiščno ceno 5,95 DEM za giga joul energije in
proizvodnjo 4.050.000 ton premoga za leto 1997. V Premogovniku so v prvih treh mesecih letos ustvarili nekaj čez 200 milijonov SIT izgube, to pa predvsem zaradi izstavljenih računov za oddan premog po cenah iz oktobra 1995. Pogodba o oddaji premoga v TEŠ za letos še namreč ni podpisana. Če bi letos že veljala nova cena, bi ustvarili skoraj 350 milijonov SIT dobička.
Pri obravnavanju strateškega načrta
podjetja so člani upravnega odbora poudarili, da je treba še posebej intenzivno vlagati v modernizacijo poslovanja, ekologijo in v nova delovna mesta oziroma nove programe. Člani upravnega odbora so ob koncu seje sprejeli še poročilo revizorja o poslovanju v letu 1996, v katerem revizor potrjuje, daje bilo poslovanje v podjetju lani v skladu z zakoni in računovodskimi standardi ter sprejeli osnutek statuta podjetja.	■ dj


Korak naprej - na mestu
"Živela Slovenija!" je te dni vzkliknil papež, ko so ga ob obletnici obiska v Sloveniji v Vatikanu obiskali naši ljudje. To pa je menda edina "optimistična" izjava o Sloveniji, ki smo jo slišali zadnje dni. Pa s tem ne mislim le na izjave tujcev. Saj so ti v svojih izjavah običajno do nas bolj prizanesljivi kot mi sami. In pri nas res ni bilo slišati besed pohvale ali napovedi, ki naj bi napovedovale tisto težko pričakovano in s samostojnostjo načrtovano lepšo prihodnost. Ob osamosvajanju smo imeli v tujini dober "kapital", zdaj smo domala vsega že zapravili. Oaza na južni strani Alp se vse bolj spreminja v puščavo. Nekateri nas še vedno prepričujejo, da vsaj en svetovni poglavar verjame v nas in nam je pripravljen pomagati. Drugi na to odgovarjajo, daje to jasno, saj je vendar pripravljen pomagti predvsem ubogim!
Pri nas doma pa si predvsem še nismo enotni, ali naj gremo v to presneto Evropo ali ne. Ankete kažejo, da so bili izprašani (pičlo) večinsko za podpis ratifikacije sporazuma. Malo višji pa je odstotek tistih, ki so za nevključevanje v Nato. Pa čeprav tudi tu zagretost pojenjuje. Očitno tudi pri tem nekateri menijo, da smo dovolj samozadostni in da bomo morebitnega sovražnika zmogli pregnati sami, kot nam je to doslej že uspelo. Zanimivo je tudi stališče naših gospodarstvenikov. Ti so
odločno za naše vključevanje v Evropo, čeprav hkrati poudarjajo, da ne smemo pozabiti na naš nekdanji južni trg. Oni so prepričani, da bi bilo dobro sedeti na dveh stolčkih, ne da bi se bali, da bomo padli mednje. Vse več prahu pa se spet dviga zaradi medstrankarskih zdrah. Če k temu prištejemo še nestrankarska prepričevanja, smo, kjer smo. Oziroma bomo šli, kamor bomo pač šli. Nekateri povedo sočen izraz za mesto, kamor nas vodi taka pot.
Vse te zdrahe pa se pri nas dogajajo prav v dneh, ko je pri nas prvič Evropski mesec kulture. Resnici na ljubo je treba zpisati, daje bilo tudi ob tej prireditvi več nesoglasij; kot se pač za Slovence spodobi. Pravijo, da smo trije Slovenci že zbor. Lahko pa že tudi sprožimo velik spor. Še o drugačni kulturi več govorimo zadnje dni. Od ponedeljka velja "dokončna" kultura kajenja, saj se od zdaj tudi v vseh lokalih ve, kje se sme kaditi, kje pa ne. Drugi pa nas tudi prepričujejo, daje med Slovenci tudi vse več kulture pitja. Morda gre zasluga za to tudi temu, da imamo pri nas že dobro stotnijo vinskih svetovalcev. Ne le zato, da bi nam svetovali, kako naj bi ga pili, da ne bi glave izgubili, tudi, da nam povedo, kaj k čemu sodi. To, kaj k čemu sodi, pa ne bi smelo veljati le za pijačo. Še za kaj!
■ ffc)
Z zasedanja sveta mestne občine Velenje
....................-<0...........................................
Skalcani in Girkovcani razgreli svetnike
Torkovo zasedanje sveta mestne občine Velenje je potekalo v znamenju novih šolskih okolišev, oziroma kresanju mnenj stroke in politike o tem h kateri šoli bosta v bodoče sodili podružnični osnovni šoli Škale in Cirkovce. Seje seje udeležila tudi predstavnica staršev Tatjana Lenart, nastopila je z mnenjem 170 krajanov . Odločno so zahtevali, da ostaneta ti dve šoli v sestavi osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, ker jim je to vsa leta matična šola in ker je tudi zaradi bližine avtobusne postaje (potrebujejo jo tisti učenci, ki obiskujejo pošolske dejavnosti), najbolj sprejemljiva.
Tamkajšnji krajani so ocenili nameravano spremembo kot politično dejanje in nadaljevanje krivic, ki so bile temu kraju v preteklosti narejene. Razprava je bila dolga in zelo ostra, predvsem pa so svetniki iz vrst krščanske in ljudske demokracije, Zeleni in Republikanci (Marko Jeraj, dr. Borut Korun, Herman Arlič, Miroslav Hudovernik, dr. Vladimir Korun, Tone de Costa, Mirko Lorger, Igor Centrih, dr. Ivan Kralj, Brigita Feee, Tone Lovrec, Franc Sever, Adolf Štorman in Darko Zupane poudarjali, daje to nesprejemljivo, da je treba najti drugačne prostorske rešitve. Še zlasti pa so se zavzeli tudi za amandma SLS, da bi postala šola v Skalah šestletna. To bi bilo tudi v interesu ohranjanja podeželja, saj bi otrokom omogočili, da bi se dlje šolali v svojem rojstnem kraju, se nanj bolj
Morda se da prepričati stanovskega kolego? dr. Pavle Grošelj (ZLSD) ter Brigita Fece, Tone Lovrec in dr. Ivan
Kralj ( vsi SKD)
loka, je 14 svetnikov znova poskušalo prepričati ostale svetnike o neustreznosti takšnega odloka, ko pa je bilo po mnenju Pankraca Semečnika tudi v navajanju šolskih okolišev nekaj nepravilnosti (temu je oporekal Dušan Dolinar iz strokovnih služb), je prevladalo mnenje, da dobijo svetniki pred glasovanjem čistopis tega odloka. Glasovanje so torej preložili.
Prvi korak k razdelitvi premoženja
Ob zagotovilu predsednika sveta mestne občine Velenje Draga Martinška, ki je vodil tudi komisijo za pripravo delitvene bilance med mestno občino Velenje in občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Darje Medved (strokovne službe), da je ta dokument -v celoti so ga svetniki dobili, pripravljen strokovno, pri tem pa
so sodelovali predstavniki vseh omenjenih občin, so ga svetniki brez večjih pripomb in razprave potrdili. Na današnji seji ga bodo obravnavali še šmarški svetniki (šoštanjski so ga že) in če ga bodo sprejeli, bo komisija takoj pripravila tudi predlog tega dokumenta, kar pa bo tudi osnova za povsem samostojno delovanje treh
Kdo bo bolj prepričljiv? Marko Jeraj (SLS), dr. Vladimir Korun (SDS), Hermina G rožnik in Tomaž Zottl (oba ZLSD)
novonastalih občin. Darja Medved pa je ob tem poudarila, da bo potrebno še kar nekaj časa, preden bodo premoženje tudi dejansko v celoti razdelili.
Konec prometnih zagat?
Z mnogimi pripombami in dodatnimi predlogi so na torkovem zasedanju podprli osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v mestni občini Velenje. Pripravljalci gradiva pa bodo veseli vseh dodatnih predlogov, ki jih v pisni obliki še vedno sprejemajo. S tem odlokom naj bi v občini Velenje naredili red na področju
Tokratna seja je bila tudi v znamenju odmorov. LDS med usklajevanjem globoko zamišljeni - od leve proti desni -Pankrac Semečnik, mag. Peter Kovač, Drago Martinšek, s hrbti - Karli Stropnik, Milica Tičič in mag. Vinko Grm.
navezali in se po zaključku šolanja tja tudi vrnili.
Na ta način pa bi lahko vsaj malo popravili krivice, ki so jih Škale utrpele v preteklosti. Ocenili so tudi, da so prikazani potrebni stroški za ureditev dveh dodatnih razredov pretirani, na vsak način pa so skušali odločanje o vsem prestaviti in zahtevali poimensko glasovanje. Večje bilo tistih, ki so bili drugačnega mnenja. Za poimensko glasovanje se niso opredelili, prav tako pa so z glasovanjem zavrnili oba amandmaja. Glasovanje je bilo sicer tesno. Vseh prej omenjenih štirinajst svetnikov je bilo za, ostalh šestnajst pa se vzdržalo.
Še pred tem pa je bilo kar nekaj pavz, na katerih so se svetniki dodatno usklajevali. Ko naj bi glasovali še o celotnem predlogu od-
Bolj usklajeni so videti Stane Planine (ZLSD) ter Ludvik Hribar, Anton Košir in Ivan Josip Povh ( vsi DeSUS)
prometa. Združena so področja varnosti v cestnem prometu in delno varstva javnih prometnih površin.
Odlok opredeljuje omejitve hitrosti, območja za pešce, začasne omejitve, preusmeritve in prepovedi prometa, ustavljanje in parkiranje (uvaja parkirišča, kjer naj bi se plačevala parkirnina in takoimenvoane modre cone), dostavo blaga (med 5. in 9. uro) in seveda tudi kazni (kolesar naj bi za vožnjo na območju namenjenem pešcem plačal 5.000 SIT). ■ Mira Zakošek
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
NOVA STORITEV LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je odslej tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu -
WESTERN UNION.
I vključitvijo v ta sistem lahko ponudimo komitentom novo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti v primerjavi z običajnim nakazilom v tujino. Te so:
-	hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta
-	naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila
-	v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti.
Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja.
Novo storitev vam nudimo v dveh naših enotah, in sicer v ekspozituri Rudarski in ekspozituri Mozirje, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
S seje sveta občine Šoštanj
Proračun pod streho!
Nič posebej pretresljivega se v četrtek, 15. maja, ni dogajalo v Šoštanju, čeprav sta vsaj dve točki pred začetkom seje napovedovali, da bi lahko bilo tako: proračun občine Šoštanj, ovrednoten na blizu 700 milijonov tolarjev, ki so se ga z vloženimi amandmaji lotili Zeleni in želeli zagotoviti več denarja krajevnim skupnostim za urejanje komunalnih zadev iz sredstev ekoloških taks in pa osnutek sporazuma o dokončni delitvi premoženja bivše občine Velenje, sta šli skozi proceduro dokaj mirno.
Zeleni z nobenim od treh amandmajev niso uspeli, drugih amandmajev ni bilo vloženih, pripombe na os-
Pravica do otroškega dodatka
Izplačila in odločbe junija
30. aprila se je iztekla veljavnost odločbe, na osnovi katere so prejemali upravičenci otroški dodatek. Kdo od vlagateljev bo do te pravice znova ali na novo upravičen, koliko bo znašala pa bo znano v prvi polovici prihodnjega meseca.
Takrat naj bi, po zagotovilih strokovnih delavk Centra za socialno delo Velenje Silve Gostečnik in Marjete Ledinek- Dobršek, namreč upravičenci prejeli odločbe, izplačan pa bodo dobili znesek od maja dalje. Obstaja tudi možnost, da bodo nekaterim upravičencem nakazali izplačilo prej, kot bodo dobili odločbo. Sogovornici sta namreč povedali, da jim je do sedaj uspelo obdelati šele slabo polovico podanih vlog. Zato tudi ni mogoče povedati, koliko jih do te pravice ne bo upravičenih, koliko jih bo prejemalo najnižji (2462 SIT) in koliko najvišji (7738 tolarjev) znesek otroškega dodatka. Lani je bilo največ upravičencev v na-
jnižjem razredu in bistvenih odstopanj letos ne pričakujejo.
Znan pa je podatek, koliko denarja prispeva za izplačilo otroških dodatkov za upravičence na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki republika. Na primer za letošnji mesec april 49 milijonov 800 tisoč tolarjev.
Do prejšnjega četrtka so na omenjenem Centru prejeli 7000 vlog za pridobitev otroškega dodatka, kar je približno 150 več kot v enakem lanskem času. To je toliko, kot so tudi pričakovali, čeprav je ob tem potrebno naglasiti, da vsi lanski upravičenci te pravice niso znova uveljavljali. To lahko še vedno storijo, le da jim bo šla pravica od prvega dne naslednji mesec. Pri novorojencih pa v roku 3 mesecev po rojstvu, velja pa od meseca rojstva otroka dalje.
■ tp
nutekso snovalci upoštevali kolikor je bilo mogoče, in proračun je bil sprejet. Na osnutek delitve premoženja bivše občine Velenje pa ni bilo niti enega samega vprašanja, svetniki imajo na voljo še nekaj dni, da na dokument podajo morebitne pisne pripombe. Isti dokument je bil uvrščen tudi na torkovo sejo sveta Mestne občine Velenje, v Šmartnem ob Paki pa ga bo svet obravnaval 25-tega. Sprejet mora biti v vseh treh občinah v enakem besedilu.
Mimogrede: od 147 občin v Sloveniji ima do danes premoženjska razmerja urejenih samo 6 občin.
Pa še nekaj: tisto napovedovanje zamenjav svetnikov v šoštanjskem svetuje »uspelo« samo četrtinsko. Ne za Vikija Dreva, ne za Marjana Jakoba, oba z Liste za razvoj podeželja, in ne za Rudija Satlerja, predstavnika DeSusa, svetniki niso našli nič takšnega, zaradi česar bi bil lahko predlog za prenehanje funkcije in zamenjavo utemeljen. Za Petra Radojo iz vrst Socialdemokratske stranke pa so tak razlog našli. Zaradi pogodbe o delu, ki jo ima sklenjeno z občino, in ki ni združljiva z opravljen-jem naloge svetnika, so sprejeli sklep o razrešitvi. Naslednjič pa se bo že vedelo, kdo od kandidatov z liste SDS z lokalnih volitev ga bo v svetu zamen-jal.
■ Milena Krstič - Planine
4 KAK ias
GOSPODARSTVO
22. maja 1997
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Živinoreja se opoteka
Slovenski pridelovalci mladega pitanega goveda zaradi nastalih razmer bijejo plat zvona. Med njimi tudi kmetijci iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki v tem trenutku ne vedo, komu bi lahko prodali kar 650 glav živine, predvsem telic. Prodaja je upadla, izvoz seje skoraj povsem ustavil, stroški so marsikje večji, cene pa nižje.
»Že 17 let, odkar sem v zadrugi, takšnih vrst za oddajo mladega pitanega goveda še nismo imeli. Kmetje prijavljajo zaradi tega oddajo že za mesec julij. Zaradi nepravočasnega odkupa se ustvarjajo dodatne izgube. Če je namreč žival do-pitana, ne prirašča več, krmo porabi za lastno preživetje, s tem se zamasti, kakovost mesa je tako slabša, cena toliko nižja" je potarnal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob.
Po Jakobovih besedah ukrepi, ki jih je pred nedavnim sprejela v zvezi s tem slovenska vlada, se za zdaj na terenu še ne poznajo. Po informacijah, ki jih imajo, se njihovih prav posebnih učinkov ne nadejajo, saj ima tudi doslej največji kupec slovenskega mesa - Italija, težave na tem področju, pa še cene so znižali. V primerjavi z letom 1994 so cene tega mesa na slovenskem trgu nižje za 30%. "Mislim, da
se je v preteklosti za dolgoročno rešitev teh težav naredilo premalo. Da tu ni pravega reda, proizvajalci mladega pitanega goveda že dolgo vemo. Uvoz večjih količin mesa januarja in februarja letos naše trditve samo potrjuje. V tem trenutku namesto proizvajalca, ki dobi za kg žive teže 100 SIT, za kg mesa pa 200 SIT spodbude, ta ni zanimiva. Služijo prekupčevalci in izvozniki. Država bo najbrž morala sprejeti še kakšno dodatno spodbudo za rešitev proizvodnje mladega pitanega goveda."
Poleg vladnih so tudi na zadrugi sprejeli nekaj svojih ukrepov. Med drugim so do 15% znižali cene govejega mesa v svojih mesnicah, v katerih ponujajo meso, proizvedeno v domačih hlevih.Ta ukrep za zdaj še ni dal pričakovanih rezultatov. Morebitna razmišljanja o tem, da na tolikšne viške mesa vpliva tudi prekinitev sodelovanja s Sušcem, odločno zavračajo, saj naj bi našli drugega predelovalca. Kako torej? Odrešilna bilka naj bi bila bližajoča se sezona in učinkovito prestrukturiranje kmetijske proizvodnje na nekaterih predelih Šaleške doline. Sploh na tistih, kjer imajo dobre pogoje za proizvodnjo mleka, pa se danes ukvarjajo še s prirejo mladega pitanega goveda
- :

Marjan Jakob: »Med ukrepi predvidevamo tudi prestrukturiranje proizvodnje na nekaterih kmetijah.«
(področje Belih Vod,...). "F naslednjih dneh naj bi se o tem s kmeti pogovorili in v sodelovanju z njimi izpeljali preusmeritev. Čeprav smo v zadnjih letih slišali o viških mlečne proizvodnje, bi lahko naši mlečni proizvajalci v tem trenutku prodali še enkrat toliko mleka kot ga pridelamo."
Rejec mladega pitanega goveda Rudi Ježovnik iz Paške vasi, tudi predsednik upravnega odbora zadruge, čaka v tem trenutku na oddajo 15 pitancev od 40 glave črede. Zagotovo bi bil v tem trenutku še v večjih težavah, če ne bi imel v boksih pitance različnih starosti. Kmetijo v tem trenutku "rešuje" predvsem proizvodnja puranjega mesa. "Nenadzorovan uvoz, spre-
Rudi Ježovnik: »Niti pomislili nismo, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Na nastale razmere nismo bili pripravljeni.«
membe na domačem trgu, bolezen norih krav in še nekaj drugih vzrokov je vplivalo na nastali položaj. Resnici na ljubo na to nismo bili pripravljeni, ker tega skupaj s svetovalno službo tudi nismo predvideli. V prejšnjih letih so razmere spodbujale količinsko, manj pa kakovostno proizvodnjo. Danes je drugače in zagotovo se bodo črede v hlevih zmanjšale glede na zmožnosti kmetije za pridelavo vse hrane za živino. Najbrž bomo morali bolje izkoristiti še kakšno rezervo, na primer rejo drobnice." Ježovnik meni, da je kmet pri reševanju nastalega položaja nemočen in skoraj povsem odvisen od učinkov vladnih ukrepov. Veliko pričakuje tudi od pogajanj slovenske vlade s Cefto glede kvot in odpiranja novih tržišč na področjih bivše Jugoslavije."Hač/a kmeta ne bo žrtvovala, pravijo. Z večjim redom na tem področju, z boljšim nadzorom bomo šele spoznali, da misli resno. Na drugačna pravila igre ne upamo pomisliti."
Mtp
Energetsko svetovalna pisarna Velenje
Kako do ekološkega kredita?
Prejšnjič ste lahko prebrali, kaj vse vam nudi Energetsko svetovalna pisarna Velenje, ki jo lahko brezplačno obiščete vsak četrtek med 15. in 18. uro v prostorih TlC-a v Rdeči dvorani. Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Predhodno se morate najaviti po telefonu št. 862-780. Ko pri gradnji ali adaptaciji hiše ali stanovanja naletite na problem, nejasnosti, ali vas zanima samo nekaj s področja energije, pokličite ENSVET pisarno. Materialne pogoje za delovanje velenjske zagotavlja MO Velenje tako, da zagotavlja prostore za pisarno in krije materialne stroške za njeno delovanje.
Danes vam bo svetovalka Karmen Rotnik odgovorila na vprašanje, kako priti do kredita, ki ga je objavil Ekološko razvojni sklad RS za program Zmanjšanja onesnaževanja zraka v Sloveniji, na osnovi katerega lahko pravne in fizične osebe dobijo ugodne kredite za prehod na kurjenje z okolju prijaznejšimi kurivi. Kakšne informacije lahko v zvezi s tem dobijo občani v ENSVET pisarni?
»Omenjeni razpis ERSRS je namenjen spodbujanju (kreditiranju) investicij za zamenjavo ogrevalnih sistemov in naprav iz okolju neprijaznih na tista, katerih zgorevanje je okolju prijaznejše.
Takšna investicija zahteva, tako kot vse druge, strokoven nasvet pri načrtovanju, izbiri in vgradnji celotnega ogrevalnega sistema ali posameznih kurilnih naprav ter sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Občani, ki razmišljajo o takšni investiciji ali so se zanjo odločili, lahko v ENSVET pisarni dobijo strokoven nasvet in napotke, v zvezi s preureditvijo obstoječega sistema ter izbiro in vgradnjo novih sodobnih kurilnih naprav. Vse ostale informacije o postopku in pogojih pridobitve kredita dobijo občani izključno v pooblaščenih bankah. Na področju Šaleške doline je to LB SB Velenje.«	■ bš
Zgornjesavinjski podjetniški center
Povezovanje in skupen nastop
Na nedavni ustanovni skupščini Zgornjesavinjskega podjetniškega centra Mozirje so imenovali njegove organe, posebej to velja za programski svet in nadzorni odbor, prva redna seja programskega sveta pa bo že ta teden. Temeljna in takojšnja naloga sveta je oblikovanje vsebine nalog centra v letošnjem in v naslednjih letih. Predvsem mora opredeliti storitve, kijih bo center nudil podjetnikom in obrtnikom ter izbrati projekte, s katerimi bo center nastopil pri občinah in ministrstvih na razpisih, kijih vsi prav v tem času pričakujejo.
Eno zelo zanimivih področij delovanja centra bo gotovo povezovanje podjetnikov in obrtnikov in skupno nastopanje na javnih razpisih za različne naložbe. Obrtnikov in podjetnikov posameznih strok je namreč na tem področju zelo veliko, ki pa z ločenimi in samostojnimi nastopi na razpisih zelo težko uspevajo. Zaradi tega so že sami dali pobude, da bi se povezovali, prav tako pa so izrazili željo in potrebo, da bi center nudil strokovno pomoč pri pripravi dokumentacije za razpise in tudi v njihovem imenu skušal pridobivati posle.
Te naloge sprva niso načrtovali, je pa gotovo zelo pomembna. Marsikdaj namreč pozabljamo, da je ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih ena temeljnih nalog teh centrov in lokalnih skupnosti sploh. Vsak posel, ki ga bodo s skupnim nastopom dobili v dolini in še posebej izven nje, bo pomenil za podjetnike in njihove delavce lepšo perspektivo in večje razvojne možnosti posameznega kraja, občine in doline v celoti.	UJp
nnnonmn
Premogovnik Velenje
Omejitev gibanja in odlaganja odpadkov
Če ste v zadnjem času želeli po bližnjici iz Pre/og v Gaberke, ste lahko ugotovili, da z motornimi vozili vstop na območje Družmirskega jezera ni več mogoč in da je gibanje nasploh omejeno. Kot vsaka druga tudi ta zapora zbuja negativne občutke, predvsem pa se ljudem zas tavljajo številna vprašanja glede primernosti takšnega ukrepa.
Omenjeno območje spada v sklop pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje. S koncentracijo odkopnih polj se na površini pojavljajo intenzivnejši posedki, pri čemer degradirana površina predstavlja stalno nevarnost za uporabnike prostora, nudi pa tudi odlične možnosti nevestnežem za odlaganje različnih odpadkov, ki po svoji strukturi tja nikakor ne spadajo. Že tako degradirano površino tako še dodatno obremenjujejo. Vsi pa si želimo, da bi bila tudi okolica Družmirskega jezera tako urejena, kot je okolica Velenjskega in Turističnega jezera.
Kako torej po bližnjici iz Prelog v Gaberke? Najlažje peš ali s kolesom. Z motornim vozilom boste v območje lahko vstopili le, če ste lastnik ali zakupnik zemljišča v njem, motoriziran vstop članov ribiške in lovskih družin pa je reguliran z dogovorom med Premogovnikom Velenje in omenjenimi družinami.
Neljub ukrep? Vsekakor, vendar je zakon o rudarstvu jasen in na njegovi osnovi izdelani poslovniki tudi. V tej situaciji je nemogoče zadostiti željam vsakogar in bo zato potrebno nekaj strpnosti in fleksibilnosti na obeh straneh. ■ Diana Janežič
Gornji Grad
Izvajalec bo velenjski PUP
Razplet »smetarske vojne« v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je končno tik pred zdajci. Znani so aprilski zapleti glede odlaganje smeti in odpadkov na odlagališču v Podhomu, ko sta v občina Gornji Grad in njeno novo komunalno podjetje z zaostritvijo pospešila dogovarjanje med petimi občinami. Prav tate aprila so posamezne občine pričele pospešeno iskati najboljšega ponudnika za odvoz, saj novega skupnega komunalnega podjetja, J ki naj bi bilo nosilec odvažanja, občini Mozirje in Nazarje kljub vsem dogovorom še nista ustanovili in nič ne kaže, da bi ga kaj kmalu.
Že v aprilu je kot možni izvajalec odvoza v ospredje stopilo velenjsko podjetje PUP. Najprej so se z njim dogovarjale občine vsaka posebej, kasneje pa je usklajevanje teh dogovorov prevzela občina Gornji Grad, ki seveda upravlja odlagališče. V gornjegrajski občini so se že odločili, da bo vsaj za njih smeti in odpadke odvažal PUP, za ostale pa naj bi bila zadeva jasna v ponedeljek po kolegiju županov.
Še v tem mesecu, v maju torej, naj bi s PUP-om podpisali pogodbo, ki pomeni prevzem celotnega odvoza z bistvenimi novostmi. To pomeni ločeno zbiranje z novimi posodami, ekološke otoke in in enkrat letno odvoz večjih kosovnih odpadkov. Posebej pomembno je, da ta projekt ne bi obremenjeval občinskih proračunov, česar sedanja mozirska komunala seveda ne more zagotoviti. Takšen sistem, naj bi zaživel najkasneje v treh mesecih, koliko občin bo zajemal pa je bilo znano v ponedeljek. Dejstvo je, da po vseh zapletih in neresnostih vsaj v občini Gornji Grad ne bodo več čakali na novo komunalno podjetje v spodnjem delu doline, saj smatrajo, da lahko celoten problem rešijo sami s svojim komunalnim podjetjem in novim izvajalcem.
Ves zaplet glede tega naj (spet) dokončno razrešili prejšnji ponedeljek na kolegiju županov, pa ga niso. Mozirska občina je namreč ustavila postopke glede dogovarjanja z velenjskim izvajalcem, župani in županja ostalih štirih občin pa so se dogovorili, da počakajo do 26.maja. To je zadnji datum, do katerega mora občina Mozirja dati jasno ponudbo, v nasprotnem primeru bo občina Gornji Grad takoj podpisala pogodbo s PUP-om, blizu takšni odločitvi pa tudi občine Nazarje, Ljubno in Luče.
O tej pereči problematiki so v ponedeljek zvečer na redni seji razpravljali mozirski občinski svetniki.	■ jp
Poslovne novice
Na razpolago imamo seznam specializiranih sejmov v letu 1997, kjer Gospodarska zbornica Slovenije subvencionira do 25 % stroškov najema neopreml-jenega razstavnega prostora.
V času od 23. do 24. junija bo že 16. srečanje EUROPART-NENARIAT-a, tokrat v grškem mestu Pireju. Predstavilo se bo 400 grških podjetij, srečali pa se boste lahko tudi s preko 3000 podjetji iz 76 različnih držav. Grška podjetja prihajajo iz naslednjih dejavnosti: strojegradnja in oprema, kovinsko-pridelovalna, kemija, farmacija, kozmetika, trgovina, gradbeni
material, umetne mase, lesna in pohištvena industrija, tekstilna industrija.
V času od 9. do 11. junija bo na Bledu 10. MEDNARODNA KONFERENCA O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU. Prijavite se lahko na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, Prešernova 11, 4000 Kranj, tel.: 064/221-424.
Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za promet in zveze razpisuje posvet na temo: VARNOST PRI PREVOZIH TOVOROV V CESTNEM
PROMETU NEVARNIH SNOVI v četrtek, 22., in petek, 23. maja, v Grand Hotelu Emona v Portorožu.
Oddelek Evropske unije pri GZS nam je posredoval seznam, zakonov, ki jih bo potrebno spremeniti oziroma sprejeti pred začetkom veljavnosti sporazuma o pridružitvi.
Na razpolago imamo UČNE POGODBE, ki so potrebne za vajeniško razmerje vajencev, ki se poklicno izobražujejo pri delodajalcu in v poklicni šoli.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, tel.: 856-920, faks: 855-645.
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad:
»Malo samosvoji smo že, pa zato zelo uspešni«
V središču Zadrečke doline so z lastno občino Gornji Grad po uveljavitvi nove lokalne samouprave ubrali dokaj samosvojo pot, s katero nedvomno bolj kot ostale občine izražajo odpor proti nekdanji »skupni nadvladi« v Mozirju. Samostojnost uveljavljajo na različnih področjih, čeprav seveda ne odklanjajo sodelovanja na področjih, kjer so stične točke petih občin najbolj izrazite.
»Gornji Grad ima zares bogato zgodovino, zato smo bili pri nastajanju novih občin toliko bolj občutljivi, lastna občina je bila za nas preprosto dejstvo. Kot predsednik takratne krajevne skupnosti sem s sodelavci v tistem obdobju pospešeno pripravljal temelje za uresničitev želje po lastni občini in njenem razvoju. Trdno sem prepričan, da je občina Gornji Grad povsem upravičena, prav tako upam, da so občani že ali pa nekateri še bodo v celoti občutili prednosti naše občine in njene razvojne možnosti,« prav gornjegrajski župan Toni Rifelj.
Do volitev bomo veliko pokazali
Zlasti ob leta 1995 naprej so v občini veliko vlagali in veliko postorili, precej stvari so že pričeli ali jih temeljito pripravljajo in »do novih lokalnih volitev bomo imeli zares kaj pokazati,« je odločen župan. To velja za precej področij, od gospodarstva do komunalne infrastrukture do kulture. »Prepričan sem, da je bila odločitev za male občine pravilna, da so takšne lažje obvladljive in bolj uspešne. Končno se lahko sami in neposredno pogovarjamo z raznimi ministrstvi in skladi, torej z ustanovami, ki razpolagajo z denarjem. Da imam prav, pove že podatek, da je bivša skupna občina uspela le z enim samim projektom na razpisih za demografsko, v slabih treh letih po tem pa so na razpisih uspele štiri občine. Tudi na tak način zagotavljamo hitrejši napredek naših malih občin.«
Nic ni narobe, ce smo uporni
Gornjegrajska občina ima znane in jasne cilje. Povsem se zavedajo, da brez razvojnih dosežkov ljudje ne bodo zadovoljni, še manj zadovoljni bi bili tisti, ki so ta projekt začeli in ga vodijo. Pri vseh teh težnjah so v središču Zadrečke doline res precej samosvoji in na ta način slišijo prenekatero pikro iz ostalih občin. Toni Rifelj pravi: »Ne vem kaj je tu narobe. Res smo uporni, ampak tudi zelo delavni, ker hočemo uspeti, ker moramo uresničiti dovolj jasne in še bolj zahtevne projekte. Veliko naporov bomo morali vložiti za to, zato smo skoraj v vsakodnevnih stikih z ministrstvi. Zgovoren podatek za našo smelost je dejstvo, da je naš letošnji občinski proračun kar 100 milijonov tolarjev nad zagotovljeno porabo in za teh sto milijonov bomo morali pošteno garati. Razumljivo tega ne bomo počeli na pamet in na silo, saj že imamo napeljane niti in prepričan sem, da bomo uspeli.«
Gornjemu Gradu vrniti nekdanjo veljavo
Dejavnosti je zares veliko. Nekaj so jih že sklenili, nekaj pričeli, za naslednje pripravljajo projektno dokumentacijo. »Naš osnovni cilj je povrniti Gornjemu Gradu in občini nekdanji ugled. V spodnjem delu doline naše namere gotovo niso preveč priljubljene, z jasnimi cilji in upornostjo pa bomo zanesljivo uspešni. Tudi pred in po prihodnjih lokalnih volitvah smeri ne bomo spreminjali. Hočem in hočemo, da občino Gornji Grad pripeljemo pred ostale sosednje občine, da se uvrstimo med ugledne in tudi s tem potrdimo upravičenost obstoja manjših občin,« brez sprenevedanja nadaljuje gornjegrajski župan.
Nikogar več ne bomo čakali
Komunalno področje že dalj časa najbolj
buri duhove po obeh dolinah, v Gornjem Gradu pa so pri tem v rahli prednosti, saj je odlagališče smeti in odpadkov njihovo in ga tudi upravljajo. »Za vse zaplete so krive nedorečenosti v občini Mozirje in nespošto-vanje lanskih dogovorov, ki jasno pravijo, da bosta komunalo urejali občini Mozirje in Gornji Grad. Mi od svoje strategije ne odstopamo in jo bomo speljali do konca. Še v tem mandatu hočemo dokazati, da to zmoremo. Predolgo smo čakali na druge. Če ne bi, bi bil projekt zbiranja in odlaganja odpadkov uresničen že lani. Mi hočemo dobiti izvajalca, ki bo gospodinjske odpadke vozil na naše odlagališče, večji kosovni in posebni odpadki pa morajo iz doline. To je prava pot, pa naj drugi razmišljajo drugače in kakor hočejo. Nas na drugačnem vlaku ne bo, našo zamisel smo ponudili tudi ostalim občinam, vsekakor pa čakali ne bomo več.«
Precej zahtevnih projektov
Večjih projektov imajo kar nekaj.
Stanovanjsko cono so pred nedavnim že uredili. Od 19 parcel so jih 14 že prodali, ostale bodo kmalu. Zanimanje je veliko, posebej pa jih veseli, da ljudje ostajajo v Gornjem Gradi ali se vanj celo vračajo. Kmalu bodo odprli pomemben most preko Drete, sistem daljinskega ogrevanja pa ima slovenski značaj, graditi pa bodo pričeli že letos. Zemljišče že pridobivajo, ustanavljajo mešano družbo, razpis za dobavitelje opreme naj bi objavili že ta teden, kmalu tudi razpis za graditelja. Tu je še sanacija odlagališča, gradnja ceste v Podhomu, pripravljajo dokumentacijo za obnovo šole v Bočni, gradili bodo novo športno igrišče s tribunami in razsvetljavo, pripravljajo obnova mosta sredi Gornjega Grada, še letos bodo dobili novo telefonsko centralo, saj imajo omrežje že zgrajeno, pa še nekaj manjših stvari načrtujejo in pripravljajo. »Ljudje so zadovoljni, kar velja tudi za Novo Štifto in Bočno, saj teh in ostalih krajev na občini ne zapostavljamo,« pravi Toni Rifelj.
Sodelovanje le na partnerski osnovi
Na področju turizma je bila velik problem komunalna infrastruktura in to slabost pospešeno odpravljajo, sicer pa je vizija dolgoročna in jo postopno že uresničujejo. Problem je turizem na kmetiji, ki ga praktično ni več in ga morajo oživiti s skupnimi močmi. Brez profesionalnega nastopa na tem področje ne bo šlo, saj je preveč zahtevno, veliko vlogo pa ima pri tem tudi država. Z daljinskim ogrevanjem načrtujejo tudi izgradnjo bazena in naselja počitniških hiš. Dolgoročno razvoj torej bo, zbližati pa bi bilo treba interese z ostalimi občinami, za kar pa je potrebna profesionalnost.
»Vseh pet občin mora v prihodnje sodelovati kot partnerice, se dogovarjati o skupnih programih in skupnem razvoju, kjer sta v ospredju turizem in malo gospodarstvo, pa seveda zdravstvo in denimo kultura. Prav pri kulturi se v Gornjem Gradu zavzemamo, da postanemo kulturno središče Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ker imamo vse pogoje. Jasno je, da morajo biti meje občin znane, vendar to ne pomeni odklanjanja sodelovanja in skupne poti v prihodnje. Odprti smo za vsak dogovor na partnerski osnovi brez strogega zapiranja znotraj občinskih plotov,«je svoje razmišljanje sklenil župan občine Gornji Grad Toni Rifelj.	■ j p
Pravica do otroškega dodatka
Odločbe in izplačila v prvi polovici junija
30. aprila se je iztekla veljavnost odločbe, na osnovi katere so prejemali upravičenci otroški dodatek. Kdo od vlagateljev bo do te pravice znova ali na novo upravičen, koliko bo znašala pa bo znano v prvi polovici prihodnjega meseca.
Takrat naj bi, po zagotovilih strokovnih delavk Centra za socialno delo Velenje Silve Gostečnik in Marjete Ledinek-Dobršek, namreč upravičenci prejeli odločbe, izplačan pa bodo dobili znesek od maja dalje. Obstaja tudi možnost, da bodo nekaterim upravičencem nakazali izplačilo prej, kot bodo dobili odločbo. Sogovornici sta namreč povedali, da jim je do sedaj uspelo obdelati šele slabo polovico podanih vlog. Zato tudi ni mogoče povedati, koliko jih do te pravice ne bo upravičenih, koliko jih bo prejemalo najnižji (2462 SIT) in koliko najvišji (7738 tolarjev) znesek
otroškega dodatka. Lani je bilo največ upravičencev v najnižjem razredu in bistvenih odstopanj letos ne pričakujejo.
Znan pa je podatek, koliko denarja prispeva za izplačilo otroških dodatkov za upravičence na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki republika. Na primer za letošnji mesec april 49 milijonov 800 tisoč tolarjev.
Do prejšnjega četrtka so na omenjenem Centru prejeli 7000 vlog za pridobitev otroškega dodatka, kar je približno 150 več kot v enakem lanskem času. To je toliko, kot so tudi pričakovali, čeprav je ob tem potrebno naglasiti, da vsi lanski upravičenci te pravice niso znova uveljavljali. To lahko še vedno storijo, le da jim bo šla pravica od prvega dne naslednji mesec. Pri novorojencih pa v roku 3 mesecev po rojstvu, velja pa od meseca rojstva otroka dalje.	■ tp
Zakaj se na gradbišču velenjskega hotela nič ne dogaja?
Poslanec Bojan Kontič predlaga
Mnoge Velenjčane moti, da Velenje, peto največje mesto v	j
Sloveniji nima hotela. Prav zato so se zelo razveselili, da se	| je začelo pred časom tam nekaj dogajati.
Zal pa je potem vse obstalo!?
Zakaj - to vprašanje smo postavili namestniku direktorja	j Gorenja Borutu Mehu.
"Gradnje smo se lotili na osnovi idejnega projekta. Naročili	y
smo izvedbene akte, obenem pa zaprosili za gradbeno dovoljenje	|
za rušitvena dela. Zavedali smo se namreč, da bodo ta zelo	|
negativno vplivala na okolje (prah in hrup) in za to se nam je	\
zdel najbolj primeren zimski čas, ko je veliko vlage. Gradbeno	|
dovoljenje smo dobili in dela uspešno opravili. Med tem smo pri-	\
dobili izvedebene akte (izdelava je nekoliko kasnila) in tudi že	|
zaprosili za gradbeno dovoljenje za celovito obnovo. Zdaj	I
čakamo nanj in upam, da ga bomo pridobili še v tem mesecu.	I
Takoj za tem bodo seveda dela tudi stekla."	■	I
IIIIIKIII1VII
Velenjski poslanec v državnem zboru Bojan Kontič je posredoval predsedniku državnega zbora pobudo, da vlada republike Slovenije v najkrajšem času zagotovti poenotenje višine izplačil stroškov službenih potovanj in prehrane zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu republike Slovenije.
Zato se je odločil, ker: "problem izplačevanja različnih povračil stroškov glede na različne dejavnosti in status zaposlenih povzroča že več let neupravičeno nejevoljo državljank in državljanov republike Slovenije. Nerazumljivo je, da vlada, ki si vsaj z besedami prizadeva za uskladitev plačne politike v državi, s čimer naj bi zagotovila normalne razvojne možnosti izčrpanega gospodarstva, v vseh letih ni uspela poenotiti niti povračila stroškov, ki izvirajo iz dela in se nanašajo na status delovnega razmerja." Kontiču je to še toliko bolj nesprejemljivo, ker je bilo že v socialnem sporazumu za leto 1995 zahtevano, da se izplačila stroškov v zvezi s službenimi
potovanjui v državi, regresu za prehrano in zgornjo mejo regresa za letni dopust, uredijo s posebnim predpisom, enotno za vse zaposlene v republiki Sloveniji.
"Pri vsem je najbolj tragično," pravi Bojan Kontič, "da se zaradi vladne neaktivnosti in nesposobnosti, da bi uredila enostavna vprašanja, kot je tudi poenotenje povračil stroškov, stalno povečuje obseg sredstev za plače ob vse večjem nezadovoljstvu zaposlenih. To kaže na popolno nesposobnost vlade, da strokovno odgovori na eno od ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, to je celovita ureditev dohodkovne politike."
m(mz)
Poenotenje višin izplačil službenih potovanj
6 KAS vas
TURIZEM JE, TURISTOV PA...
22. maja 1997
MALA ANKETA
Je šaleška dolina zanimiva za turiste?
S prihajajočimi lepi dnevi so misli na dopust pogostejše, prijetni izlet, združen z ogledom raznih turistilčnih zanimivosti, pa kot nalašč za sprostitev in prijetno preživet dan. Je Šaleška dolina dovolj zanimiva za turiste? Vprašanje, na katerega smo iskali odgovore pri naključno izbranih občanih.
Miran Beškovnik iz Velenja: "Mislim, da je, čeprav kakšnih izvirnih zadev nimamo. Kaj zanimivega se kljub temu najde. Svoje goste bi popeljal v vilo Široko	v
Šoštanj, tudi v Majerjevo vilo, če bi bila odprta, v Velenju sta zanimiva še turistično jezero in grad. Informacij je v zadnjem času za to dovolj. Turistov pravzaprav tudi ne moremo veliko pričakovati, saj je mesto malo, celina pa ni morje, ki v vročih dneh še posebej vabi."
Mateja Kumer iz Šoštanja: "Je zanimiva, pa bi bila lahko še bolj, saj skriva nekaj zanimivih, še neodkritih kotičkov. V Šoštanju , na primer, je to tukajšnja graščina, Majerjeva vila, vila Široko, blizu je Topolšica, ki ob toplicah , vsaj zame, nudi več možnosti za rekreacijo. Kakšne teden dni bi bil za turista še zanimiv, več pa ne."
Drago Valič iz Šoštanja: "Včasih je bilo bolj veselo, več je bilo družabnih prireditev, veselic. Sedaj je tega precej manj. Čeprav menim, da je Šaleška dolina dovolj zanimiva za turiste, bi bilo vsemu navkljub potrebno še kaj postoriti, predvsem pa zadeve poživiti. Na primer ponudbo Kavčnikove domačije z znamenito dimnico, Zavodenj, tudi o Pustem gradu bi se dalo kaj zanimivega povedati, navsezadnje so zanimivi objekti šoštanjskih termoelektrarn. Res pa je, da brez denarja tudi v turizmu ni mogoče delati čudežev."
Milan Rogel iz Šmartnega ob Paki: "Če ob vašem vprašanju na hitro prele-tim nekatere za-n i m i v o s t i, potem bi rekel, da je Šaleška dolina dovolj privlačna za turiste. Če pa se nekoliko bolj poglobim, ne vem, kaj bi peljal svoje goste. Prav velike izbire skorajda ni. Ljudje bi lahko malo bolje poskrbeli za lepše okolje, če bi zasadili več gredic z rožami, polepšali z njimi balkone. V občini Šmartno ob Paki turističnih zanimivosti nimamo, morda le kakšen kmečki turizem , zato pa bi bila lahko ob kulturni še kakšna športna aktivnost več zelo dobrodošla.«
Zofija Kus iz Velenja: » Velenjski grad, objekti ob tur-istično-rekreaci-jskem jezeru,
Turizem na dolgi rok vse bolj zanimiv tudi Velenjčanom
Rezultati ne pridejo sami, predvsem pa ne čez noč
Turizem v občini Velenje je v rahlem upadanju. Tako so vsaj pokazala merjanja lanskoletnega obiska, ko so rezultate primerjali z letom pred njim. Velenje je obiskalo nekaj odstotkov manj turistov, kar pa še ne pomeni, da turizem, ki ga v občini postavljajo na visoko mesto, nazaduje. Da je v Velenju kaj videti in kaj doživeti, so prepričani v Promocijskem in Hiristično informacijski centru v Velenju, ki soju odprli lani. Pred tem v Velenju dolga leta ni bilo mesta, kjer bi obiskovalci dobili potrebne informacije in napotke. Zavedajo pa se, da zgolj z odprtjem takšnega centra, sicer nujnega, če se Velenje želi iti turizem, ni še narejenega dovolj. Z njim je dana samo možnost, da se lahko resneje začne.
Potreben bo čas
Vodja Turistično informacijskega in promocijskega centra Slavko Hudarin vidi poglavitni razlog za »padec« turizma v občini Velenje v minulem letu v pomanjkanju nočitvenih zmogljivosti, saj je statistiki, ki številke obdeluje, zasedenost »ležišč« osnovni kriterij. Ležišč pa v Velenju skorajda ni. Bolje bo že od prihodnjega leta naprej, ko bo sredi leta obnovljen hotel Paka, in ko bodo ob jezeru začeli graditi depandanse. Pa
Gost prvi! Dobesedno in preneseno.
Zanimivo, da se je ob številnih turističnih agencijah, ki v tem prostoru so, Gost prvi spomnil, da bi lahko na kakšno prireditev organizirano pripeljal v Velenje obiskovalce od drugod. Na cvetličnem sejmu od 23. do 25. maja jih bo že nekaj.
tudi posamezni podjetniki v turizmu vidijo prihodnost. Z drugih vidikov, se mu zdi, da stvar ni niti malo problematična. »Prireditev, ki se jih udeležujejo številni obiskovalci tudi od dmgod in to velikih, pa je bilo lani celo več kot leto pred tem in večji je bil tudi obisk. Naj recimo za primer navedem, da je samo velenjski grad (mimo prireditev) lani obiskalo 22.000 ljudi. Ti podatki niso govorjenje na pamet, ampak imajo podlago v številu prodanih vstopnic, čeprav znotraj te številke ni jasno razvodno, koliko Velenjčanov je obiskalo grad in koliko »pravih« turistov je pot privedla sem.«
Vsega se ne da narediti čez noč, pa ugotavlja tudi župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki pri tem poudarja, da vidi prihodnost v turizmu, da pa bodo v občini cilj zasledovali korakoma. Pri tem posebej podčrtuje, da turizem ne pozna meja, ne občinskih, ne državnih in da je treba to upoštevati. Tudi župan omenja številne velike prireditve odmevne v slovenskem prostoru. »Tu je Pikin festival, tu so vse prireditve v oviru 3. julija, rudarskega praznika, skok č.ez kožo bi lahko bil v prihodnje manifestacija s katero bi privabili še več obiskovalcev, pa skoki na skakalnici in v poletje, noč ob jezeru, Naviga... Da ne govorim o muzejski dejavnosti,	postavljanju rudarskega muzeja in celotnem kompleksu Turistično rekrecijskega centra Jezero. Je pa tega seveda še več, več kot se da našteti«, pravi župan Mestne občine Velenje.
■ Milena Krstič - Planine
Imam idejo!?
Imate idejo, predlog za program obiska, izlet, ogled znamenitosti v Velenju in okolici? Na dan z njo! Oblikujte predlog in ga sporočite v TIC Velenje. Najbolj izvirne predloge bodo nagradili.
TIC odprt vsak dan
Če bo kdo od obiskovalcev	kakšnega Velenjčana povprašal za turistično informacijski center, po domače turistično pisarno, lahko pove, da je TIC odprt vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in to od 9. do 13. in 15. do 18. ure. Prostore ima v Rdeči dvorani.
Pomembne zakonske novosti
Za letošnjo turistično sezono se obetajo tudi novosti na zakonodajnem področju. Sekretariat za turizem je namreč pripravil pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih objektov, ki bo sprejet še v maju.
Pravilnik zajema vse obrate, ki ponujajo sobe, hotele, kmečke turizme, zasebne sobe, marine in podobno in je nadaljevanje pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanaša na osnovno opremo in prostore, ki služijo gostinstvu in turizmu. Slednji natančno določa tehnične pogoje za posamezen gostinski obrat. Novi pravilnik o kategorizaciji nastavitvenih obratov bo določil tri ravni kategorizacije. Prva je obvezna, na njeni osnovi bodo podeljevali zvezdice od 1 do 5 za hotele, za kmečke turizme jabolka od 1 do 4, za kampe zvezdice od 1 do 3, za turistične sobe od 1 do 4, marine bodo imele svoj znak kakovosti.
Prav vsak nastanitveni obrat bo moral na svoji upravni enoti prijaviti svoj predlog kategorizacije, kar bo upravna enota preverila in podelila znak za dobo treh let, časa za prijavo pa jc šest mcscccv. Norme za višje kategorije so zelo stroge, zato bodo imeli obrati 3 leta časa za tehnično prilagoditev. Dva znaka kategorizacije nista obvezna. Prvi je znak kakovosti, drugi pa znak spccializacijc. Država predvideva, da se bodo določeni obrati specializirali kot posebni nastavitveni obrati konferenčni, poslovni, zdraviliški, klubski, nastavitveni, družinski, športni, igralni, luksuzni, zgodovinski in podobno.
Zgornja Savinjska dolina
Niti na turističnem zemljevidu Slovenije je ni!
Topolšica so že vredni ogleda. Mislim pa, da ima Šaleška dolina ali konkretneje Velenje še kakšne druge možnosti za večji razvoj turizma. Če bi, na primer, obnovili nekatere objekte kot je vila Bianca, postorili kaj za večjo zanimivost ruševin Šaleškega gradu, bi bilo turističnih zanimivosti še več. Marsikaj se res ustavi zaradi pomanjkanja denarja, čistoča in urejenost okolice pa, mislim, z njim nima tako velike povezave kot se trenutno kaže. »
mtP
Letna turistična sezona je, poletje pred durmi, maj je mesec pospešenih priprav na poletni višek, zatorej prerez lanskega izkupička turizma na celotnem področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline ni odveč; še zlasti, če kaže izrazito slabo stanje; z lepimi načrti in obeti sicer, pa vendarle.
V sezoni 1996 so na celotnem področju našteli 17.000 nočitev, kar je enako letu poprej. Obe dolini imata vsega skupaj 750 turističnih postelj, kar velja skupaj za vse tri hotele na Golteh, v Logarski dolini in najnovejšega na ranču Veniše, za turistične kmetije, zasebne penzione in redke oddajalce sob. Ob tem so zelo bogata najrazličnejša gostišča, saj premorejo kar 4200 sedežev, pa spet z vprašljivo zasedenostjo. Domači gostje so pri 17.000 nočitvah udeleženi z 71 odstotki, tuji z 29.
Vprašanje in odgovor hkrati na takšne podatke lahko strnemo v stavek o neorganizirani ponudbi in slabi reklami. Skoraj grozljiv je namreč podatek, da Zgornje Savinjske doline na lani izdanem turističnem zemljevidu Slovenije sploh ni, kaj šele na kakšnem podobnem
zemljevidu Evrope! Lani je namreč center za promocijo Slovenije izdal turistično karto in na njej Zgornje Savinjske doline ni, ne samo kot celote, ni Logarske doline, ni Savinjskega gaja...Velikih nalog na tem področju torej nima smisla niti naštevati.
Kaj torej pomeni teh pičlih 6 odstotkov zasedenosti? Med drugim to, da bi 30 do 40 odstotna zasedenost sedanjih nočitvenih zmogljivosti po povprečni ceni pomenila priliv 4 milijone nemških mark. To bi lahko zagotovili v relativno kratkem času že zaradi dejstva, daje precej objektov že zgrajenih, manjkajo jim torej zaključna dela in ureditev, s tem pa bi v poldrugem letu prišli do številke 1100 postelj. Vsaj v petih letih bi morali zagotoviti 2000 postelj prve kategorije, ki bi jih lahko ponudili in se resno lotili trženja, to je namreč številka, ki sploh omogoča tehtne pogovore z večjimi agencijami.
Letna sezona je torej tu in z njo prvi višek za Zgornjo Savinjsko dolino. Bil je uspešen, zelo zadovoljni so bili v Savinjskem gaju z velikim številom obiskovalcev na nekajdnevni razstavi, z
množico so bili zadovoljni v Logarski dolini, pa mnogi gostinci vmes med obema.
Bodimo optimisti in se nadejajmo bolj vedrih časov, zaupajmo v novo Podjetje za trženje, razvoj in promocijo turizma Zgornja Savinjska dolina. Ustanovitev je na vidiku, že sedaj pa podjetje že organizira promocijo in prodajo, za začetek pa bo to podjetje skušalo dvigniti dolino na realno raven: prvič jo spraviti na turistični zemljevid Slovenije in drugič podaljšati zasedenost zmogljivosti na več mesecev. Podjetje EPSI je že izdelalo načrt trženja obstoječih zmogljivosti, ki je osnova za letne programe, njihovo promocijo in organizirano privabljanje gostov.
Najpomembnejša letošnja novost je Hotel Štorman na ranču Veniše, ki je za ponudbo doline izjemnega pomena; v Savinjskem gaju krepijo pestrost ponudbe in prireditev; Pavličevo sedlo je postalo mednarodni mejni prehod; še kaj bi se našlo. Omeniti velja posebej obmejno povezovanje Jezerskega, avstrijske Železne Kaple in Logarske doline. Najbolj otipljivo je sodelovanje
na področju kmetijstva. PŽe so poskrbeli za skupno izobraževanje, oživljati so pričeli jezersko-solčavsko pasmo ovc in podobno. Na ta in druge načine želijo z mednarodnimi projekti čezmejnega sodelovanja, torej s pomočjo evropske skupnosti, obuditi nekdanji turistični in siceršnji pretok med temi tremi področji na obeh straneh državne meje. Načrtujejo tudi razširitev takšnega sodelovanja na celotno področje doline, oziroma na desetkilometrski pas ob državni meji z Avstrijo.
Turizem na kmetijah je posebno poglavje, tudi zaradi dejstva, daje agencija vas prenehala tržiti turistične kmetije. V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je trenutno 38 takšnih kmetij in večina je vključenih v novo domače podjetje za trženje, razvoj in promocijo. Na slovenskem področju si za trženje teh kmetij prizadeva zavarovalna družba Slovenica, ki naj bi ustanovila posebno agencijo za to področje, podobne namene pa ima tudi podjetje ABC rent a car, sicer specializirano za turistično prevozništvo.
22 . maja 1997
KULTURA
NAŠ ČAS 7
10. Vegradova likovna kolonija
Fiesa - odlična kulisa za umetnike
Ni prav običajno, da gradbeno podjetje kot je velenjski Vegrad pripravlja likovne kolonije in se toliko posveča umetnosti, kot se v tem podjetju. Pohvalno je, da pri tem sodelujejo avtorji iz vseh koncev Slovenije, pa tudi v njihovem razstavišču smo si lahko ogledali številne zanimive razstave. Ob koncu minulega tedna so v Fiesi izvedli jubilejno, tokrat že 10. Vegradovo likovno kolonijo. Vseh 16 udeležencev si je za motiv izbralo košček čudovitega zaliva v okolici Premogovnikovega hotela Barbara, ali okoliško primorsko pokrajino, saj so jim le prišepnili, nikakor pa zahtevali, da si kot gradbeno podjetje želijo na umetninah videti tudi kakšno zgradbo. Nastalo je veliko zanimivih del, kijih bodo avtorji že kmalu predstavili kar na dveh razstavah.
Več o začetku Vegradove likovne kolonije nam je povedala Jožica Pantner, ki že od vsega začetka skrbi za organizacijo, njena skrb pa je tudi organizacija in izvedba razstav v Vegradovem razstavišču. To namreč vsa leta zelo rada počne, saj ji pomeni pravo popestritev njenega dela, ki ga opravlja v računovodstvu tega podjetja. »Pred desetimi leti je bil Vegrad pokrovitelj 13. kulturnega gradbenega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. Takrat smo želeli ponuditi nekaj več, zato smo organizirali tudi likovno delavnico. Nismo pa vedeli, da bo iz tega nastalo kar deseto kulturno srečanje. Prvič je bil mentor prof. Alojz Zavolovšek, letos pa Arpad Šalamon. Mislim, da se na kolonijo prijavljajo taki umetniki, ki mentorja skoraj ne potrebujejo več, zato pravim, da je gospod Arpad naš duhovni vodja. Bil je tudi večkratni mentor, poleg njiju pa še Zlatko Prah in Terezija Bastelj.«
Letos so udeleženci, kiso prišli iz vseh koncev Slovenije, ustvarili največ akvarelov, čeprav tehnika ni bila strogo določena. Zato smo ob koncu kolonije videli tudi olja, risbe in resnično odlično skupinsko sliko, ki so jo tokrat ustvarili v olju. Vsi avtorji (Arpad Šalamon, Heda Vidmar, Božidar Ščurek, Oskar Sovine, Viktor Rožanc, Miško Sibila, Vlado Goršak, Ingeborg
Umetniki so ustvarjali v okolici Hotela Barbara, osnutki pa so nastajali tudi v Piranu in okolici...
Bolič, Robin Bolič, Viktorija Meh, Ibro Džumhur, Jasmina Weiss, Alojz Zavolovšek in Dušan Amanovič, doma pa sta ostala, a dela vseeno oddala Irena Guček in Marjan Zupane) so izdelali po tri dela, od katerih bo eno ostalo podjetju Vegrad, še prej pa si jih bomo lahko ogledali na razstavah v velenjski vegradovi galeriji in v prostorih sindikata gradbenih delavcev Slovenije v Ljubljani, kije sosponzor kolonije. Postavljeni bosta ob dnevu gradbincev, 3. juniju, pa morda ne točno na ta dan.
■ Bojana Špegel Foto: Boris Zakošek
Minimalizem in intimizem v risbi Dušana Muca
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje razstavlja risbe akademski slikar Dušan Muc. Imenovani avtor je zanimiva slikarska osebnost, ki se v svoji ustvarjalnosti posveča izključno risbi. Največkrat je to samostojna avtorska risba, dopušča pa tudi možnost sodelovanja z literati pri ilustriranju. Risba je v likovni umetnosti osnova vsem umetnostnim zvrstem, od slikarska, grafik, kiparska in arhitekture. Njena vloga je največja tudi v vseh tehnikah, vendar pa se te vloge veliko premalo zavedamo in ji zato še vedno nismo utrdili pomena. Se vedno se vloga risbe prepočasi ugotavlja, predpostavlja in predvsem premalo ceni. Največjo vlogo so risarji dobili predvsem v ilustraciji, kipa jih spet podreja z literarno predlogo in njihov zamah ni čisto svoboden.
Dušan Muc je začel z risbami s tušem, ki so bile in so še vedno povezane v neko ciklično enoto. V Velenju razstavlja risbe s crayoni na papirju z intimističnim in minimalističnim akcentom. Razstavljen je izbor 24 risb iz ciklusa O dečku, ki gre na pot...
Motivno je risba vezana na figuro in krajino. Zgodba suhljatega mladeniča in radovednega popotnika je zelo
osebnostno berljiva. Povezava med posameznimi deli je zelo ohlapna. Ikonografski pomen je širok in od risbe do risbe povezan in dopolnjevan. Predvsem so dopustne različne predstave in slutnje o njegovih doživljajih in sanjah. Psihološke in socialne razlage mladeniča seksualne fantazije v kontekstu berljivosti slike. Podrobnosti, s katerimi okarakterizira podobe, so zelo identične srednjeveškim iluminacijam, le da so te svobodnjaške vsebine in groteskno sarkastičnega pridiha. Risba je zelo sub-tilna in korektna, tudi z realističnega stališča. Prehodi so mehki in brez hitrih kontrastnih sprememb, kar daje zelo mehkoben celostni izgled. Predvsem pa je v vseh zelo opazen pristen kontakt z naravo, kiji Muc pripisuje velik pomen. V nekaterih podobah se spogleduje z Boschovimi žanrskimi podobami, vendar jih Muc bolj avtoritativno zaznamuje i skromnimi prvinami in le s prisotnostjo posameznih likov. V pričujočih risbah so jasne lastnosti časa in prostora, v katerem ustvarjalec živi in mu pripada. Ta način ga utrjuje kot izvrstnega inter-preta v prenosih misli in dejanj v zelo modificirano risbo.
Presenečajo nas analize sodobnega umetnika, samostojne ustvarjalne osebnosti, še bolj pa so presenetljivi njegovi psihoanalitski posegi v razlagi anonimne ikonografije. V svojem slikarstvu simbolizira individualnost, svobodo in globoko zavzetost svojega jaza. Vzpodbuja tiste, ki bodo pozorni na znamenja slikarje-vih čust\'ovanj in domišljije.
■ Milena Koren Božiček
Polzela
Premogovnik Velenje
Razstavlja Zoran Ogrinc
V razstavišču Premogovnika Velenje so pred prvomajskimi prazniki postavili petdeseto razstavo. Na stenah bodo tokrat do 23. maja na ogled slike Zorana Ogrinca, akademskega slikarja, člana
Društva slovenskih likovnih umetnikov, doma iz Radelj ob Dravi.
Zoran Ogrinc, ki je za svoja slikarska in grafična dela prejel devet nagrad in je sodeloval na več kot 80 skupinskih razstavah
doma in v tujini ter imel več kot 30 samostojnih razstav, se tokrat predstavlja s ploskoviti-mi barvnimi nanosi, s katerimi oblikuje in določa meje slikarskega predmeta.
md;
20 let okteta Zavodnje
Pečar in Marinšek o karikaturi in barvah črne črte
Pečar, Marinšek in karikature
Prejšnji četrtek je obiskalo knjižnico Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju manj ljudi, kot bi človek pričakoval. Borut Pečar, diplomirani arhitekt, bolj znan kot karikaturist z mednarodnim ugledom, je bil povabljen na klepet o karikaturi z rojakom s Kozjanskega Marjanom Marinškom.
Pogovor se je pričel spontano, kar mimogrede, kot bi se naključno srečala dva znanca in zastavila eno, dve o vremenu...Nadaljevala sta pri Borutovem otroštvu, kramljala o razvoju karikature in njegovi uspešni poti do političnega karikaturista...Nekaj karikatur je bilo tudi razstavljenih v prostorih velenjske knjižnice.
Nagrada Prešernovega sklada, Jugoslovanska nagrada PJER, Savinova nagrada ter nagrada Zlata strela nedeljskega so le drobec priznanj v njegovi uspešni karieri. Borut Pečarje bil prijeten sogovornik tudi po uradnem nastopu, saj se je pogovor skoraj brez zaznavnega zaključka sukal še lep čas. O simbolih človeške podobe ter karakterjih, kakeršne srečujemo vsakodnevno.
■ Jože Miklavc
Nastopilo 980 mladih pevcev
Pod naslovom Pomladni koncert so Zveza kulturnih organizacij Žalec, Osnovna šola Šempeter in zbor učiteljev glasbene vzgoje pripravili letošnjo revijo osnovnošolskih pevskih zborov žalske občine. Koncert je bil v telovadnici šempetrske osnovne šole. Nastopilo je 19 pevskih zborov z več kot 980 pevci. ■ at
V nedeljo jubilejni koncert
Dve kulturni prireditvi
Ob začetku evropskega meseca kulture tudi na Polzeli niso stali križem rok. Tako je moški pevski zbor Kulturnega društva Polzela priredil pevski večer pod naslovom Mi, pa za-pojmo si. Na tem pevskem večeru so kot gostje nastopili tudi moški pevski zbor iz Tabora in Savinjski rogisti. Naslednji kulturni dogodek pa je bil v soboto nastop Pro Musica Tibicinia iz Maribora, v katerem so izvajali odlomke iz opere Seviljski brivec.
m-er
Kultura vabi
Srečanje mladih pesnikov in pisateljev
Velenje - Danes ob 18. uri se bo v restavraciji Mami (v Nami) pričelo območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Pripravljajo ga ZKO Slovenije v sodelovanju z ZKO Velenje ter Šaleškim literarnim društvom »Hotenja«. Z avtorji sc bosta pogovarjala (prav tako) mlada literata Ivo Stopnik in Marjan Kukovcc.
Kulturni večer z literarno skupino
Žalec- Zavod za kulturo Žalec, Občinska matična knjižnica Žalec ter Meta Privšek so tisti, ki vabijo na drevišnji literarni večer z literarno skupino knjižne zbirke Beletrina, va kateri so Aleš Car, Nina Kokelj, Andrej Morovič, Matjaž Pikalo in Aleš Šteger. Večer z mladimi literati, s katerimi se bo pogovarjal urednik zbirke Mitja Cander, se bo pričel ob 19. uri. Glasbeni gost bo Alenka Lesjak s šansoni Mete Rainer.
Razstava del Adolfa Mljača
Žalec- Zavod za kulturo Žalec vabi jutri ob 19.uri v Savinov likovni salon na otvoritev razstave likovnih del Adolfa Mljača, člana Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetnika bo predstavita umetnostna kritičarka Marlen Premšak, v kulturnem programu pa se bosta predstavili flavtistka Diana Pajk in pianistka Irena Kralj. Razstava bo odprta do 9. junija.
■ bš
Med nastopom OPZ OS Prebold
V prijetni vasici Zavodnje nad Šoštanjem so se zbrali tamkajšnji ljubitelji lepega petja in ustanovili oktet. Od takrat je minilo 20 let.
Ta jubilej bodo pevci okteta zaznamovali v nedeljo, 25. maja s koncertom v prosvetnem domu	v
Zavodnjah. Začeli ga bodo ob 11. uri. Skupaj z njimi se bodo na odru predstavili še člani okteta bratov Pirnat, Stobljanski oktet iz Domžal in prvak ljubljanske opere - basit Franc Javornik.
Vodja okteta Zavodnje Jože Grabner je povedal, da se je v teh
20 letih (skupaj s sedanjim) zvrstilo v njihovem sestavu 21 pevcev. Le dva med njimi sta pri oktetu od prvega dne dalje. Gojijo predvsem narodno, njihov program pa dopolnjujeta še umetne in razne prilolžnos-tne pesmi. Pot jih je vodila pov-
sod in tod po Sloveniji, nastopili pa so kot gostje, pa tudi kakšen samostojen koncert so pripravili. Brez njih v Zavodnjah ne mine nobene prireditve.
Mtp
8 NAŠ vas
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA
22. maja 1997
Začela se je matura
"Je težko, je travma, za umret pa nikakor ni."
Za 9024 za maturo prijavljenimi dijaki četrtih letnikov s 128 srednjih šol v Sloveniji je že prva preizkušnja zrelostnega izpita, ki jim odpira vrata na fakulteto. Da pisanje esejev, nalog in nato še ustni zagovor podoživljajo kot nekaj nebodisiga-treba, je do neke mere razumljivo. Zakaj je matura takšen bav-bav? So maturitetne naloge preveč zahtevne? Kako pomagajo na posameznih šolah dijakom pri lažjem premagovanju stisk? Takšna in podobna vprašanja smo zastavili našim sogovornikom ob obisku na Šolskem centru Velenje. Letos seje tu za maturo prijavil 201 kandidat, od tega jih je 144 na Gimnaziji, 43 na Poklicni in tehniški elektro ter računalniški, trije na Poklicni in tehniški srednji rudarski in 11 na Poklicni in tehniški strojni šoli.
Mira Preložnik, tajnica šolske maturitetne komisije Gimnazije in Gvido Stres, tajnik šolske maturitetne komisije Poklicne in tehniško elektro ter računalniške šole sta prepričana, da matura ni takšen bav-bav, kot to trdijo nekateri dijaki. Če bi bilo res tako, potem zagotovo lanski četrtošolci na zrelostnem izpitu ne bi dosegli več kot 95% uspeha. "Je težko, je trauma, za umret pa nikakor ni. Morda naši dijaki niso navajeni takšne obremenitve naenkrat? Malo že pretiravajo, čeprav gimnazijci najbrž so pod večjim pritiskom. Za vpis na fakulteto morajo doseči določeno število točk in pri tem se marsikdo odloči za maturitetne naloge na višji ravni, ker pač prinašajo več točk. Omejitev vpisa pa je prav na tistih fakultetah, za katere je kandidatov največ." Oba ugotavljata tudi, da je odnos dijaka do mature odvisen od njegovega dela v vseh štirih letih. Nekateri se tudi do konca tretjega letnika premalo zavedajo, kaj jih čaka ob koncu srednješolskega izobraževanja. Po Stresovih besedah matura ni tista, ki bi koga izločila, ampak v bistvu poteka selekcija že prej. "Matura se je prijela, letošnja bo po daljšem obdobju tretja po vrsti. Na začetku je bilo več nejasnosti kot jih je danes in morda tudi zaradi tega takšen strah. Res pa obstaja še nekaj pomanjkljivosti, spreminjajo se tudi oblike, vendar vse te zahtev najbrž ne bodo zmanjšale, ampak prej povečale."
Mira Preložnik in Gvido Stres:«Matura se je prijela, pa ni tako grozna, kot to menijo nekateri.«
Ob razmišljanju, zakaj četrtošolci doživljajo maturo tako kot jo, Preložnikova ocenjuje, da morda priprave na maturo trajajo predolgo. Ves četrti letnik je na Gimnaziji namenjen pripravam na zrelostni izpit. "Morda na naši šoli vpišemo za en razred preveč dijakov."
Direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida meni, da so stresi manjši, če dijake postavijo dovolj zgodaj realno pred dejstva. "Upam si trditi, da je raven podajanja snovi oziroma programov na šolah Centra takšno, da naši maturanti ob resnem pristopu posebnih presenečenj glede uspešnih rezultatov mature ne bi smeli doživeti. Poskušamo jim prikazati, da je to zelo objektivno merilo njihovega znanja v slovenskem prostoru."
V pogovoru z Alenko Čas, psihologinjo na Centru, smo izvedeli, da se z maturanti, s premagovanjem njihovih stisk in stresnih situacij posebej ne ukvaijajo. Samopomoč je menda med dijaki tudi zaradi zelo uspešnega izvajanja projekta Prostovoljno
Blaž in Dina: »V veliko pomoč so nam lahko učitelji, če si
vzamejo čas za nas.«
delo dokaj razvita, razne sprostitvene tehnike, ki jih izvajajo v okviru možnosti, pa so na voljo vsem dijakom in ne le maturantom. Te izvajajo menda že 9 let, trenutno pa deluje sedem skupin po 15 dijakov.
Kaj pa o maturi in vsem, kar je povezano z njo, pravijo maturanti? Na naše precejšnje presenečenje o tej temi maturanti na Gimnaziji niso želeli govoriti. Zapisali smo tako mnenji Blaža in Dine, ki sta povedala, da so jim pri premagovanju stisk in stresov v največjo oporo njihovi starši. »Tudi učitelji, sploh ma-turitetnih predmetov so nam pri tem lahko v precejšnjo pomoč, če si vzamejo čas za nas, če imajo razumevanje za nas. Ocenjujeva, da bi se na maturo morali pripravljati še bolj zgodaj, kot pa le v 4. letniku. Bolj bi morali utrjevati globalno znanje kot pa se izgubljati v podrobnostih. Velika napaka je, da smo se določeno snov učili v nižjih letnikih, nato nič, sedaj pa jo za maturo spet pilimo." Oba menita, da raven maturitetnih nalog ni prezahtevna, sploh za tiste, ki so kolikortoliko resno delali skozi vsa 4 leta. Le preveč je vsega naenkrat, kakšen teden razmaka med enim in drugim izpitom bi bilo ravno prav. In zakaj maturo doživljajo tako kot jo? "Časa nam zmanjkuje za vse. Res je, kar pravijo, da je matura zrelostni izpit. Si na preizkušnji ti in tvoje sposobnosti in tudi zato je prisotno neko razburjenje.« Sogovornika »jemljeta« maturo kot nekakšno predpripravo na izpite na fakulteti. Blaž na arheologiji, Dina pa na fakulteti v Mariboru, smer slovenski jezik in književnost.
■ tp
Območna organizacija RK Velenje
Tudi dodatna vprašanja niso dala zmagovalca
Ob zaključku aktivnosti v letošnjem tednu Rdečega križa je območna človekoljubna organizacija Velenje prejšnji četrtek popoldne pripravila že tradicionalno finalno kviz tekmovanje na temo »Mladi in gibanje RK, problemi narkomanije, alkoholizma, škodljivost kajenja«. V prostorih osnovne šole Gorica v Velenju se je na njem pomerilo sedem tričlanskih ekip iz osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter štiri ekipe šol Šolskega centra Velenje.
Predsednica komisije, ki je budno spremljala znanje nastopajočih, Branka Drk je povedala, da so bili odgovori tekmovalcev in tekmovalk na zastavljena vprašanja po začetni tremi na zavidljivi ravni. V primerjavi z lani so tokrat ti pokazali več znanja. Čeprav so na vsak način želeli poiskati enega zmagovalca, jim kljub 16 dodatnim vprašanjem to ni uspelo.
Tako so si prvo mesto med osnovnošolci delili tekmovalci in
Društvo šaleških likovnikov
Likovni zapisi na ogled
Ko se tehnika prilagaja hotenju, govorijo o ustvarjalnosti. Razstava dokazuje, da je bila ta v tem šolskem letu zelo
plodna
Udeležba na kviz tekmovanju je bila precejšnja, znanje
boljše kot lani
tekmovake šol Antona Aškerca, Šaleka in Gorice (vse Velenje), med srednješolci pa je zmagala ekipa Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Velenje.
mtp
Od prejšnjega četrtka dalje je Majerjeva vila v Šoštanju ne le delovni, ampak tudi velik razstavni prostor članov Društva šaleških likovnikov. Ti so namreč na ogled postavili svoja likovna dela -risbe, nastale v množici likovnih zapisov z njihovih sobotnih srečanj v tem "šolskem letu".
Kot je povedal mentor Robi Klančnik so ustvarjalne delavnice namenili razisko-
Dobrodelna prireditev za obnovitev cerkve
Sembric- »Plemenito je postoriti kaj za skupno dobro, za danes in za jutri. Častno je ohraniti tisto, po čemer nas bodo vrednotili zanamci...,« so v vabilu na nedeljsko dobrodelno prireditev, ki se bo odvijala ob cerkvi Svetega Brica v Šembricu, zapisali organizatorji, KS Konovo in KUD Lipa. Pričela se bo ob 16. uri, izkupiček pa bo namenjen ohranitvi te cerkve.
Sodelovali bodo Šaleški likovniki, ki bodo s svojimi akvareli pričarali podobo Šembrica, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: McPZ Konovo, Upokojenski oktet Konovo, Starejši tamburaši KUD »Lipa« Konovo, kvartet SVIT in Konovski štrajharji. Organizatorji vas vabijo, da pridete in pokažete, da vam ni vseeno za skupno kulturno dediščino.	■ bš
Ljudska univerza Velenje
vanju in iskfhju izraznih možnosti različnih risarskih materialov, orodij in risarskih tehnik. Ob tem se je porodila tudi ideja o ustanovitvi posebne likovne skupine. Zanjo imena še niso našli, v njej pa veselje do likovnega ustvarjanja in osebnostnega izpopolnjevanja že združujejo starejši in mlajši ustvarjalci ter ustvarjalke z različnim likovnim predznanjem in izkušnjami.	■ tp
KS Konovo in KUD Lipa pripravljata
Živahno izobraževanje
odraslih
Kljub vročemu vremenu so učilnice Ljudske univerze Velenje precej polne tudi v tem obdobju, medtem pa se že pripravljajo na jesensko obdobje.
Pred dnevi so sodelovali, skupaj z Ljudskimi univerzami Celjske regije, na sejmu Dnevi slovenskega izobraževanja - za ustvarjalno življenje, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pripravljajo pa se tudi na organizirano samostojno učenje z ustanovitvijo Centra za samostojno življenje. Jeseni bodo ponudili več oblik s področja tehničnega izobraževanja, napr. šolo za priučene mizarje, voznike motornih vozil, voznike viličarjev... Seveda le ob zadostnem zanimanju občanov. Izobraževalno ponudbo bodo predstavili tudi v posebnem katalogu-brošurici, in to še pred jesenjo.
■ Jože Miklavc
Na LUV najdejo prostor in zanimive oblike izobraževanja tudi najmlajši - pred kratkim so se poučili o večji
varnosti v prometu
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Vreme in prerokovanje
Prejšnji teden, ko seje že napovedovalo vroče poletje, je bilo toplo in vroče tudi radijcem. Pa je zato ena od popoldanskih ekip klimo naravnala tako, daje naslednje jutro, ob prihodu nove, samo malo manjkalo, pa bi v studiu začelo snežiti. Po zadnjih podatkih naj bi imel prste vmes Matjaž Šalej, ki je bil na čelu ekipe dan pred tem. Ni pa informacija preverjena, lahko da je bil vremenar tudi kdo drug.
Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, pride naslednji četrtek, 29. maja, v naš studio. Tako je vsaj obljubil. Lahko sicer, da se vmes zgodi še kaj nepredvidljivega, ampak mi delamo tako, kot da ne bo. Med 17. in 18. uro bo gost 4. mreže, ki steče enkrat mesečno, zadnji četrtek, iz različnih regionalnih študijev po Sloveniji, v njih pa radijske postaje izmenično gostimo predsednike republike, vlade, državnega zbora in varuha človekovih pravic. Pogovor z Janezom Podobnikom bo vodila urednica Mira Zakošek, poslušali ju bodo lahko in predsednika tudi kaj vprašali, poslušalci iz vse Slovenije, tisti, ki poslušajo lokalne in regionalne radije, članice združenja.
Kar nekaj časa se že bojimo, da bi se ob četrtkih okoli 9. ure, ko je gostja Bojane Špegel v dopoldanskem programu astrologinja Miša vnel telefon in nam na kraj pameti ne pride, da bi ji čas jemali tudi mi, čeprav nas zanima prihod-njost. Poslušalci ste pač prvi. Ker pa je Bojana dobra, se bo za interne potrebe, da pridemo na vrsto tudi mi, naučila rokovan-
Na naš naslov je prispela razglednica iz Dublina, z lepimi pozdravi slovenskih predstavnikov Eurosonga. Irena Vrčkovnik, naša radijska sodelavka, pa je bila tista, ki je dala pobudo za to.
ja s tarot kartami. Ker govori zelo hitro, bo pri njej lahko v desetih minutah prišlo na vrsto okoli šest sodelavcev. Začela bo 7. junija. To pa je datum, ki ga radijci in njihovi družinski člani ne smejo spregledati.
mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
deluje pod okriljem velikana VVarner Bros in je v lastništvu slovite Madonne. Pogodba je menda težka več milijonov dolarjev. Kontroverzna skupina, ki je doslej snemala za majhno založbo XL Recordings, bo svoj prvi album pri novi diskograf-ski hiši izdala v začetku junija (izid je napovedan za 3. junij), njegov naslov pa bo "Fat of the Land".
MICHAEL JACKSON
Potem, ko je nehal polniti časopisne stolčke z dogodki, povezanimi z rojstvom svojega prvega otroka, je Michael Jackson zbudil zanimanje glasbnega tiska z izdajo novega albuma "Blood on the Dance Floor - History of the mix". Gre za album z mixi njegovih največjih uspešnic, ki so jih za to priložnost ponovno obdelali sami mojstri remixanja: David Morales, Frankie Knockles in Todd Terry. Največja uspešnica s tega albuma je trenutno kar naslovna "Blood on the Dance Floor".
GREEN DAY
Skupina Green Day je največjo popularnost dosegla pred dobrima
razpadle britanske fantovske skupine, ki je pravzaprav povzročila nastanek mnogih podobnih skupin v vsej Evropi. Bil je tudi glavni avtor večine skladb skupine Take That, zato je pravzaprav presenečenje, da se s svojim prvim albumom predstavlja šele za obema nekdanjima kolegoma iz skupine, Robinom VVilliamsom in Markom Ovvenom. Naslov njegovega debitantskega albuma bo "Lovewon't
wait", na njem pa bo prav gotovo mesto našla tudi njegova prva uspešnica, balada "Forever love".
PRODIGY
Britanska skupina "Prodigy" je pred kratkim podpisala pogodbo z novo založbo MAVERICK, ki sicer
Sicer pa doslej še nihče ni de-mantiral novic o Michaelovem prvem nastopu v Sloveniji. Sloviti pop zvezdnik naj bi nastopil meseca avgusta in sicer na hipodromu Stožice pri Ljubljani.
DAVID BOWIE
Legendarni kameleon ročk in pop kulture, sedaj že precej postarani (pa še vedno aktivni) David Bovvie,
ki smo ga pred dobrim letom in pol lahko videli in slišali tudi pri nas v Ljubljani, bo kmalu ponovno kon-certiral v naši bližini. 1. julija naj bi namreč nastopil v sosednji Hrvaški, na stadionu Radnika v Veliki Gorici. Koncert sodi v serijo nastopov velike Bovvieve turneje, na kateri promocijsko predstavlja svoj zadnji album "Earthing".
■ MiČ
dvema letoma in pol, ko je v času ponovnega oživljanja punka izdala svoj izredno uspešni debitantski album "Dookie". Potem je njihova slava začela upadati, saj z drugim albumom niso uspeli ponoviti prodajnih uspehov prvenca, vse manj pa jih je bilo zaslediti tudi v medijih. Zdaj se po dolgem času spet vračajo. Pred dobrim mesecem so začeli snemati material za tretji album in se hkrati znašli pred zanimivo težavo. Medtem, ko o njih ni bilo slišati nič novega, so namreč posneli kar 35 novih skladb in sedaj se nikakor ne morejo odločiti, katere skladbe bi objavili na novem albumu.
GARY BARLOVV
Konec tega meseca bi moral iziti debitantski album nekdanjega člana skupine Take That - Garya Barlovva. Gary je bil vodilni pevec zdaj že
IKOMUNALNO I PODJETJE | VELENJE
3320 Velenje
Koroška 37I b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251	856-3E	jg|	862-582
reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak	
četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 18. maja:	
1. ZAJC: Na žegnanju	9 glasov
2. P0P'n'DEKL: Žolna	7 glasov
3. STANKA: Venček uspešnic	6 glasov
4. OBZORJE: Gorenjski kot	5 glasov
5. ŠALEŠKI: Lipju	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 25. maja:	
1. BOBRI: Pravi Slovenec	
2. KLAVŽAR: Pastirski praznik	
3. SLAPOVI: Blagor tisti	
4. SVETLIN: Naše veselje	
5. VERDERBER: Sprehajam se v dežju	
	■ Vili Grabner
LEGENDE:
LYNARD
SKYNARD
Letos mineva dvajset let odkar se je tragično končala kariera ene najbolj značilnih predstavnic ameriškega južnjaškega ročka, skupine Lynard Skynard. Leta 1977 se je namreč v letalski nesreči, ko je majhno letalo, ki je člane skupine prevažalo na turneji po ZDA, strmoglavilo v Mississippi, smrtno ponesrečilo nekaj njenih članov. Med njimi tudi
vodja skupine in pevec Ronnie Van Zant.
Poleg skupine Tha Allman Brothers Band (katere zgodovina je prav tako tragična, saj se je na vrhuncu njihove kariere z motorjem smrtno ponesrečil njihov član Duane Allman) so bili Lynard Skynard najbolj znani ameriški južnjaški boogie ročk band. Njegovo jedro so tvorili sošolci Ronnie Van Zant, Allen Collins in Gary Rossington, ki so leta 1965 ustanovili skupino z imenom "My Backyard". Ime so kasneje spremenili v Lynard Skynard, po njihovem učitelju telovadbe Leonardu Skinnerju. V anonimnosti so delovali kar nekaj časa, saj so nase prvič opozorili šele leta 1972 (potem ko so skupaj igrali že kakšnih sedem let), ko jih je med nastopom v Atlanta Baru opazil Al Kooper, bivši klaviaturist skupine Blood, Svveat & Tears.
Kooper je bil producent njihovega prvega albuma z naslovom "Pronounced Leh-nerd Skin-nerd", ki se mu je uspelo uvrstiti med trideset najboljših ameriških albumov. Na njem je bila tudi njihova prva uspešnica "Freebird", ki so jo posvetili preminulemu Duanu Allmanu in ki se je uvrstila na ameriško lestvico dvajsetih najbolj priljubljenih skladb.
Po skupni turneji z britansko skupino The Who so Lynard Skynard leta 1974 posneli album "Second Helping", ki je bil še uspešnejši od njihovega debitantskega izdelka, saj se je uvrstil med dvajset najboljših ameriških in petdeset britanskih albumov. Prinesel je prav gotovo najbolj znano skladbo skupine, po kateri jo še danes poznajo tudi mlajši ljubitelji ročka, "Sweet home Alabama", ki je priplezala med deset najboljših singlov ameriške lestvice.
Leta 1975 je prišlo v skupini do prvih sprememb v zasedbi. Odšel je bobnar Bob Burns, ki gaje nadomestil Artimus Pyle. Izdali so novi album z naslovom "Nuthin' Fancy" in se prvič predstavili tudi britanskemu občinstvu. "Nuthin' Niče" se je uvrstil na deveto mesto ameriške lestvice in med petdeset najboljših albumov v Veliki Britaniji. Vtem času je z njimi začel sodelovati producent Tom Dowd, sicer znan po delu z že omenjenimi Allman Brothers Band in skupino Derek & The Dominos. Rezultat tega sodelovanja je bil uspešen album" Gimme Back My Bullets" (1976).
Prav tako v tem času se je skupini pridružil še kitarist Steve Gaines in Lanyrd Skynard so dosegli vrhunec svoje popularnosti. Istega leta je izšel njihov najuspešnejši izdelek, dvojni živi album "One More For The Road", ki se je uvrstil na deveto mesto ameriške in sedemnajsto mesto britanske lestvice. Lynard Skynard so se odpravili na mamutsko turnejo (50 nastopov) po ZDA, ki pa se je, kot smo omenili v začetku, žal končala tragično.
Tragična nesreča je verjetno pospešila prodajo albuma "Street Survivors", ki so ga izdali tik pred usodnim koncem, tako da se je kot edini njihov album uvrstil med prvih pet na ameriški lestvici. Leto kasneje je na albumu z naslovom "Skaynard's First And last" izšel še dotedaj neizdani material.
Preostali člani skupine so po Ronnievi in Gainesovi smrti nadaljevali sami in do konca osemdesetih izdali še nekaj albumov, ki pa nikdar niso uspeli povrniti slave starih Lynardov. Kljub temu, da je bil glavni vokalist ponovno Van Zant, tokrat Donnie, mlajši brat preminulega ustanovitelja legendarnega južnjaškega benda.
■ MiČ
10 NilŠ vas
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. maja 1997
Rečica ob Savinji
Dobra bera želodcev
— _
Gasilsko društvo Grušovlje
Zares veseli in ponosni]
Po dobrih dveh letih velikih naporov in neutrudnega dela so bi) zadnjo soboto upravičeno veseli in ponosni člani gasilskega društva Grušovlje, z njimi pa so se veselili tudi krajani vasi in zaselkov z njihovega požarnega območja. Slavje je bilo na mestu, saj so s skupnimi močmi uspeli zbrati 15 milijonov tolarjev za nakup sodobnega gasilskega vozila. Kar 275 darovalcev je bilo, v največjo pomoč pa sta bili gasilcem krajevna skupnost Rečica ob Savinji in posebej občina Mozirje.
Vozilo je krstil mozirski župan Jakob Presečnik
Gasilcem in krajanom je najlepše čestitke in priznanje izrekel mozirski župan Jakob Presečnik, kije obenem izrazil prepričanje, da bodo skupaj še dodatno izboljšali požarno varnost na tem področju, čeprav je tudi v gasilstvu denar večen problem, vendar veliko odtehtata volja in zagnanost gasilcev. Gasilcem je na koncu zaželel, da bi novo vozilo čim manj uporabljali, da pa bi z njim čim več naučili in se čim bolj usposobili.
Največjim darovalcem so podelili priznanja, gasilci pa so na koncu opravili še prikaz delovanja vozila.
■JP
Črna točka bo kmalu
odpravljena
Izvajalci hitijo z gradnjo mosta preko Drete višje Gornjega Grada v smeri proti Ljubljani. Veliko zapletov je bilo pred pričetkom gradnje, ki so jih rešili šele pet pred dvanajsto in tako le še ]
vali ves les v vrednosti 3,5 milijona tolaijev. Jez je bil namreč pogoj, da so od njega do doma lahko uredili 1.300 metrov struge in z vodo napolnili takrat še dva ribnika, ki sta danes oba namenjena komercialnemu ribolovu in merita 30 arov, ob njih pa so lani in letos zgradili še velik ribnik z enim hektarjem površine, ki je namenjen športnemu ribolovu, v njem pa je okoli 3 tone različnih rib. Ob domu na Ljubnem je tako nastal pravi ribiški in rekreacijski center, ki ima velik pomen za obujajoči turizem v kraju in okolici in je že danes pravo zbirališče ribičev ion ljubiteljev lepe narave od blizu in daleč.
■JP
KS Paka pri Velenju
1200 metrov nove ceste v svet
V soboto ob 15.00 uri bodo krajani krajevne skupnosti Paka pri Velenju slavili »novo delovno zmago«, saj bodo otvorili dva nova odseka asfaltiranih in posodobljenih krajevnih cest. Oba sta dolga po 600 metrov, peljeta pa mimo 12 hiš, od domačij Vodončnik do Klinca in od Vodončnika do Turnška. Investicija je bila vredna 8 milijonov SIT; pol je prispevala MO Velenje, pol pa bodo v 17 mesecih odplačali krajani, ki so aprila v ta namen izvedli referendum o samoprispevku, ki je v celoti uspel. Krajani so veliko del opravili sami s prostovoljnim delom, delali pa so celo zimo. Pripravo ceste jim je izvedel zasebnik Franc Sovič, asfalt pa položilo CPP Celje.
Z otvoritvijo teh dveh odsekov so ceste v tem delu Pake povsem posodobljene, saj so jih 600 metrov uredili že predlani in prav toliko lani.
■ bš
line, Peter Resnik iz Podvolovljeka in Peter Bastelj iz Grušovelj.
Najboljši je z Dobrovelj
Edino letošnje zlato priznanje je letos romalo na lepe Dobrovlje k Paragojnikovim. Čudovito urejena kmetija s še lepšo stanovanjsko hišo te pozdravi v osrčju Dobrovelj na
Ribiška družina Ljubno
70 milijonov tolarjev od države, kolikor bo gradnja veljala, je sedaj v grobem že zgrajen, urediti bo treba še cestišče in 15.ju-nija naj bi ga slovesno odprli.
S tem bodo odpravili eno najbolj črnih točk v tem delu Zadrečke doline in izboljšali prometno varnost, obenem pa most pomeni prvi del prepotrebne obnove ceste skozi Gornji Grad, ki jo bodo nadaljevali še letos.
■ (foto: jp)
Pasja dobrota
Ljubitelji psov prav dobro vedo, kako se znajo te živali priljubiti ljudem in kako težko je, če se jim kaj pripeti. Malemu mešančku Benu je poginila mama in prinesli so ga k Dvorjakovim v Cirkovce, kjer je njihova ovčarka Jasica pet tednov prej povrgla tri mladiče. Položili so ji ga v gnezdo in s strahom opazovali, kaj se bo zgodilo. Psica ga je sprejela in ga skrbno čuva.
Na sliki so Jasicini mladički stari osem tednov, mali Beno patri
(foto S. Zakošek)
Zadovoljne rečičke turistične delavke
Izjemne pridobitve
Ribiška družina Ljubno gospodari z vodami vse od izvira Savinje v Logarski dolini do Grušovelj, šteje 150 članov in 15 mladincev, v zadnjem času pa se ponaša z velikimi dosežki, zlasti na vzrejnem področju. Pri tem velja omeniti ribogojnico v Podvolovljeku, ki so jo dobili v last leta 1985. Do lanskega leta so v njej le smukali zar-
Nova pošiljka mladic iz Podvolovljeka za nadaljnjo vzrejo, skupaj jih je v dveh bazenih že 180.000
od potočne postrvi za potrebe ribiških družin, lani pa sojo povečali in se usposobili za ferejo ameriške postrvi, zmogljivost ribogojnice pa je 500.000 rib letno. Za te namene so ob ribiškem domu na Ljubnem zgradili dva bazena za vzrejo šarenke, zarod dobijo seveda iz Podvolovljeka, v obeh pa je trenutno 180.000 mladic.
Prav ob svojem domu so v zadnjem obdobju postorili ogromno. Najprej so pomagali zgraditi jez na Savinji veiše doma, zanj so prispe-
Strokovna komisija je bila tokrat še posebej stroga
Več kot prizadevni člani rečičkega turističnega društva in priznani slovenski strokovnjaki za suhomesnate izdelke so minulo soboto izvedli že sedmo zapovrstjo ocenjevanje zgorn-jesavinjskih želodcev. Letos je korajžo zbralo 48 pridelovalcev te kulinarične posebnosti, ki se od lanskega leta naprej ponaša z geografsko zaščito porekla. Število korajžnih, ki so svojo skrb in trud ob izdelavi in zorenju želodca želeli tudi kakovostno ovrednotiti, je torej zadovoljivo, zadovoljiva pa je po oceni strokovnjakov tudi letošnja kakovost. Izid ocenjevanja so sicer objavili že v soboto, uradno pa bodo priznanja podelili na veliki turistični prireditvi, kije na Rečici vsako leto v začetku julija.
Dovolj kakovostnih je bilo 26 želodcev, stroga komisija pa je podelila eno zlato priznanje, tri srebrna in šest bronastih, priznanje za kakovost pa je prejelo še 16 pridelovalcev. Zlato je prejel Vojko Ramšak z Dobrovelj, srebrne Ožbalt Fajmut iz Lok pri Moziiju, Ivan Atelšek iz Šmihela in Jože Marolt z Brezja pri Mozirju, bronaste pa bronaste pa Franc Rak z Brezja, Karel Krivec Martin Petek iz Logarske do-
seveda ta, da krmijo prašiče z zdravo naravno hrano, krma ne pozna umetnih gnojil, škropiv ali kakšnih drugih »do-dadkov,« o načinu zdrave prehrane se je na predavanjih precej seznanila mama Majda, ki seveda vse leto pridno skrbi za prašiče. »Vsak je po svoje zaslužen za priznanje, za vso družino velja.
»Pomembne so seveda tudi koline, ki morajo biti ob pravem času, predvsem pri kolinah ne smeš preveč hiteti in prehitevati časa, tudi meso se mora posušiti, dozoreti pred nadaljnjo predelavo, veliko pa na vsakoletno kakovost želodca seveda vpliva tudi vreme,« pravi oče Franc. Štiri prašiče vzredijo vsako leto za svoje potrebe seveda, tudi želodce delajo zase, ne za prodajo. »Priznanje seveda veliko pomeni, vendar je treba vedeti, da imamo sami radi dobre in kakovostne želodce in salame, saj jih delamo vendar zase,« je dodal sin Vojko. Seveda so želodci povsem naravni, brez kakršnihkoli dodatkov, najboljši »dodatek« je pravzaprav čudovit zrak na Dobrovljah, ki tudi prispeva svoje k pravilnemu zorenju želodca. Skratka, pri Paragojnikovih se držijo starega,preizkušenega načina, »ki je gotovo najboljši in najbolj zdrav,« so zatrdili skoraj v en glas, v nadaljevanju klepeta pa »namignili« tudi na svoja razmišljanja o kmečkem turizmu, ki na tako lepo urejeno kmetijo tudi sodi.
mjp
kilometrov, do Letuša na drugi strani dvakrat toliko, po svoje pa delo in življenje otežujejo še znane tegobe našega kmetijstva in kmetijske politike. Vendar Paragojnikovi ne tarnajo preveč, radi razložijo svoje težave, pa v isti sapi povedo, da so na svoji kmetiji vztrajali in še dolgo bodo in to je prijetno za uho in dušo.
Želodec je na ocenjevanje odnesel sin Vojko, »povsem slučajno, ker smo pač želeli kaj več zvedeti o kakovosti naših želodcev.« Priznanja niso pričakovali, da bi bil njihov želodec sploh najboljši, še manj,«zdaj smo pa še popularni postali za povrh,« je bolj v šali kot zares dejal Vojko. Oče Franc želodce na povsem enak način izdeluje že okoli 40 let.
Oče Franc, žena majda, hči Magdalena in sin Vojko z
Dragico
točno 800 metrih nadmorske višine. Narava je enkratna, ni pa čisto takšen vsakdanjik prebivalcev. Hribovit svet teija svoje, do najbližjih Nazarij je 6
»Način je pravzaprav vsem znan, kakšno našo majhno skrivnost pa bomo seveda obdržali zase,« je dejal. Sicer pa velikih skrivnosti ni. Največja je
22. maja 1997
ZANIMIVO
Na TV
Denar za TV prenose zasedanja sveta menda ni glavni problem; huje je, da se bo treba bolj ozirati na to, kaj in kako naj povem!
(Ra)združeni
Vse kaže, da bomo šli Slovenci v združeno Evropo zelo raz-druženi!
Prehitevanje
Gostinec Štorman je v Savinjski dolini dobil bitko z Darsom. On je svoje ranč gostišče odprl že v sredo, Dars pa svoje nadvoze in podvoze šele v petek.
Proti dimu
Velenjski Rdeči križ je zelo uspešen v boju proti kajenju. Zasedel je kar prostor ljubljanske Tobačne tovarne.
Prav je
Res je prav, da dobi institucija, kot je naš zavod za zaposlovanje, nove prostore. Saj je to res institucija, ki seji tudi v prihodnje obeta še veliko dela.
Zlatorog
Zlatorog ima čudežno moč. Tisti tekoči zlatorog je še kako uspešen pri premagovanju poletne žeje, klub podjetnikov Zlatorog pa ima kot edino združenje na našem območju čudežno moč, da združuje ljudi savinjskega in šaleškega območja.
Elkrojeva
Je že res, da v večini moški nosijo hlače, krojijo jim jih pa ženske.
Problem
Ne vem, kaj je večji problem: to, da je otroških igrišč premalo ali da so tista, ki so, slabo vzdrževana. Vem pa, daje centralni problem velenjsko centralno otroško igrišče.
Sanje
V Velenju nekateri še vedno sanjajo, da bi lahko tu postavili največjo slovensko plastično skakalnico. Kot da ne bi že te, čeprav manjše, že zadosti bodle v oči. In šle nekaterim v nos!
Ponavljanje
Tudi pred letošnjo kopalno sezono je nekatere v Velenju spet strah, da bo kopanje v velenjskem bazenu zaradi neurejenosti padlo v vodo. Če ta ne bo prej stekla iz bazena.
REZANJE ŠOŠTANJA
KUPČIJA
Že v prejšnjem rezanju smo pravilno napovedali, da bo proračun v občini Šoštanj sprejet na mali, brez pripomb in nepotrebnega nasprotovanja, saj pri nas vlada med svetom in županom zgledna harmonija in zaupanje, kar je za razcvet nekaterih, krajev v občini hvale vredno. Po novem svet sprejema celo nenapisane akte, če občinski župan reče, da so "cool". Pa bi tako veljalo državnemu zboru, ki se bo v kratkem lotil popravka zakona o lokalni samoupravi, predlagati, da iz zakona črta občinske svete. Kaj bi si delali stroške s sejninami, če ni o čem govoriti, ker so vsi predlogi dobri. Privarčevani denar pa bi v šoštanjskem primeru lahko za nagrado poklonili požrtvovalnemu komunalnemu svetovalcu, ki se v celoti poglablja v svoje delo, poleg tega pa še udarniško svetuje občinskemu županu.
A vrnimo se k proračunu. Nekateri menijo, da je takšen, kot je, protiustaven. A strokovnjaki z občinske uprave so pojasnili, daje praksa v Šoštanju drugačna, pa zato nima smisla iskati dlake v jajcu, kot bi rekel predsednik sveta. Res je. Kaj bi se ukvarjali z ustavnostjo, če je potrebno razdeliti skoraj sedemsto milijonov tolarjev! Od omenjene vsote jih več kot 150 zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj. Kljub temu pa župan varstvu okolja ni namenil niti tolarja in svetniki so se s tem strinjali, saj je denar razdeljen drugače. Takšno stališče je povsem upravičeno, ker okolje v demokraciji ni več tako ogroženo, kot je bilo v komunizmu, pa zato nihče več ne pogleda po suhih vrhovih smrek. Niti gozdarji, saj so bih bogato poplačani zato, ker so se smreke sušile. Za ljudi je pa vseeno, saj jim tobak in alkohol naredi več škode kot onesnaženo okolje, poleg tega pa je znano, da ima vsaka smreka daljšo življenjsko dobo kot človek.
"Drugačna" delitevje nam neznana. Jasno pa je, da mora občina Šoštanj 95 od 161 milijonov tolarjev nakazati sosednjima občinama, ker sta tudi tidve ogroženi od naše elektrarne, lokalne takse pa jima elektrarna ne more zakonito izplačati, ker je elektrarna pač v Šoštanju. V primeru elektrarne samoupravljal-ski zemljemerci namreč niso uspeli s takšnimi popravki zemljevidov kot v primeru velenjskega rudnika, ko upravna zgradba NOP stoji na Partizanski cesti 78 v Velenju, čeprav se neukemu prebivalstva zdi, daje to eden zadnjih objektov v odpisanem Družmirju. Rudnik šoštanjske občine ne onesnažuje, pa tako mestna občina Velenje šoštanjski ne dolguje nič, ampak obratno. To je tudi zapisano v ustreznem občinskem odloku v Šoštanju, ki je rezultat trdega dela in zglednega kompromisa. Zaradi teže problema pa občinski župan žal s svojimi strokovnjaki ne zna določiti deležev po odloku in zato sklene sporazum kar s sosednjima županoma. Ker je občinski župan nezmotljiv, svetniki tega sporazuma še videti nočejo in ga jemljejo kot krhko jajce. Bojijo se, da ga ne bi kdo stri, ker bi se lahko izkazalo, daje klopotec.
Kljub povedanemu pa je nesporno razveseljivo dejstvo, da 66 debelih ekoloških milijonov ostane občini Šoštanj. Za kaj se porabijo, ne sprašujmo. Občinski župan že ve!
■ Perorez
Zgodilo se je ... 22. velikega travna
Leta 1939
"Drzna tatvina" je naslov članka, ki je bil leta 1939 objavljen v Slovenskem narodu:
"Gostilničarka in trgovka Amalija Pirhova v Št. Ilju je v noči od četrtka na petek doživela nenavadno drzno tatvino. Zvečer je pobrala denar iz blagajne v trgovini in ga odnesla v sobo prvega nadstropja. Bilo je nekaj nad 2000 din, točno pa denarja ni štela, ker se ji je mudilo v gostilno. V sobi, kamor je denar shranila je spal domači vajenec. V spanju je začutil nemir v sobi: v polsnu je opazil črno postavo pred omaro. Neznanec je hitro izginil iz sobe, vajenec pa je ves zaskrbljen obvestil o čudnem doživetju gospodarico, ki pa je domnevala, da gre za vajenčeve sanje. Ko pa je o polnoči zaprla gostilno in prišla v sobo, je
morala ugotoviti vlom: omara je bila odprta, v predalu pa ni bilo več dnevnega izkupička. Z denarjem je izginila tudi hranilna knjižica za okoli 15.000 din. Za storilcem še ni sledu."
Leta 1959
V Celjskem tedniku sta bili na današnji dan leta 1959 objavljeni dve novici iz naših krajev. Prva ima naslov "Praznik šoštanjske godbe na pihala":
"Pred kratkim je bil občni zbor godbe na pihala Tovarne usnja v Šoštanju. Občni zbor se je spremenil v pravo slovesnost, saj so na ta dan požrtvovalni godbeniki dobili 50 popolnoma novih inštrumentov, uvoženih iz Češkoslovaške. Na občnem zboru so ugotovili velike uspehe v preteklem letu, ko so igrali še na stare obrabljene inštrumente. Najbolj pomem-
bno je to, da ima godba veliko mladega naraščaja. Za novega predsednika je godba izbrala tov. Hlačaija. Dobili bodo tudi novega dirigenta, tov. Silva Tamšeta, ki prihaja v Šoštanj na glasbeno šolo iz Ljubljane."
Skoraj zagotovo so šoštanjski godbeniki v teh osem-intridesetih letih te "nove" inštrumente že zamenjali.
Druga novica Celjskega tednika je iz Šmartnega ob Paki:
"Roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo 132 ljudi, je prav lepo uspel. Na sporedu je bilo poleg ostalega tudi dvoje predavanj. Prvo o negi zob pri šolski mladini, drugo pa o izbiri poklica. Starši so se po končanem sestanku zadovoljni vračali na svoje domove."
Včasih so v časopisih torej poročali tudi o roditeljskih sestankih. Si lahko predstavljate, kakšni bi danes izgledali
časopisi, če bi poročali o vseh roditeljskih sestankih!
Leta 1962
Za konec pa še novica mariborskega Večera z naslovom "Dve igrišči so že uredili":
"Doslej je stanovanjska skupnost v Velenju uredila že dve igrišči. Čakajo pa še tri: dve v novem Velenju in eno v starem delu mesta. Rekvizite so že naročili, vendar preostalih igrišč ne morejo urediti prej, dokler ne bodo zbrali sredstev iz krajevnega samoprispevka Velenjčanov. Tako v Velenju sicer bolj počasi, vendar uresničujejo načrt, ki so ga sprejeli na zboru volilcev."
3. junija leta 1963 seje pričelo prostovoljno delo pri izgradnji osrednjega velenjskega otroškega igrišča. Z deli so zaključili po dvajsetih delovnih dneh, to je 29. junija in igrišče svečano odpli dan kasneje.
■ Damijan Kljajič
Ali je kaj trden most?
Pot do osnovne šole Gustava Šiliha je pravzaprav zelo zanimiva. Prava mala avantura. Najprej te tik pred mostom čez reko Pako pozdravi kakšen vesel ljubitelj dobre kapljice, ki je dobil svojo dozo v neokusnih kioskih tik pred njim. Potem je most do izteka še kar trden, popolnoma pa izgubimo ta vtis, ko stopimo na stop-
Verjamete, da se temu reče stopnice? In da jih vsak dan prepešači ogromno osnovnošolcev in dijakov.
Želimo jim veliko sreče pri tem početju, odgovorne pa pozivamo, da čimprej ukrepajo!
niče, ki si tega imena ne zaslužijo več. Optometer bi jih prej imenoval škrbine ali grbine. Zelo nevarne. Še dobro, da so dnevi vsak dan daljši, kajti ponoči zna biti sprehod čez ta most smrtno nevaren. Kdo bo popravil stopnice? In kako dolgo bo treba počakati. Menda ne do naslednje zime, saj so že v času letošnje tu mnogi spoznali, kako je, ko padeš. Konkretno.
igrišče brez igral
Centralno otroško igrišče v Velenju že nekaj let nima prave sreče. Edino, kar se na njem zgodi vsako pomlad je, daje trava lepo pokošena in, da drevje ozeleni. Tako daje od daleč videz vzorno urejenega igrišča v mestu, kjer naj bi svojo priložnost našli najmlajši. Zgovarjanje, da igral na njem ni, ker je treba celo za postavitev tobogana pridobiti ustrezno dokumentacijo, je metanje peska v oči. Pa kaj, če jo je treba? Če bi tisti, ki jo mora priskrbeti imel majhne otroke, bi nanjo začel misliti že zdavnaj. Tako pa morda, kot je zadnjič na igrišču ugotavljala ena od mam, tam zraven igra tenis. Ker se do igrišč pride tudi z druge strani, mu niti gledati ni treba, kakšno je igrišče brez igral. Oprostite, ena gugalnica »obratuje«.
Mesto preplavila pločevina
Če se primerjamo z velikimi mesti, se sicer lahko tolažimo, da v Velenju niti ni tako huda prometna gneča. Pa vendar postaja vse skupaj že močno nevzdržno. Mesto, ki je nekdaj slovelo po
zelenju in cvetju, je dobesedno preplavljeno s pločevino. Avtomobili so parkirani povsod, tudi na pločnikih in zelenicah. Tistih nekaj mestnih stražarjev, ki jih je zaposlila občina in , ki so zadnje čase tudi dežurni krivci za ves nered, pač ne more postoriti vsega. Zgleda pa tudi, da so kazni, ki jih odmerjajo, prenizke!
Čast je rešena!
V šoštanjskem svetu sta dva svetnika z enakim priimkom, eden je nestrankarski Marjan, na seji ga je videti in slišati večkrat, drugi pa liberalni demokrat Jaro, ki gaje na sejah videti bolj redko. Na zadnji seji pa je »čast« priimka reševal drugi, prvi se je opravičil.
Seje zaprte za javnost?
Človek dobi na seji sveta v Šoštanju občutek, kot da bi nekateri imeli še najraje, če o njihovem delu ne bi nihče vedel nič, razen njih samih seveda. Pogosta vprašanja, zakaj video snemanja sej in s kakšno pravico, sta firmo Dumas, ki je to storitev opravljala in arhivirala celo brezplačno, vpogled vanjo pa je bil mogoč svetu kadarkoli, napeljala na odločitev, daje rekla: hvala lepa. Njih na sejo več ne bo. Za Naš čas in Radio vsaj zaenkrat ni še nihče vprašal, zakaj je tam. Lahko pa, da še bo. Kdo bi vedel? Seje pa so, da bo bo dvoma, javne, nanje lahko pridete tudi vi, če se vam ljubi in če vas stvar zanima.
11111 Illl MIIIIK
Hiti počasi!
Prastari rek pravi: Festina lente (beri: hiti počasi!). Tako razmišljam v času, ko tečejo priprave za sprejem Slovenije v Evropsko unijo in Atlantsko zvezo.
Gibanje 23. december poskuša nekako ustaviti hitre diplomatske premike in dati časa vsem mislečim, ki naj bi skupno razmišljali o dobrih in negativnih straneh, kijih taka nova asociacija Sloveniji prinaša. Takoj po osvobodilni vojni je bilo pri nas močno gibanje za mir, za nevtralnost slovenske države. Za drugo Švico v Evropi. Ne vem, zakaj smo prav na to čisto pozabili. Zdi se mi, da hitenje glede vključevanja v Evropo ni dobro.
Slovenski državljani morajo vendarle poznati, kaj vse nam nove povezave prinašajo. Poznati moramo predvsem gospodarske koristi in minuse. Vedeti moramo, kaj bo s kmetijstvom Slovenije v Evropi. Vedeti moramo, če nas vojska ne bo preveč stala. Vedeti moramo in potem se bo skupno laže odločati o vsem: tudi o pridružitvi v Evropsko unijo in Nato.
Menimo, daje novi čas tudi naš glede na stopnjo demokracije. O tako pomembnih vprašanjih pa mora prav gotovo odločati, zavestno mora odločati vsak slovenski volilec.
Če bi nam nove asociacije trgale še tisto malo naše lepe slovenske zemlje, slovenske obale, potem pač ne bomo dvigovali rok brezglavo za novo, kar ni seveda tudi dobro!
■ Viš
Nekoga moraš imeti rad
Če razčlenimo naslov pesmi in pesem Nekoga moraš imeti rad pesnika Ivana Minattija, seveda v smislu resničnega pristopa nekomu ali nečemu, kar plemeniti čute, kakor je tudi ta pesem sporočilo, da "z nekom moraš v korak, v isto sled", potem nas sreča misel in že znana ugotovitev, da smo ljudje družabna bitja.
V obdobju naše mladosti je seveda največ druženj pa tudi v aktivni dobi življenja, toda kaj naj račemo za postaktivni čas, ko ... Ko se zgodi, da ostaneš sam in večkrat ni človeka, ki bi ti prisluhnil, kateremu bi povedal svoje sanje, a kje potožil...
Tudi to drži, da smo si ljudje presenetljivo različni. Lahko je to trdnost, samosvojost, v nekaterih ozirih tudi prenašanje svoje samote. Takšen ima svoj stil, toda ... na koncu si le samo človek, ki rabi sočloveka v kakršnikoli obliki med-sebojnosti.
Tako tisto "moraš imeti rad" posebej v današnjem času je skoraj neizgobno, ker so marsikatere ceste predolge tudi za najhitrejša vozila. Poleg tega človeško dojemanje sprememb v lastnem življenju in ne glede na izobrazbo, v postaktivni dobi, dobi čisto druga merila za dušo in telo.
Brez opisovanja različnih primerov osamelosti ali neaktivnosti zlasti pri upokojencih, večkrat ni, ali manjka kot prvo pobuda. V kaj naj bi se vključevali v smislu zaposlitve svojega ne samo prostega časa, temveč iskanja in potrjevanja svojih skozi celotno življenje neuresničenih nagnenj. Na to vprašanje je odgovor: v Andragoško društvo - Univerzo za III. življenjsko obdobje, ki je kot posebno ugodnost ne premore marsikatero mesto po velikosti kot je Velenje.
To društvo deluje več kot 10 let, do sedaj kot podružnica ljubljanskega Andragoškega društva, prav v teh dneh pa poteka postopek za samostojno Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje. V svoj bogati program vključuje 23 različnih krožkov. Vse potrebne informacije lahko dobite v času študijskega leta vsak ponedeljek od 9. do 11. ure na sedežu društva na Efenkovi 61, tel.: 855-491, int. 4.
Studijsko leto traja približno 6 mesecev, začne se oktobra in konča maja. Posamezni krožki so organizirani z oziroma na pomen ali naravo snovi v povezavi z interesom tečajnikov. Tako se v času rednih srečanj oziroma predavanj, orga-
nizirajo tudi družabna srečanja kot so čajanke z različnimi prireditvami v povezavi s kulturnimi prazniki ter ljudskimi običaji in izročili. Najbolj množično je novoletno srečanje.
Študijsko leto se zaključi z jajčarijo na prostem, ki bo v primeru lepega vremena 22. maja na velenjskem gradu in zaključni izlet v Idrijo 19. junija.
Poleg tega vodstvo Andragoškega društva Univerza zua III. življenjsko odboje Velenje si tudi v poletnem času prizadeva organizirati nekatera strokovna srečanja: srečanje z drugimi društvi upokojencev Slovenije na temo Vseživljenjsko izobraževanje ...
Ob priliki tega srečanja bo naše društvo pripravilo v avli občine Velenje priložnostno razstavo svojih izdelkov.
Kot povzetek vsega povedanega naj še povem, da med ljudmi z življenjskimi izkušnjami poleg organiziranega delovanja prihaja tudi in vse bolj do človeškega sodelovanja, ki ima za cilj razumevanje sočloveka in vsega, kar nas obkroža v kar največjem možnem dosegu.
"Človek mora biti zadovoljen s tem, kar je dosegel in kar je dosegljivo. Ukloniti se življenju, kakršno je, biti hvaležen za to, kar mu je dalo, in na mesto, da bi vi-sokoleteče pričakovali in terjali, raje biti potrpežljiv, skromen, zaupati in se zadovoljiti v nezahtevni preproščini." (Julius Kugy). ■ Član literarno-jezikovnega krožka Josip Bačič
Tovariši, ali revolucija še traja?
Preberem prvič, preberem drugič... Ne morem verjeti. Tovariš Ivan Dolničar pošilja predsednikom območnih odborov Združenj borcev NOB v zvezi z vladno koalicijo sedanje vlade in v zvezi z izvolitvijo nadškofa dr. Franca Rodeta navodila za delovanje borcev. K dopisu je priložil magnetogram razprave Janeza Stanovnika, ki jo je avtor imel na seji sveta ZZB NOV dne 21. 3. 1997.
Koliko sovraštva, koliko nestrpnosti veje iz te razprave? Človek ne more verjeti, da se to dogaja v letu 1997. Ali revolucija še traja tako kot nekoč leta 1942, ko so politkomisarji sprejeli Kardeljevo povelje: "Duhovne in sinove ku-lakov v četah vse postreliti!"
Stanovnik označuje Janeza Janša za sovražnika št. 1 in predlaga, da ostanejo borci v dialogu z vsemi parlamentarnimi strankami razen z Janšo in Hvalico, ker se z njima nimajo kaj pogovarjati. Stanovnik opozarja borce, da je Janša: "glavna nevarnost, najbolj kritična točka, janšizem je ta čas zelo resna nevarnost..."
Zgodba JBTZ je za Stanovnika "machiavelistično uvajanje manipulacij, laži in demagoških polresnic". O tem, da je v času Stanovnikovega vladanja bil Janša aretiran kmalu po tistem znanem Kučanovem govoru v Tacnu, od slovenske policije, izročen jugov-ojski, zaprt v slovenskih zaporih, Stanovnik ne govori, čeprav je kasneje sodišče po prestani kazni sodbo vojaškega sodišča razveljavilo.
Kmalu po Kučanovih besedah v Novi Gorici, ko je govoril o diskvalifikaciji in likvidaciji (če je treba, tudi fizični), je sledila Depala vas. Kučan nagradi Klavoro za uspelo akcijo, Drnovškova vlada pa ga upokoji pri 38-tih letih. Stanovnik pa v magnetogramu navaja: "In janšistični javni tožilec - oziroma tožilka, umakne postopek, češ da zanj ni podlage. Stanovnik opozarja borce, da Janša ustvarja afere, nič pa ne reče o pretakanju težkih milijonov kapitala v Švico recimo iz Smelta, kjer je bil direktor Kučanov "žlahtnik" g. Žagar.
Stanovnik obtožuje Nacionalno TV, da se spreminja v instrument "janšistične" stranke. Kakšna laž? Preštejmo, kdo je največkrat na ekranu.
Nadalje Stanovnik obtožuje Janšo, ker nima pravega razumevanja za oficirska stanovanja, oficirske pokojnine in oficirska državljanstva? Ali to dela zaradi prijateljstva s Konradom Kolškom, ki je napovedal vojno Sloveniji?
Ali ni to obtoževanje na svoj
način dovolj prozoren apel borcem NOB, apel ki se glasi: jugooficirji, ki so napadli Slovenijo, so naši prijatelji, boriti se moramo proti tistim, ki so se borili za osamosvojitev Slovenije; v prvi vrsti proti Janezu Janši, agresorje pa nagraditi z visokimi pokojninami!
No, duhovnike 50 let po revoluciji ni treba postreliti. Stanovnik pravi: "Da ne smemo postati anti-farska organizacija. To bi prepustili Jelinčiču (konec citata)!" Stanovnik predlaga dialog z met-ropolitom, da ne bi metropolit prišel "v roke jastrebom".
Glede cerkvenih gozdov podpira Černačevo in Pahorjevo pobudo, čeprav o slednji meni, da "je taktično napačna". Stanovnik se torej zaveda, da je bolje trepljati Jelinčiča po rami, da bo on postoril nečedna dejanja namesto borcev. Navsezadnje pa je Jelinčiču cerkveno bogastvo zelo všeč in kakšen kipec ima tudi svojo vrednost...
Ne vem, zakaj je cerkev za Stanovnika sovražnik št. 2. Nekoč mi je neki borec pripovedoval, da je bila velika večina partizanov verna. Ali mi je lagal? Mislim, da ne, saj sem iz njegovega razgovora zaznal da je bil samo borec, kot številni drugi, in ne revolucionar. V imenu revolucionarne ideologije smo se naučili lagati kasneje, ko je revolucionarna elita za svoj obstoj potrebovala sovražnika št. 1 in 2 -takoimenovane "mračne sile".
Brez mračnih sil bi bila revolucija brez poleta.
Tovariši, ali revolucija še traja?
Ali se mora 60 tisoč borcev ravnati po direktivah Stanovnika in Dolničarja tako kot med vojno?
Martin Pustatičnik
Božansko delo
Delo medicinske sestre temelji na delu s človekom in za človeka. Z bolečino in trpljenjem se srečuje medicinska sestra zelo pogosto. Včasih je tako redna spremljevalka zdravstvene nege, da jo vzamemo kot nekaj vsakdanjega, nekakšno nujno zlo, ki spremlja naše bolnike. In nehote se spomnim misli, ki sem jo nekoč prebrala in je tudi name naredila velik vtis.
DOLOREM SEDARE OPUS DIVINUM EST!
(LAJŠATI ČLOVEKU BOLEČINO JE BOŽANSKO DELO)
Ne vem, koliko je zavzetost za lajšanje trpljenja in bolečin povezano z božanskostjo, gotovo pa je z veličino človeka. In v poklicu medicinske sestre lahko vidimo vso to veličino.
Resnično je težko opisati lik medicinske sestre. Poslužila se bom zgodbe, ki jo je napisala neka študentka v tujini, ko naj bi opisala lik medicinske sestre.
Ko se je Bog odločil, da bo naredil medicinsko sestro, je moral že prvi dan opravljati nadure. Pa ga je obiskal eden od angelov in ga vprašal: "Gospod, zakaj pa ta model tako dolgo obdeluješ?"
"Kaj nisi videl seznama posebnih zahtev?" je odvrnil Bog.
"Biti mora v ženski in moški podobi, mora sejo dezinficirati, ne sme biti iz plastike, živce mora imeti iz jekla, širok hrbet, na katerega se da vse odložiti - mora pa biti kljub temu drobna, da ne bo zasedala preveč prostora v službenih prostorih. Znati mora opravljati pet nalog hkrati in pri tem imeti še kakšno prosto roko."
Angel je zmajeval z glavo: "Toliko rok? To ne bo šlo."
Bog je vzdihnil in dejal: "Še več težav imam z očmi. Standardni model bi jih moral imeti namreč tri pare - z enim parom mora gledati skozi stene, da lahko v nočni službi skrbi za čim več bolniških soban, par mora imeti na zadnjem delu glave, da vidi tudi tisto, kar hočejo drugi skriti in seveda tretji par oči, s katerimi zna bolniku brez besed povedati: 'Ne skrbite, jaz sem tu za vas.'"
Angel je pocukal gospodarja za rokav in mu rekel: "Gospod, pojdite si malo spočit, boste jutri nadaljevali."
Bog pa je odvrnil: "Ravno zdaj ne morem proč, uspelo mi je narediti model, ki skoraj nikoli ne bo zbolel, če pa, se bo sam pozdravil. Razumel bo, da pomeni 20 postelj lahko tudi 30 bolnikov in da na 10 sistematiziranih mestih
dela le 5 ljudi. Ljubi poklic, ki veliko zahteva, a je slabo plačan in ne potrebuje veliko prostih sobot in nedelj."
Angel je počasi obkroževal model. "Material je premehak," je zavzdihnil.
"Je pa trpežen," je odvrnil Bog. "Ne moreš si misliti, kaj vse prenese."
Angel se je dotaknil lica modela: "Tu je napaka, nekaj je narobe."
Bog pa je dejal: "To ni napaka, to je solza. Teče ob žalosti, razočaranjih, bolečini, zaradi os-amljenoti, pa tudi iz veselja. Solza je nujni ventil."
■ Predsednica DMSZT Velenje Jana Verhovnik
Angleški krožek tretje univerze v Londonu
Smo članice tretje univerze, obiskujemo angleški krožek. Vedno smo si želele obiskati
"Študentke" zgodovinsko - etnološkega krožka velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje že nekaj let pomagajo pri urejanju okolice, vrta in zeliščnega "gartelca" na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah. K celovitemu in avtentičnemu prikazu življenja na mali kmečki domačiji spada seveda tudi primerno urejena okolica.
Dvorišče Kavčnikove domačije je bilo že nekdaj poraslo s številnimi zdravilnimi zelišči in rožami in tako je tudi danes. Da so v vrtu "ta prave" rože in zelišča pa že nekaj let z veliko vneme, veselja in ljubezni skrbijo "študente", ki so svoje znanje pridobile z dolgoletnim delom na svojih domačih vrtovih. Delavci Muzeja Velenje, ki skrbijo za eno izmed najstarejših ohran-
London in letos se nam je ta želja uresničila.
Še zadnji pogled v prtljago. Denar, potni list in seveda obvezni dežnik. S kombijem se odpeljemo na Brnik. Letališke formalnosti in že smo v letalu. Adijo Slovenija, HELLO, LONDON!
Pozdravi nas letališče Heathrow. Skozi labirint hodnikov se prebijemo na prosto. Naša učiteljica in vodička gospa Magda Žist se tukaj počuti kot doma. Vodi nas, kot bi hodila po velenjskih ulicah. Končno prispemo v naš začasni dom. Ta je v ulici samih enakih viktorijanskih hiš. Naš hiša je skromno opremljena, a njen lastnik nas prijazno sprejme in je vljuden gostitelj vse dni našega bivanja. Zvečer utrujene zaspimo, drugi dan pa se začne naše potepanje po Londonu. Zjutraj nas prebudi zapeljivi vonj kave, ki jo pridno kuha naša Valči.
Vsak dan si ogledamo nekaj znamenitosti tega velemesta. Vse, kar smo občudovale na TV ali slikah, vidimo sedaj v živo. V muzeju voščenih lutk se dotaknemo svojega ljubljenca in se zraven tudi slikamo. Navduši nas
Westminsterska katedrala in parlament z Big-Benom, ki nas vedno pozdravlja ob prihodu v mesto. Pohajkujemo po ulicah, se vozimo z avtobusom in podzemno železnico ter pri tem opazujemo mirne Angleže. Nikjer nobenega prerivanja, vsak bere časopis ali tiho sedi in gleda predse. Ali se ti otočani nikoli ne pogovarjajo? Več živahnoti je bilo ob menjavi straže pred Buckinghamsko palačo, kjer smo stale debelo uro. Videle smo zelo zanimiv ceremonial, a kraljice na žalost ni bilo doma, saj je bil drog za zastavo prazen.
Preveč je lepih stvari, ki smo jih videle, da bi lahko vse naštele. Z eno besedo, imele smo se "fajn". Tudi vreme nam je kar postreglo, dežniki so obležali v torbah, malo nas je prepihalo in proti koncu so nas že pošteno bolele noge, vendar nam bo izlet ostal v lepem spominu, tudi zaradi prijetne družbe. Imamo veliko fotografij in polno spominov za stare dni.
■ Študentke AN krožka
Urejanje Kavčnikovega vrta
Pomladansko urejanje Kavčnikovega vrta
jenih alpskih dimnic, si delo pri pomoči teh prizadevnih "študen-urejanju tega kulturnega spomeni- tk".	■ DK
ka, le še težko predstavljajo brez
BANKA CELJE ŠIRI PONUDBO POSOJIL ZA OSEBNO POTROŠNJO TUDI ZA NEKOMITENTE BANKE
Banka Celje ponovno nudi nekomitentom banke nenamensko posojilom za osebno potrošnjo. Komitenti in nekomitenti Banke Celje, če ste v finančni zadregi pred večjim nakupom in potrebujete gotovino, si lahko pomagate z nenamenskim posojilom za osebno potrošnjo.
Znesek odobrenega posojila vam bo banka nakazala na tekoči račun ali
hranilni račun posojilojemalca pri Banki Celje ali pri drugi banki.
Posojilo lahko najamete za različno dobo odplačila, ki si io sami izberete
v okviru od 3 mesecev do 3 let. Obrestna mera je odvisna od dobe
odplačila in znaša za odplačilno dobo:
od 3 mesecev do B mesecev	T+10%
nad B mesecev do 1 leta	T+11%
nad 1 leto do 2 leti	T+12%
nad 2 leti do 3 leta	T+13%
Nekomitenti Banke Celje vplačajo namenski depozit v višini 15% od odobrenega posojila ali pa se obrestna mera zviša za 1,5 odstotno točko. Namenski depozit se obrestuje po obrestni meri T+3% in se veže za celotno odplačilno dobo.
Oglasite se v Banki Celje, kjer vam bodo predstavili tudi ponudbo ostalih vrst posojil. Prepričajte se o konkurenčnosti ponudbe.
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
V varnem zavetju tradicije
22. maja 1997	ZANIMIVO	KAK (AS 13
		
Oven od 21.3. do 21.4.
Počasi se vam bo življenje spet umirilo in pričeli boste početi stvari, ki vas močno veselijo. Pri tem pazite na svoje moči, saj jih še vedno nimate na pretek. Energijo boste dobili v naravi, zato vsak prosti trenutek izkoristite za rekreacijo, vsaj za dolg sprehod. Tudi živce vam bo to krepko pomirilo, zadnje čase pa tako veste, da nimate najbolj trdnih. Partner bo tokrat od vas zahteval nemogoče.
Bik od 22.4. do 20.5.
Zberite pogum in pojdite točno tja, kamor vas je že nekaj časa strah. Ko boste premagali to ovirico, bodo vse naslednje še manjše. Nikar ne poslušajte osebe, ki vam bo prišepnila nekaj strogo zaupnega, kar vas bo razburilo bolj, kot ste si mislili. Poslušajte srce, ki vam bo tudi tokrat najbolj pošteno svetovalo. Sobota bo naporna, a prijetna, zato boste hitro prišli k
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Na delovnem področju pričakujte nekaj težav, ki vas bodo vsaj malce vrgle iz tira. Nič bolje ne bo doma, kjer boste prenapeti, kar domači ne bodo dolgo prenašali. Pred vami je torej nekaj napornih dni, saj si boste kar želeli, aa vsak dan >osebej čim prej mine. Bolje bo šele, ko boste tudi sami storili :aj zato, da se stvari premaknejo z mrtve točke. Pojdite med ljudi, kajti dobra družba vam bo več kot koristila.
Rak od 22.6. do 22.7.
Planeti vam v naslednjih dneh ne pripravljajo kaj res obetavnega. Težka preizkušnja, ki je pred vami, vam bo vzela več moči, kot ste kdaj koli pričakovali. Sprejmite ponujeno pomoč, saj bo nesebična in dobrohotna. Tudi, če si tega ne boste priznali, jo boste potrebovali. Delo vam ne bo šlo najbolje od rok, zato postorite le tisto, kar bo za vas najbolj pomembno. Vse ostalo bo že počakalo, sploh, ker finančno kar dobro stojite.
Lev od 23.7. do 23.8
Življenje se vam bo obrnilo na bolje, spet bo bolj zanimivo, vseeno pa bolj mirno in prijetno. Izkoristite naslednje dni, pa čeprav planeti pravijo, da vam bo lepo še kar nekaj časa. Sveže zaljubljeni boste v devetih nebesih, kjer boste tudi zelo uspešni, vsi ostali pa se nad čustvenim življenjem tudi ne boste mogli pritoževati. To vam bo vlilo novih moči in ni izključeno, da boste tisti, ki ste brez dela, že v naslednjih dneh rešili to težavo. Pa čeprav začasno.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Zelo prepričljivi boste, ko boste nekomu razlagali svoje načrte. Ni izključeno, da boste sklenili dober posel, saj bodo poslovni partnerji tokrat nad vašimi idejami navdušeni. To bo dolgoročno močno spremenilo vaš proračun, zato boste že pričeli delati načrte za prihodnost. Pred vami je lepo in uspešno obdobje, ki bo še lepše, če boste v partnerju znali prebuditi že malo uspavana čustva.Tudi sam kar čaka na vašo pobudo in potrditev tega, da vam še ugaja.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Vedno vse ne more iti tako, kot bi vi želeli in tudi tokrat bo tako. Nek načrt vam bo padel v vodo, zato boste zelo besni. Tudi na tiste, ki ne bodo nič krivi. Pozneje vam bo žal, seveda pa tega nikakor ne boste pokazali. Zdravje v prihodnjih dneh ne bo najbolj trdno, če se boste vzeli v roke in pravočasno obiskali zdravnika, pa hujših posledic ne bo. Zato tokrat poslušajte partnerja, ki vam želi le najboljše.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Preveč črno boste razmišljali, da bi lahko bili popolnoma srečni in zadovoljni. Ce se boste spomnili vsega, kar se vam je že zgodilo, pa je minilo, bo stvar veliko lažja. Zato poskusite s to metodo, boste videli, da vam bo takoj lepše. Doma boste našli svoj duševni mir, saj se bosta s partnerjem odlično razumela. Tistim, ki imate otroke, bodo ti pripravili veliko zanimivih trenutkov, zato si vzemite več časa zanje. Vsi ostali pa se boste zabavali s prijatelji.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Če boste še naprej izzivali svojo srečo, bo prišla nesreča. Zato pazite, kako daleč boste dovolili ,	svojim čustvom, da vas potegnejo za sabo v
\	) stvari, ki so za vas prepovedane. Res, da je
prepovedan sad najslajši, a vaš lahko kaj kmalu postane zelo grenak. Sploh, ker vaš partner že nekaj sluti. Zato ukrepajte, preden ne bo izvedel več, kot želite. Slabo boste razpoloženi in temu primerno se boste tudi počutili.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Nekaj ne preveč prijetnih dni je pred vami. Čeprav ne boste prav nič krivi, se bodo stvari obrnile proti vam in prav nič ne bo teklo tako, kot si želite. Če boste ob tem še zajedljivi, bo tu še zamera in stvari se bodo še poslabšale. Zato bo v naslednjih dneh najbolje, če se malce ugriznete v jezik. Boste videji, koliko lažje je življenje, če znate biti vsaj malce hinavski. Če so drugi, zakaj ne bi bili tudi vi!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Dogodki si bodo sledili s tako naglico, da boste kar malce nepripravljeni. Še dobro, da ste človek, ki vas nič ne vrže hitro iz tira in tako bo tudi tokrat. Zbrali boste vse moči in se stvari lotili zelo diplomatsko. Odlično vam bo šlo od rok. Le partner bo postal malce ljubosumen, saj bo neko vašo potezo razumel kot zaroto. V prihodnje mu zaupajte več stvari, ki jih počnete, po takih nesporazumov ne bo.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Če boste znali še naprej tako diplomatsko ukrepati, boste kmalu na konju. V več pogledih se vam bo poznalo, predvsem pa tam, kjer ste najbolj ranljivi - v denarnici. Stanje se bo pričelo popravljati, pa čeprav se ne boste kaj posebej trudili. Tudi doma bo spet tako, kot je bilo v najbolj nežnih in lepih časih. Zasluge bodo tudi vaše, čeprav bo tokrat več prispeval partner, ki bo popolnoma vaši Ilustracije: Pia
MOI
► i iy !iy*
veleblagovnica velenje
dvodelni in še vedno modni enodelni, pri čemer so zgornji deli izdelani s podloženimi košaricami ali brez, po zanjih modnih zapovedih celo z »push-up« nedrčki. Tudi nožni izrezi kopalk so zelo različni, visoki in nižji, najdete pa tudi strogi bikini. Enostavnejše kroje popestri paleta zahtevnejših z okrasnimi šivi, naborki, draperijami...
Barve. Letos so izredno modne enobarvne kopalke, še vedno pa tudi vzorčaste. Najbolj drzne bodo lahko izbrale modne svetleče vzorce in barve. Zelo modne so
tudi živahne papagajaste, ki kar kličejo po soncu. Med materiali kopalk različnih domačih in tujih znamk prevladujejo prijetne mešanice (lycra, viskoza, mešana s svilo, lanom, volno...), ki se dobro prilegajo in hitro sušijo. Za tiste, ki prisegajo na naravne materiale, so na voljo tudi modeli iz čistega bombaža z dodatkom elastana, da se lepo prilegajo. Še vedno pa velja; pri izbiri kopalk realno ocenite svojo postavo in izbiro kopalk prilagodite njej, ne le modi.
Topel maj je marsikoga že zvabil na katero od naravnih kopališč, tako ob reke, jezera kot morje. In to je vsako leto čas, ko se odločamo za nakup novih kopalk, saj se v skrbno izbranih počutimo bolje in samozavestne-je. To je namreč tisti minimalni del garderobe, ki ogromno razkrije, poudari ali skrije. Zato naj bo tudi izbira skrbna, ob tem pa ne pozabite na modo.
Ponudba kopalk je v zadnjih letih tudi v naših trgovinah neverjetna. Največ izbire nam ponujajo domači proizvajalci, precej pa je tudi uvoženih modelov bolj in manj znanih znamk. To velja tudi za cene. Kvaliteto je vedno treba dobro plačati, zagotovo pa tudi v nižjih cenovnih razredih najdete kaj zase, tudi kvalitetnega, saj novi materiali in kroji skorajda ne dovoljujejo slabih nakupov.
Največji domači proizvajalec ženskih kopalk je Lisca. Njena ponudba je celovita, saj vsako sezono ponudijo okoli 170 novih modelov. S tremi do štirimi barvnimi
variantami pcjsameznega modela se ponudba razširi na preko 500 različnih kopalk. Tako lahko v naših trgovinah izbirate med nepogrešljivimi klasičnimi in funkcionalnimi modeli, elegantnejšimi damskimi modeli, bolj drzne kreacije za najstnice, pa športni modeli... različnih znamk. Naj jih naštejemo še nekaj, ki smo si jih ogledali v
Veleblagovnici Nama Velenje: visoko kvalitetne uvožene
znake Arena, Lillyets, Triumph...Modeli so
Kuharske variacije
Dvobarvna
pomladna
solata
Včasih je solata priloga, drugič kar cel obrok. Sploh, če je dan vroč. Zato vam bo v teh dneh dobro dela kakšna malce drugačna osvežilna solata, kot je ta, ki jo opisujemo danes.
Potrebujete (za 6 oseb): 20 dkg motovilca, 1 pomarančo, 112 del olja, malo kisa, beli del mlade čebule, malo currya, sol.
Motovileč preberite, pazljivo operite in precedite. Pomarančo olupite in narežite na tanke kolo-barčke. To počnite nad posodo z motovilcem, da bo sok padal po njem. Narežite še mlado čebulo in jo dodajte solati. Posolite, posujte s curryem, naoljite in dodajte kis po svojem okusu. Dobro premešajte.
I----------------------------------1
| Kako do bleščečega kristala?
I Če želite, da bodo vaši kristalni kozarci dolgo lepi in bleščeči, nikoli v njih ne puščajte I črnega vina in jih raje ne umivajte v pomivalnih strojih. Takoj po uporabi jih izperite v I topli vodi, ki ji dodajte nekaj kapljic belega kisa, ki bo kozarcem vrnil sijaj. Ko se odcedijo, I jih dobro obrišite s kuhinjsko krpo.
Da bo keramika kot nova
Sive packe na vaši keramiki je mogoče odstraniti. Le sodo bikarbono morate upora-| biti. Ce je vaša keramika ali porcelan že počen, ga 30 minut kuhajte v mleku pri nizkih I temperaturah in spet bo kot nova. Še to; stare posode, keramike in porcelana taje ne perite | v pomivalnem stroju.	■
DNEVI ODPRTIH VRAT 23., 24. IN 25.5.1997
PSC PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, 3320 Velenje, telefon 063/861-570, faks 063/861-570
Volksvvagen Group
14 MS CAS
TV SPORED
22. maja 1997
SREDA, . 28. maja
ČETRTEK, 22. maja
SLOVENIJA 1
10.50	Moesha, 7/14
11.10	Na valovih življenja, ang. film
12.30	Svet divjih živali, 12/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.05	Novice iz sveta razvedrila
15.30	V vrtincu
16.00	Znaš žvižgati, Johanna,
švedska drama
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Quasimodove čarobne
dogodivščine, 5/26
18.00	Po Sloveniji
18.30	Sejem
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Forum
21.15	Frasier, 13/24
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Omizje
00.10	Tednik, ponovitev
01.05	Forum, ponovitev
SLOVENIJA 2
13.05 Domače obrti na
slovenskem 13.25 Mats Ek: Smoke, plesna
oddana 13.55 Simfonični orkester 14.45 Posadka, 14/20 15.10 Finale pokala UEFA, INTER-XCHAIKE 04, posnetek iz Milana
16.55 Balada o tetovirancu,
dokum. oddaja 17.15 Izzivalci, 22/52 17.45 Svojeglavi politik, 6/7 18.35 Skrb za zemljo, 2/13 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 23/52 20.00 Muriel se poroči, avstralski
film 21.40 Sejem 21.45 Pisave
22.15 Umberto Eco, nemška
dokum. oddaja 23.00 Alica, kult. magazin
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Muka in užitek, film
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.20	Top shop, tv prodaja
16.30	Santa Barbara, nan.
17.20	Top shop, tv prodaja
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Policist s Petelinjega hriba, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zavor
21.00	Newyorška policija, 5. del nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Playboy
00.30	24 ur, pon.
01.00	POP 30, pon.
kanali 27 46
52
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 58. dela 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, ponovitev
oddaje o pop in dance gl. 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani ■20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VEČER Z DR. SUSMANOM: OBSMRTNA DOŽEVETJA, posnetek pogovora iz dvorane Svetovnega slovenskega kongresa 20.50 KONCERT OPERNIH ARIJ IN KLAVIRSKIH SKLADB; Kulturni center Laško 21.45 REGIONALNE NOVICE 21.50 HOROSKOP 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 23. maja
SLOVENIJA 1
10.05 10.30 11.20 13.00 13.05 14.05 15.35
16.00 17.00 17.10
18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.30 22.30 23.10 23.20 01.00 01.30
Denver, 16/20 Svojeglavi politik, 6/7 Murier se poroči, film Poročila
Kolo sreče, tv igrica Omizje
Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije, 4. del Gore in ljudje Obzornik
Dogodivščine iz živalskega vrta
Po Sloveniji TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Planet IN
Mesta prihodnosti, 1/3 Odmevi, vreme, šport Murptiy Brown, 19/25 Gangsterji, amer. film Resnična resničnost Videoring
SLOVENIJA 2
11.00	Mostovi
12.00	Resnična resničnost
12.30	Umberto Eco, dokum. oddaja
13.15	Alica, kult. magazin
13.45	Pisave
14.15	Forum
14.25	Zgodbe iz školjke
14.55	Apaluza, amer. film
16.30	Frasier, 13/24
16.55	Izzivalci, 23/52
17.25	Snežna reka, 12/26
18.15	Jake in Ben, 2/13
19.00	Tuji dokumentarni film
19.30	Izzivalci, 24/52
20.00	Nihče ni popoln, amer. film
21.25	TV avtomagazin
22.00	Od zlate nitke do zlate naveze, dokum. oddaja
22.40	Slovenski jazz v jazz klubu Gajo
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30
15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 01.00 02.30 03.00
09.00 09.45
10.45 10.50
11.45 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05
20.30 22.00
22.30 22.35 22.40 22.45
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Obraz tedna Shangai Express, amer. drama POP 30
Diagnoza: umor, 2. del Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz
Umor je napisala, 2. del 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Obum, nem. drama Seks s Sašo Playboy Erotični film 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja VEČER Z DR. SUSMANOM; OBSMRTNA DOŽEVETJA, posnetek pogovora iz dvorane Svetovnega slovenskega kongresa EPP/VABIMO K OGLEDU KONCERT OPERNIH ARIJ IN KLAVIRSKIH SKLADB, ponovitev TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma TROPSKE NOČI, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 24. maja
SLOVENIJA 1
08.05 08.20 09.05 10.00
10.50 11.35 12.30 13.00 13.05 14.05 14.55 15.10 15.30 17.00 17.10 18.00 18.25 18.35 18.40 19.10 19.30 20.10 21.35 22.00 22.10 22.30
Radovedni Taček Pod klobukom Zgodbe iz školjke Saga o McGregorjevih, 12/26
Hugo, tv igrica Tednik
Tv avtomagazin
Poročila
Karaoke
Strela z jasnega, 3/28 Taborniki in skavti Sprehodi v naravo Vrč, iranski film Obzornik
Čarobnost Alp, 1/2
4x4
Ozare
TV prodaja
Hugo, tv igrica
Risanka
Dnevnik
Teater paradižnik Za tv kamero Poročila, vreme Šport
Zlata naveza, 4/12
SLOVENIJA 2
13.05 Nihče ni popoln, amer. film 14.30 Roka ročka 15.30 Izzivalci, 24/52 15.55 Košarka NBA action 16.25 Teniški magazin 16.55 Rally Saturnus 17.55 Finale slovenskega pokala
v rokometu (Ž), prenos 19.30 Izzivalci, 25/52 20.00 Zapeljevanje Joeja Tynana,
amer. film 21.40 Cesarstvo žuželk, 1/6 22.10 Zlata šestdeseta slov.
popevke 23.10 V vrtincu 23.40 Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.15 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00
17.45 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00 01.00
09.30
10.30 10.35 11.05 12.10 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05
20.30
21.30
23.00 23.05 23.10 23.15
Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Peter Pan, risana serija Parker Levvis, mladi, serije Flipper, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Samski stan, nan. Formula 1, trening Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Supermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur
Tito in jaz, jugoslovanska komedija Odpadniki, nan. Stekli psi, amer. film 24 ur, pon.
OTROŠKI MIS MAS, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu GREMO V KINO, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU 585. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠTEVERJAN -1. del, zabavno glasbena oddaja POGODBA ZA UMOR 1, film
HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 25. maja
SLOVENIJA 1
08.10	Željko, 11/13
08.35	ŽIVŽAV
09.25	Dodojeve dogodivščine
09.30	4x4
10.05	Koncerti za mlade
11.00	Svet divjih živali
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
13.55	Planet IN
15.35	Mož iz Alama, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 20/22
17.35	Ljudje in zemlja
18.40	Korenine slovenske lipe, 6/6
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	ZOOM
21.15	Očetje in sinovi
22.05	Poročila, vreme
22.15	Kolos, amer. film
SLOVENIJA 2
08.30 Mali oglasi 13.10 Zlata šestdeseta slov.
popevke 14.10 Izzivalci, 25/52 14.35 Nibelunški prstan 16.30 Kvalifikacije za EP v odbojki (M) SLOVENIJA:čEšKA, posnetek 17.50 Slov.Konjjce: kvalif. za EP v košarki (Ž)
SLOVENIJA:BELGIJA, prenos 19.30 Izzivalci, 26/52 20.00 Bramwell, 5/7 20.55 Alpejadran 21.25 Svet čudes, 5/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Večer popularnih opernih
zborov 23.55 Alpejadran
08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Gola resnica, nan. 13.00 Formula 1: Barcelona,
prenos dirke za VN Španije 16.00 Samski stan, nan. 16.30 Brez zavor 17.30 Gorski zdravnik, nad. 18.30 Na jug, nan. 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 VN Španije: Vrhunci 22.15 Faust, nan. 23.00 Formula 1: Barcelona,
ponovitev dirke 01.00 24 ur, pon.
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program OTROŠKI MIŠ MAŠ
584.	VTV MAGAZIN, ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja TV NOVO MESTO GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
585.	VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠTEVERJAN-1. del, zabavno glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO Videostrani POT VAVONLEA, ponovitev 57. dela VEČER Z DR. SUSMANOM; OBSMRTNA DOŽEVETJA GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma POGODBA ZA UMOR 2, film POT V AVONLEA, ponovitev 58. dela NAJ SPOT HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
08.15
08.40 09.40 10.00 10.20 10.40
11.10
11.45 12.15
12.55
13.55
14.25 15.00
15.50
16.50
17.20 18.50
19.35 20.35 20.40
PONEDELJEK,
26. maja
SLOVENIJA 1
10.15 10.40 12.20 12.30 12.45 13.00 13.05 14.05 15.00 15.30 16.20 17.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.40 23.05
00.35 01.05
Popolna tujca, nan. Kolos, amer. film Za tv kamero Utrip
Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica ZOOM
Ljudje in zemlja Očetje-in sinovi Dober dan, Koroška Obzornik Radovedni Taček Kakšne barve je tema Po Sloveniji 0 naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Mednarodna obzorja Homo turisticus Osmi dan
Odmevi, vreme, šport Ulica Hudson, 8/22 Razbijajoče srce, franc. film
Osmi dan Videoring
SLOVENIJA 2
10.35 Na potem po spominu... 11.40 Lov na losose, dokum.
oddaja 12.10 Šport v nedeljo 13.30 Mesta prihodnosti 14.10 Obzorja duha 14.40 Večer popularnih opernih
zborov 16.05 Bramvvell, 5/7 16.55 Izzivalci, 26/52 17.25 Jake in debeluh, 8/23 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 13/15 20.50 Striček Ho in striček Sam,
dokum. oddaja 21.45 Roka ročka 22.45 Brane Rončel izza odra
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gorski zdravnik, nan.
12.00	POPkviz
12.30	Na sever, nan.
13.15	Flipper, nan.
14.00	Na jug, nan.
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, 7. del
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Ženska liga, amer.
komedija
22.15	Športna scena
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	10.00
	tivno-razvedrilna oddaja	10.05
09.45	EPP /Vabimo k ogledu	
09.50	585. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	10.55
10.20	TV IZLOŽBA	12.00
12.00	Videostrani	18.55
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.30
19.05	OTROŠKI PROGRAM:	19.35
	Risanke	20.00
19.30	TV IZLOŽBA	20.05
19.35	Videostrani	
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.05	Iz produkcije Združenja LTV	20.25
	Slovenije; Oddaja TELE TV	
	KRANJ	20.45
20.35	POT V AVONLEA, 59. del	
	nadaljevanke	21.10
21.25	GOST ODDAJE DOBRO	
	JUTRO	
22.00	REGIONALNE NOVICE	22.45
22.05	HOROSKOP	22.50
22.10	TV IZLOŽBA	22.55
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00	23.00
TOREK, 27. maja
SLOVENIJA 1
10.20	Jake in debeluh, 8/23
11.10	Moški, moški, ital. film
12.35	Korenine slovenske lipe
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.10	Ljudje in zemlja
15.15	Mednarodna obzorja
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Željko, 12/13
17.50	Dodojeve dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Povečava
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Berlin Alexanderplatz, 9/14
23.40	Svet poroča
00.10	Studio city
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
11.15	Sobotna noč
13.15	Dlan v dlani
13.45	Recept za zdravo življenje
14.15	Nedeljska reportaža
14.45	MurphyBrown, 19/25
15.10	Osmi dan
15.40	Dokum. oddaja
16.30	Alpejadran
17.00	Komisar Rex
17.45	Simpsonovi
18.15	Vesoljska policija
19.00	Volja najde pot
19.30	Izzivalci, 27/52
20.00	Četvorka, amer. film
21.55	Opus
22.25	Evropa, naša zgodovina, 3/3
23.05	Šepet iz naslonjača
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, pon.
12.00	POPkviz, pon.
12.30	Kritik, risana serija
13.00	Športna scena
14.00	VR.5, nan.
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Roseanne, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	V moški preobleki, amer. drama
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	M.A.S.H., nan.
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
01.00	24 ur, ponovitev
01.30	POP 30, ponovitev
. kanali 27
js# 46 52
09.30 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja TELE TV KRANJ
EP/Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 59. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP /VABIMO K OGLEDU 586. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: TOMAŽ BARADA
NOGOMET - RUDAR: PRIMORJE, posnetek tekme HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
10.00	Vesoljska policijska
postaja, 21/24
10.45	Četvorka, ital. film
12.35	Svet čudes, 5/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
15.05	Teater paradižnik
16.05	Čarobnost Alp
17.00	Obzornik
17.10	Male sive celice, kviz
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.00	Ujeta v čas, ang. drama
21.15	Parlamentarna križpotja
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.45	Posadka, 15/20
23.10	Gospod Deed gre v mesto, amer. film
SLOVENIJA 2
11.55 Svet poroča 12.25 Prisluhnimo tišini 12.55 Evropa, naša zgodovina, 3/3
13.40 Šepet iz naslonjača 14.25 Hudsonova ulica, 8/21 14.50 Cesarstvo žuželk 15.25 Studio clty 16.10 Berlin Alexanderpiatz, 9/14 17.10 Izzivalci, 27/52 17.40 Moesha, 8/14 18.00 Karaoke 18.55 2. tekma finala končnice
DP v rokometu (Ž), prenos 19.30 Izzivalci, 29/52 20.20 Finale evrop. prvakov v nogometu,
JUVENTUS:BORUSSIA, prenos
22.25 Koncert ob 75-letnici
Uroša Kreka 23.55 Tok Noč Tok

07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.45 22.15 22.45 23.30 00.30 01.00
09.00
09.45
10.05 10.10
10.30
10.55
12.25 12.30 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 20.00 20.05
20.55
21.55
22.25 22.30 22.35 22.40
V j
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H.
Bolnišnica upanja, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. POP 30
Diagnoza: umor Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz
Umor je napisala, nan. 24 ur
Medeni tedni v Vegasu, amer. komedija M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 586. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev
ŠPORTNI GOST: TOMAŽ BARADA
NOGOMET-RUDAR:
PRIMORJE, posnetek
tekme
TV IZLOŽBA
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
MINI 5, otroška glasbena
lestvica
TV IZLOŽBA
Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 60. del nadaljevanke VIDEO TOR oddaja za ljubitelje ročk glasbe GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
Kolesarji motoristi, previdno!
V	lepem vremenu in toplejših dneh je vse več tistih, ki kot prevozno sredstvo uporabljajo kolesa in motorje. Žal se je z njimi v zadnjih dneh zgodilo že tudi nekaj hudih nesreč.
V	četrtek, 15. maja, dve. Ob 13.40 je na Preloški cesti v Pesju z motorjem padel in se hudo poškodoval Ismet B. iz Velenja. Vozil naj bi pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja. Ob 16.50 seje v Velenju, 12-letni Peter V. iz Velenja s kolesom vključeval iz Tavčarjeve na prednostno Efenkovo cesto. Po prednostni je v tistem pripeljala 25-letna voznica osebnega avtomobila Alenka S. iz Velenja in prišlo je do trčenja. Peter in 13-letni Mitja L., ki seje vozil z njim na kolesu, sta padla. Peter se je pri padcu hudo, Mitja pa lažje poškodoval. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Naslednji dan, v petek, 16. maja, spet dve. Prva seje zgodila ob 13.20 v križišču Stanetove in Kajfihove ceste v Velenju. Po Kajuhovi je vozila osebni avto 25-letna Gabrijela B. iz Velenja. V križišču Konovske in Gregorčičeve ceste je z njene leve strani iz zaprte smeri Stanetove pripeljal kolo z motorjem 18-letni Valentin Z. iz Saleka. Vozili sta trčili, motorist pa seje nesreči hudo poškodoval. Ob 16.50 pa je pri zavijanju s Koroške na Tomšičevo padel voznik kolesa z motorjem mladoletni M.B. iz Velenja in se lažje poškodoval. Sprva jc kazalo, da naj bi ga oplazil avtomobil, a se je kasneje izkazalo, da ni bilo tako, ampak daje sam izgubil oblast nad vozilom.
V	noči na nedeljo, 18. maja, pa je na Kersnikovi cesti v Velenju ostal brez motornega kolesa znamke Tomos Electronic 90, modre barve, Ciril K. Na motorju so registrske označbe LJ K4-76.
Pihali boste!
V	noči med soboto in nedeljo, iz 17. na 18. maj, so velenjski policisti izvajali akcijo poostrenega nadzora v prometu, v kateri so »iskali« predvsem vinjene voznike. Ustavili so 72 voznikov in 45-tim odredili preizkus alkoholiziranosti. Med njimi je bilo 15 takih, ki so jim začasno odvzeli vozniški izpit, 10 od teh jih je »napihalo« več kot je dovoljeno, 5 pa jih je preizkus odklonilo. Mimogrede - odklonitev
se obravnava enako kot daje voznik pod vplivom alkohola. Rekorder med ustavljenimi je bil Velenjčan z 2,12 promilami alkohola. Ta potem, ko je bilo treba podpisati zapisnik, sploh ni vedel, kaj se dogaja in za kaj sploh gre.
Pogin rib v gojitvenem potoku
V	torek, 13. maja, je v gojitvenem potoku Ribiške družine Velenje v Lepeni poginilo okoli 50 komadov rib, v glavnem postrvi. Vzrok pogina še ni znan, natančenjši vzrok naj bi pokazala analiza vode.
Vlomilec bo oral
Minuli vikend je nekdo v Bevčah vlomil v leseno uto Bogomirja D. Ukradel mu je dvobrazdni plug in še nekaj ročnega orodja ter lastnika oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
V	četrtek, 14. maja ponoči, je neznanec vlomil v jugo parkiran pred blokom na Kardeljevem trgu. Ukradel je digitalni radiokasetofon in Anito B. oškodoval za okoli 40.000 tolarjev.
Izginil Renault 5
V	noči med sredo in četrtkom, 13. in 14. majem, je s parkirnega prostora na Kersnikovi cesti v Velenju izginil osebni avto Renault 5, bele barve, registrskih številk CE 94-05R, last Dušana R
vozilu, 49-letna Stanislava T. iz Ljubljane pa lažje.
Tat na Šlandrovem trgu in Bevkovi ulici
V	soboto, 17. maja, nekaj minut čez 12. uro je tat na Šlandrovem trgu v Žalcu iz parkiranega tovornega vozila ukradel lok za streljanje z merilno napravo in puščicami. Srečko V. je oškodovan za okoli 190.000 tolarjev.
V	sredo, 14. maja, med 7. in 8.40 uro pa je neznanec vlomil v dve stanovanji v bloku na Bevkovi cesti. Iz stanovanja Bojana H. je odnesel zlat in srebrn nakit in lastnika oškodoval za kakšnih 25.000 tolarjev, kaj vse je odnesel in za koliko je oškodoval Jožeta P. pa zaradi njegove odsotnosti ni bilo moč ugotoviti.
OKC SLOVENJ GRAD
EC
OLICIJSKA POSTAJA
"	v	............
ŽALEC
Padla s kolesa
V	petek, 16. maja, seje na lokalni cesti na Polzeli pripetila nesreča kolesarki, 64-letni Štefaniji Š. iz Polzele. Pri ustavljanju in sestopu s kolesa je padla in se hudo poškodovala.
Iz neznanega razloga v levo
V	nedeljo, 18. maja, ob 5.25 je prišlo do hujše prometne nesreče na magistralni cesti zunaj naselja Prekopa. 20-letni Anton L. iz Blagovice je vozil osebni avto iz smeri Žalca proti Vranskem. Izven naselja Prekopa je iz neznanega razloga zapeljal levo in trčil v nasproti vozeči osebni avto 53-letnega Janeza T. iz Ljubljane. V trčenju se je voznik Anton hudo poškodoval, sopotnica v Janezovem
Vse več izsiljevanj
Policisti postaje Slovenj Gradec so skupaj s kriminalisti v sredo, 14. maja, obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Sum je padel na 18-letnega S.S. in P.R., 19-letnega G.U. ter mladoletna K.Z. in N.Z., vsi so doma v Slovenj Gradcu.
Kljub temu, da osumljenci niso dijaki Srednje šole Slovenj Gradec, so med poukom vstopili v učilnico in izsiljevali dijake. Grozili so jim s pretepom, če ne bodo prinesli denarja ali alkoholnih pijač. Med zapuščanjem šole so naredili še nekaj škode. Kasneje so na avtobusni postaji obstopili dva dijaka istega razreda in jima grozili s ponovnim prihodom v razred, če ne prinesejo denarja ali alkohola. Osumljene bodo ovadili.
Na območju UNZ Slovenj Gradec so v zadnjih dveh letih obravnavali 20 kaznivih dejanj izsiljevanj. Žrtve vseh obravnavanih primerov so bili dijaki srednjih šol. Kazniva dejanja so bila v večini primerov storjena v bližini šol ali na avtobusnih postajališčih. Ker do izsiljevanj najpogosteje prihaja v času ob koncu in začetku šolskega leta, policisti pozivajo oškodovance in priče, da primere tovrstnih dejanj čimprej prijavijo policiji, saj lahko le tako preprečijo ista ali še hujša kazniva dejanja.
Nadaljevalo se je sojenje za poskus umora v Topolšici
Pod prisego, pa vendar povsem različne izpovedi
Tudi po četrtkovem nadaljevanju glavne obravnave proti Ivanu Gavezu iz Velenja, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja poskusa umora in ogrožanja varnosti, še ni povsem jasno, kaj seje stvarno dogajalo letošnjega 29. januarja na dvorišču hiše v Topolšici 3. Jasno je, daje Ivan Gavez streljal s pištolo in enkrat zadel Otmarja Fijavža, kaj je do tega privedlo in nekatere druge okoliščine pa tudi po tem nadaljevanju sojenja še niso jasne. Razne priče namreč navajajo povsem različne inačice dogodka. Sojenje so po pričanju kriminalista Marka Povšeta ter prič Roberta Gorška in Antonije Goršek znova prekinili. Zaradi zadržanosti na sojenje ni bilo izvedenca za balistiko, sodišče pa se je tudi strinjalo, da zaslišijo še delavca celjskih zaporov, ki je sprejel v pripor obtoženega Ivana Gaveza. Nekatere stvari naj bi pojasnil še izvedenec psihiatrije Milan Pukmajevič.
Na tokratnem nadaljevanju obravnave je svoj zagovor delno dopolnil še obtoženi Ivan Gavez. Znova je dejal, da ne more razumeti, zakaj sta ga zakonca Fijavž vmešala v to, kar ga je privedlo na to sojenje. Zagotovil je, da Fijavžu ničesar ne dolguje, prej obratno. Na dan dogodka naj bi ga bila Fijavževa pričakala pri Goršku in zahtevala, da po-
ravna dolg. Ko je to zavrnil, naj bi ga bila najprej napadla z nizkotnimi besedami, nato naj bi se ga bil Otmar Fijavž lotil še fizično. Njegovo obrambo pa naj bi potem označili kot poskus umora. Ponovil je še, da obžaluje, kar se je zgodilo. Kriminalist Marko Povše ni vedel povedati, ali je bil Gavez, ko je z njim opravil pogovor, ranjen. Dejal pa je, da če bi bil, bi ga bil peljal k zdravniku. Dejal je še, da je bilo z njim težko opraviti razgovor, saj se je zdelo, kot da ni "čisto pri sebi". Dajal naj bi bil čudne izjave "kot da ni v tem svetu".
Priča Robert Goršek je vztrajal pri zagovoru, kot ga je že dal pri preiskovalnem sodniku, da mu je Fijavž obljubil plačilo lat, ko se vrne z dopusta, kasneje pa, da mu je Gavez dolžan, zato naj izterja denar od njega. Po Gaveza naj bi bil odšel, ker so se dogovorili, da se dobijo pri njem in razčistijo stvari. Povedal je, daje Gavezu zjutraj telefoniral, da pride ponj in zakaj (Gavez je to zanikal), kasneje pa dejal, daje mogoče, da mu ni rekel, da gredo na pogovor k Fijavževi-ma, morda le, da naj pride popravit žago. Za dogajanje na njihovem dvorišču pa je dejal, da je pogovor med Gavezom in Fijavževima nekaj minut potekal normalno, ko pa naj bi bil Gavez vprašal Fijavža, kaj je spornega, da ne plača lesa, naj bi ga bil Fijavž udaril
(zaušnica). Dejal je še, da samega streljanja ni videl. Nič tudi ni vedel povedati, da naj bi bil Gavez grozil tudi Moniki Fijavž. Podobno je povedala priča Antonija Goršek, ki je tudi bila navzoča ves čas spora. Dejala je, da je Fijavž večkrat klofutnil Gaveza, grdo pa gaje tudi zmerjal. Dejala je še, daje bila huda in zahtevala, naj gredo vsi z dvorišča. Tudi ona je dejala, da samih strelov ni videla, je pa streljanje slišala. Povedala je še, da soji med prvomajskimi prazniki tele-fonično večkrat grozili s smrtjo, če bo pričala na sodišču. Otmar Fijavž je na njeno pričevanje znova dejal, da Gaveza ni ne zmerjal ne tepel. Različnost izjav se je še posebej nazorno pokazalo ob soočenju Monike Fijavž in Antonije Goršek, saj sta izpovedovali povsem različen potek dogajanja, a obe zagotavljali, da govorita resnico. Gorškova ni potrdila besed Fijavževe, naj bi ji bila oba, Robert in Antonija Goršek, ko se je vračal s ceste, kjer je voznika avtomobila prosila, naj pokliče pomoč in ji je nasproti prišel Gavez in ji rekel, da bo zdaj obračunal še z njo, klicala, naj beži.
Sojenje so torej preložili in ga bodo nadaljevali jutri.
m (k)
Policisti se vse pogosteje ukvarjajo z vozniki dvokoles
Nekateri vozniki se na
varnost požvižgajo
Poleg pešcev med najbolj ogrožene skupine udeležencev v cestnem prometu sodijo vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles, ki pa velikokrat s svojim početjem ogrožajo tudi druge in zaradi nediscipliniranosti v prometu (zlasti mlajši), povzročajo tudi prometne nesreče. Sončni dnevi pa so na ceste zvabili tudi otroke z različnimi vozili, ki velikokrat niso brezhibna in predstavljajo nevarnost tako za voznike kot za druge udeležence v prometu. Ob slabem poznavanju prometnih pravil pa to samo še stopnjuje	njihovo
ogroženost. Zato tem skupinam in temu problemu policisti posvečajo vse več pozornosti.
Policisti postaj na območju UNZ Slovenj Gradec so 17. maja začeli, 31. maja pa bodo sklenili, vsakodnevne povečane preventivne in represivne akcije s posebnim poudarkom na varnosti voznikov dvokoles.
Policisti postaje Velenje so samostojno pripravili akcijo v petek, 16. maja popoldne, v njej pa spremljali dogajanje na delih, ki so še posebej problematični - Titov trg, Trg mladosti, Kardeljev trg, Šalek, tam torej, kjer se motoristi sploh ne smejo voziti. Samo v petkovi akciji so, ker so kršilci le preveč kršili predpise ali ker dvokole-sa niso bila brezhibna ali ker so ogrožali varnost drugih udeležencev v prometu, zasegli 4 motorje, v treh dneh skupaj za kar 10. Po zakonu o prekrških
lahko sodnik za prekrške kršiteljem izreče varstveni ukrep začasnega odvzema motornega kolesa ali kolesa z motorjem, od enega do največ šest mesecev, tako da je za te
ju izrekli denarno kazen ali jih opozorili. Od vseh ustavljenih udeležencev cestnega prometa so policisti kontrolirali 336 voznikov in potnikov motornih koles ter koles z motorjem, ki so
—--iP 1 T^Bi		
		
	'S i	^^fcff-k • - JKK^*-f Jrj fflfJfLJBF M
	v >ft	* iK§i allv^^Efl
		% T/ JH
Zaradi ogrožanja varnosti ostalih udeležncev v prometu ali iz kakšnega drugega, utemljenega razloga, policisti lahko kolo z motorjem začasno zasezejo. V Velenju so jih v samo v treh dneh, deset. Nekaj jih je v posebnem prostoru še od prej. (Joto: J.P.)
voznike po vsej verjetnosti sezona vožnje s temi prevoznimi sredstvi že zaključena.
Policisti postaj z območja UNZ Celje (tudi v tej akciji je sodelovala policija Velenje) so skupno akcijo izvedli v soboto, 17. maja, med 14. in 22. uro. V njej je sodelovalo 53 policistov, ustavili so 622 vozil in kontrolirali 632 udeležencev, ki so storili 365 kršitev cestno prometnih predpisov. Od tega je bilo 157 takih, zaradi katerih bodo morali kršitelji obiskati sodnika za prekrške, medtem ko so 208 kršilcem kar na kra-
storili kar 54 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev v poostrenem nadzoru. Najpogostejše kršitve so bile: vožnja brez izpita, z neregistriranim vozilom, brez varnostne čelade, po pločniku, peš poteh in podobno.
Posebej skrbi dejstvo, da so otroci in mladoletni vozniki motornih koles in koles z motorjem storili kar 44 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev.
■ mkp
Korotan - Rudar 3:2 (2:1)
Vugrinec zaupa mladim
Nogometaši Rudaija so jeseni proti Korošcem osvojili kar 4 točke (zmaga v gosteh z 1:0 in neodločeno doma - 3:3), spomladi pa le eno. V 23.krogu so na domačem igrišču igrali 0:0, v nedeljskem 33.krogu pa so igralci Korotana zmagali s 3:2.
S tem porazom so rudarji zdrknili na sedmo mesto in lahko se celo zgodi, da bo prav zadnje letošnje srečanje z SCT Olimpijo v Ljubljani odločalo ali bodo Velenjčani na koncu sedmi oziroma bodo morali to mesto	prepustiti
Ljubljančanom.
Nedeljsko srečanje bo gotovo ostalo v spominu kot eno izmed takšnih, ki nedvomno privabljajo gledalce ob igrišča. Gledalci so videli kar pet zadetkov in kopico priložnosti na obeh straneh. Rudarji so z igro sicer razočarali v prvih 40 minutah, ko so jih domačini povsem nadigrali in jih prisilili, da so razmišljali samo o tem, da ne dobijo zadetka. Pri tem jim je bila obilno naklonjena tudi sreča. Korošci so bili zelo nevarni, nizali so napade enega za drugim, vendar so njihove žoge le za centimetre letele mimo velenjskih vrat, pa tudi Rudarjev vratar Dabanovič je
branil zelo dobro.
Velenjčani so se do 28.minute uspešno upirali njihovim naletom, Korotan je namreč imela kar pet velikih priložnosti, v tej minuti apa je moral Dabanovič prvič po žogo v svojo mrežo, v katero jo je po hitrem napadu poslal Podvinski. Slabih deset minut kasneje (37) je bilo po najlepši akciji tekme že 2:0. Podobno kot pri prvem je bil tudi pri drugem zadetku podajalec Vidojevič, sicer najboljši igralec derbija. Šumnik je bil višji od gostujočih branilcev in povišal rezultat. Gostje so do tega trenutka le dvakrat nekoliko nevarneje zapretili. V 8.minuti je Vidovič ušel svojemu spremljevalcu, vendar ni bil natančen, v 27.pa je Hudarin nevarno streljal, vendar je žogo prestregel domači vratar Botonjič.
Po zasluženem vodstvu domačih z 2:0 se Vugrinec še ni predal, najbolj nerazpo-ložen za igro je bil Javornik, zato ga je v 40.minuti zamenjal z Borštnarjem, ki je le dve minuti po vstopu na igrišče po podaji pešiča znižal vodstvo domačih. Borštnar je prvil zaigral na prvenstveni tekmi ta Rudar v 31.krogu s Publikumom v Celju in to zad-
njih 14 minut. Na tekmi 32.kroga v sredo prejšnji teden mu je trener v srečanju s Koprom doma zaupal že ves drugi polčas, v nedeljo pa ga je na igrišče poslal že v 40.minu-ti. Tako je Zasavčan v Rudarjevem dresu potreboval samo 62 minut, da se je dvakrat vpisal med strelce in tako zelo hitro zasenčil iz prvega moštva odslovljena Ekmečiča in Komarja.
Zadetek kot da je rudarje prebudil. Povsem so prevzeli pobudo in imeli v preostalih minutah prvega dela dve veliki priložnosti. Po strelu s kota je Sulejmanovič z glavo usmeril žogo v sam spodnji desni vratarjev kot, Botonjič je bil že premagan, vendar je žogo z golove črte v ponoven kot zbil Agič. V 45.minuti je Hudarin pripravil Vidoviču takorekoč stoodstotno priložnost, na svojo nesrečo pa je Vidovič streljal naravnost v vratarja. Na začetku drugega polčasa se je Vugrinec odločil še za eno menjavo. Namesto mernika je na igrišče poslal Mujakoviča (Vugrinec bo gotovo ostal v Rudarjevi kroniki zapisan kot trener, ki je imel največje zaupanje v mlade, pa čeprav ga v to sili tudi tanka klop) in Breznika preselil v pomoč
obrambi, s čimer je Rudar pred svojimi vrati postal močnejši, podobno kot v zadnjih minutah prvega polčasa pa še naprej nevaren tudi v napadu. V 54.minuti je Breznik z enajstmetrovko, ki jo je sodnik Mitrovič piskal po prekršku nad Hudarinom, izenačil. Toda šest minut za tem je Vidojevič svojo dobro igro kronal še z zadetkom in tako svoji ekipi zagotovil zmago, s katero so Prevaljčani prehiteli Velenjčane na lestvici, kajti gostje v preostalih minutah kljub dobri igri in priložnostim žoge niso več spravili v domačo mrežo.
RUDAR: Dabanovič, Ratkovič, Sulejmanovič, Mernik (Mujakovič), Purg, pešič, Breznik, Mehilli (Obrez), Hudarin, Vidovič, Javornik (Borštnar).
V	nedeljskem 34.krogu bo Rudar gostil Primorje. Vrstni red: 1.Maribor 65, 2.primorje 60, 3.HIT Gorica 56, 4.Publikum 46,5.Mura 42 (-5), 6.Korotan 42 (-7), 7.Rudar 41, 8.SCT Olimpija 38, 9.Beltinci 30, lO.Koper 25.
V	32.krogu je Rudar na svojem igrišču premagal Koper s 3:0 (2:0). Strelci so bili Tosič(35, avtogol), Vidovič (40) in Borštnar (66). ■
Jadran Sepič - ERA Šmartno 2:1 (1:0)
Spet tekma zamujenih priložnosti
Šmarčani so na gostovanju v Kozini doživeli nov poraz. Začetek je pripadel domačinom, ki so povedli že v 6.minuti. Vratar Kališek je strel domačega napadalca le odbil, drugi napadalec pa je žogo poslal v mrežo. Za tem so šmarški nogometaši igro izenačili, zopet pa jih je »napadla« stara bolezen neučinkovitost. Nizali so priložnost za priložnostjo, kako zadeti mrežo pa ostaja veliko vprašanje,
kot je problem pomanjkanje pravih napadalcev.
Tudi v drugem polčasu so imeli pobudo Šmarčani, ki so izenačili v 69.minuti, ko je strel Spasojeviča domači vratar le s pogledom pospremil v svojo mrežo. Po izenačenju je bilo le še vprašanje kdaj bodo gostje zadeli še drugič in povedli, pa ni bilo iz tega nič. Omeragič je med drugim zadel vratnico, Fajdiga je zastreljal še nekaj
priložnost, kazen pa je prišla v 89.minuti, ko so domači dosegli zmagoviti zadetek in tri točke so ostale v Kozini.
V nedeljo bodo v Šmartnem gostovali igralci Šentjurja, v sredo pa bodo Šmarčani gostovali v Piranu.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Irman, Kovačevič, Oblak, Omeragič, Novak, Stoj ko (Pavič), Podgoršek (Pevnik), Fajdiga, Spasojevič, Češnovar (Vodovnik).
■ Janko Goričnik
Rokomet
Igralke Vegrada sinoči za 5.mesto
Rokometašice Vegrada so v boju za končno 5.mesto v letošnjem državnem prvenstvu najprej gostovale pri ekipi M Degro v Piranu in izgubile z 19:21. V povratni tekmi v velenjski Rdeči dvorani so slavile Velenjčanke, izid pa je bil enak kot v Piranu - 21:19. To je seveda samo zanimivost, saj ekipe igrajo na dve zmagi, torej je odločala še tretja tekma. To so Velenjčanke in Pirančanke odigrale sinoči (sreda), spet v Rdeči dvorani, saj so imele igralke Vegrada zaradi višje uvrstitve v rednem delu prvenstva prednost domačega igrišča. Zmaga in uvrstitev na 5.mesto je pomembno tudi zaradi tega, ker to omogoča nastop v evropskem pokalu mest.
Sabljanje
Pokal Velenja 97
V soboto, 17. maja, so velenjski sabljači v Rdeči dvorani pripravili drugi mednarodni turnir Pokal Velenja 97 v floretu za mladinke in mladince, ki se ga je udeležilo 27 sabljačev in 16 sabljačic.
Pri mladinkah so imele največ uspeha avstrijske tekmovalke. Zmagala je Martina Genser (Spittal), 2. Štefani Stoschnitzky (Stkm Weiz), 3. Petra Kladnik (Tabor Ljubljana), 3. Barbara Csar (Salzburg), 13. Barbara Kapfer (Rudolf Cvetko Velenje).
Med mladinci so prva mesta zasedli sabljači sabljaškega kluba Tabor iz Ljubljane.
Rezultati: 1. Aljoša Cetinski, 2. Matej Kušar, 3. Jan Smerkolj (Tabor), 3. Tobia Hinterseer (Salzburg), 5. Rok Bezlaj (Rudolf Cvekot Velenje), 6. Jernej Stanič (Tabor), 7. Lenart Jerabek (Rudolf Cvetko Velenje), 8. Jan Zupane (Tabor), 10. Jure Uranjek, 11. Gregor Gorjan, 15. Matej Gorjan, 18. Matej Zapušek, 19. Žiga Žuber, 21. Tine Čas, 24. Tadej Knez (vsi Rudolf Cvetko Velenje).
■ Hinko Jerčii
Balinanje
Poraz in prva zmaga
V prvi državni ligi so balinarji ekipe Velenje Premogovnik v Kozini izgubili z domačim Jadranom z 10:14 in zdrsnili na 8.mesto. Ekipa Megrada je v drugi ligi-vzhod v 4.krogu prvič zmagala, a je še vedno na zadnjem mestu.
K sreči je do konca prvenstva še dovolj časa za popravek, vendar le s temeljitim strokovnim delom in intenzivnejšimi treningi celotne ekipe.
Partizan iz Trbovelj je v ligi ŠOBZ slavil tretjo zmago zapored in prepričljivo vodi, GIP Vegrad je v tem krogu počival, a je še vedno drugi, Žalec pa brez osvojene točke zadnji.
Na kvalifikacijah za državno prvenstvo štajersko-dolenjske zveze za člane so se balinarji ŠOBZ takole uvrstili: 1. Aleš Krobot, 2. Mitja Verlič, 8. Dejan Grenko, 11. Latif Kulič in 13. Stanko Golubič. Na državno prvenstvo sta se uvrstila Aleš Krobot (Megrad) in Mitja Verlič (GIP Vegrad).	>B.K.
Smučarski skoki
Slovesnost in
priprave
Prejšnji četrtek so v prostorih SSK Velenje svečano podelili deset značk, ki so si jih velenjski smučarski skakalci za dosežene metre priborili na uradnih tekmovanjih v minulih dveh tekmovalnih sezonah. Najvišji priznanji, 100-metrski zlati znački, sta prejela Marko Zorko in Milan Živic.
Nezadržno se bliža tudi največja letošnja prireditev v skakalnem centru ob velenjskem gradu. Ta bo 28. in 29. Junija, ko bo najprej na sporedu nočna tekma za kontinentalni pokal, dan za tem pa še tekma na izločanje z najmočnejšo mednarodno udeležbo. Organizatorji so novinarsko konferenco o tem pripravili včeraj, v sredo, zato
več v naslednji številki.
S polno paro potekajo tudi treningi v skakalnem središču, ki so ga člani SSK Velenje v pripravah na veliko tekmo že vzorno uredili.
Smučarski skoki so v zadnjem času vse bolj popularni, kar kaže dejstvo, da je prišlo v klub precej najmlajših tekmovalcev, ki jih klub še vedno vabi, da se ob skakalnicah oglasijo vsako popoldne.
Povejmo še, da je mednarodna smučarska zveza velenjskemu klubu zaupala tekmo alpskega pokala za mladince v skokih in nordijski kombinaciji, ki bo 3.oktobra, slovenska smučarska zveza pa mladinsko in člansko državno prvenstvo, ki bosta na 80-metrski skakalnici 4.oktobra. ■ J.O.
Plavanje
Državni rekord Tine Pandža
Konec preteklega tedna so bili velenjski plavalci ponovno zelo aktivni. Nastopili so na mednarodnem mitingu v Brnu in Ljubljani. V Brnu je med 300 plavalci iz 25 klubov iz Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije zelo uspešno nastopila mlajša skupina velenjskih plavalcev. Sijajen uspeh je dosegla Tina Pandža, ki je v disciplini 50 m prosto za deklice dosegla nov državni rekord. Novi rezultat 29,49je za 18 stotingk sekunde boljši od starega rekorda, ki je bil dosežen že leta 1985. Naši mladi plavalci so osvojili še 4 prva, 4 druga in 3 tretja mesta. Zmagi je dosegla Tina Pandža in štafeti 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Medalje so osvojili še Nina in Maja Sovinek ter Jernej Ocepek.
V Ljubljani, kjer je tekmovalo 480 mladih plavalcev iz 11 slovenskih klubov in zagrebškega Medveščaka, sta bila najboljša Sanja Kališnik med deklicami in Aljaž Vrabič med dečki.
Rezultati iz Brna - Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29,49 (državni rekord); 100 m prosto: 2. Tina Pandža 1:06,03, 10. Nina Kugonič 1:12.85; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:20.69; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:16,20, 6. Maja Sovinek 1:20.07; 200 m hrbtno: 2. Tina Pandža 2:40.37,3. Maja Sovinek 2:45.12; 100 m prsno: 3. Nina Sovinek 1:29.38; 200 m prsno: 4. Nina Sovinek 3:10.05; štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Velenje 2:06.69; štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Velenje 2:23,01. V obeh štafetah so plavale: Nina Kugonič, Maja Sovinek, Nina Sovinek in Tina Pandža.
Dečki -100 m prosto: 4. Jernej Ocepek 1:02.73; 100 m hrbtno: 3. Jernej Ocepek 1:11.52; 200 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 2:35.26; 100 m prsno: 6. Domen Velički 1:22.29; 200 m prsno: 5. Domen Velički 2:56.12; 100 m delfin: 4. Jernej Ocepek 1:11.87.
Rezultati iz Ljubljane: Deklice - 50 m prosto: 6. Sanja Kališnik 34,28; 50 m hrbtno: 7. Sanja Kališnik 40,93.
Dečki - 50 m prsno: 9. Aljaž Vrabič 42,67. ■ Marko Primožič
Squash
Viharjeva četrtič zapored
V športnem centru Fit Top v Mengšu je bil letošnji masters po osem najboljših slovenskih igralk in igralcev z računalniške lestvice. V ženski konkurenci je četrtič zapored prepričljivo slavila Petra Vihar, ki ji njena večna tekmica Ljubljančanka Nada Djekič tudi tokrat ni bila dorasla in Petra jo je v finalu gladko ugnala s 3:0 (4,4,4).	■
Košarka
Kvalifikacijski turnir
Mladinska ekipa KK Elektre iz Šoštanja je preteklo soboto sodelovala na kvalifikacijskem turnirju za vstop v I. SKL ligo v naslednji sezoni. Turnir je bil v Logatcu, kjer so se šoštanjski košarkašiv svoji skupini pomerili z Ilirijo in z Logatcem. Moštvo Ilirije jih je premagalo z 92:83. Drugo tekmo pa so odigrali z Logatcem in jih tudi premagali z visoko prednostjo 101:63. Tako so je prvo uvrščena ekipa Ilirija po 1. krogu v svoji skupini že uvrstila v 2. krog kvalifikacij, medtem ko bodo mladi košarkarji Elektre še morali počakati na odločitev na osnovi koš razlike.	■
Tenis
Dober nastop Britovškove
V seriji turnirjev za deklici do 14 let je pretekli teden na Ptuju Saša Britovšek (AS) dosegla nov lep uspeh. Z dobro igro seje uvrstila v polfinale, kjer jo je z 2:0 (6:2, 6:2) premagala Ljubljančanka Bagola.
Glede na to, da je začetek sezone na odprtih igriščih, se od ostalih Velenjčanov na ta turnir ni prijavil nihče drug. ■ B.A.
Mednarodni rokometni sodnik Darko Repenšek
»Žoga je okrogla in sodniki dežurni krivci«
Po rokometnih igrišči v Sloveniji, Evropi in že tudi izven njenih meja že dalj časa piskata in odločno vodita srečanja mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek z Rečice ob Savinji in Janko Požežnik iz Celja, julija in avgusta pa ju čaka nekajtedenska pot na Slonokoščeno obalo na črno celino. Po vseh tekmah v domačem in mednarodnem merilu bo to višek njune dosedanje sodniške kariere, sicer pa začetek uresničevanja želja in otipljivih načrtov na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Za Darka Repenška, Janko Požežnik je njegov tretji partner v sodniški karieri, tudi nagrada in priznanje za sedemnajstletno pot rokometnega sodnika.
Za sojenje seje odločil leta 1979, ko je moral zaradi poškodbe prenehati z igranjem, želel je obdržati stik z znanci in prijatelji v rokometnih vrstah, za piščalko pa ga je navdušil sam Štefan Jug. Prvi sodniški partnerje bil do leta 1984 Velenjčan Teodor Melanšek, za tem v Ljubljani Milan Skubic, s katerim sta pet let do osamosvojitve Slovenije sodila v takratni zvezni ligi, tretji in sedanji pa Janko Požežnik. Njuna »združitev« ali »sparitev,« če sta že par, ni bila naključna. Bila je plod odločitve, da tudi slovenski sodniški pari pridejo na mednarodno IHF listo, po tehtni oceni pa sta pare določila svetovno priznana in uveljavljena sodnika Štefan Jug in Herbert Jeglič. Darko in Janko sta bila izbrana zaradi mladosti, izobrazbe, znanja tujih jezikov in seveda kakovosti sojenja in leta 1994 sta v Celju uspešno opravila mednarodni izpit. Zal je bilo to pozno poleti, ko so sodniške liste že določene, zato sta mednarodno pot pričela leto kasneje, v dveh letih pa sodila 26 mednarodnih tekem v Evropi, tudi v njenem azijskem delu, in Severni Afriki. Potrditev njune kakovosti in pričakovanj rokometnih velmož je nominacija za sve-
tovno prvenstvo mladink, ki bo konec julija in v začetku avgusta na Slonokoščeni obali. »To je za naju in za slovenske rokometne sodnike velik uspeh, to je odskočna deska za dvig na listah EHF in IHF, posebej sva vesela, da sva upravičila zaupanje Juga in Jegliča, ki po končani sodniški karieri kot delegata in kontrolorja nadaljujeta uspešno delo na slovenski in mednarodni rokometni sceni. Oba z Jankom sva člana strokovne in sodniške komisije slovenske rokometne zveze, sam se tudi sekretar sodniške organizacije, torej oba skupaj tudi na ta način krepiva znanje in obenem prenašava izkušnje na mlajše sodnike, pri tem pa moram reči, da se v . Celju in Velenju pojavljajo odlični mladi perspektivni sodniki z lepo prihodnostjo,« pravi Darko Repenšek.
Doslej je sodil skoraj 1500 tekem in prav sleherno si je posebej zabeležil, tudi z izrezki iz časopisov. Ima lepe spomine na hvale in na kritike. »Dejstvo je, da je žoga okrogla in dejstvo je, da smo sodniki čes-tokrat dežurni krivci za neuspehe in neuresničena pričakovanja posameznih ekip, čeprav so ta večkrat neutemeljena, pričakovanja namreč, kritike pa še bolj. Res je tudi, da z Jankom sodiva najtežje tekme v prvenstvu in pokalu, ko se odloča o prvaku in Evropi in sva zato še posebej na udaru. Prepričan sem, da sva večino tekem uspešno prebrodila, saj sva bila predlani najboljša v Sloveniji, lani druga in letos spet v vrhu. Vsekakor hočeva soditi maksimalno pošteno, resno in kakovostno, ne bova si dovolila, da bi zaradi pristranega sojenja okrnila sedemnajstletno sodniško pot in si otežila napredovanje v Evropi in svetu.«
Cilj vsakega sodniškega para je doseči vrh in po vsaki stopnički na poti napredovanja se pojavi nova. Svetovno prvenstvo mladink je prva takšna stopnička na svetovni sceni, je možnost potrditve, uveljavitve
Darko Repenšek in Janko Požežnik na poti v svetovni vrh
in napredovanja. Vsekakor si želiva svetovno člansko prvenstvo, morda tudi olimpijske igre. Delno so takšna najina pričakovanja utemeljena tudi z dejstvom, da je Herbert Jeglič eden štirih najmočnejših mož v sodniški komisiji mednarodne rokometne zveze. Žal in zelo resnično namreč je, da čestokrat moraš imeti kakšnega »botra,« ki z dobro besedo pripomore v ključnem trenutku. Prav tako in še bolj resnično pa je, daje za tem popolnoma vse odvisno od tebe samega, da moraš zaupanje potrditi izključno sam, na igrišču ti ne more pomagati nihče. Tako je doma in še posebej v tujini, za tujino pa velja, da sva za vse mednarodne tekme prejela visoke ocene, torej sva na pravi poti in na njej bova vztrajala,« tudi v imenu Janka Požežnika pravi Darko Repenšek. H/p
Nogomet
OŠ Gorica državni prvak
Nogomet je ena najbolj priljubljenih športnih panog med mladimi, ki ima dolgo tradicijo in pomembno mesto tudi v Šaleški dolini. Vsako leto poteka tudi državno prvenstvo osnovnih šol. Ekipe osnovnih šol se pomeri jo na občinskih, medobčinskih, regijskih tekmovanjih. Le štiri najuspešnejše pa se uvrstijo na finalni turnir. Letos je ta podvig uspel OS Gorica iz Velenja. Finale je bilo prejšnjo sredo v Rdeči dvorani v Velenju. Sodelovale so ekipe: OŠ V. Pregarc iz Ljubljane, OŠ B. Magajne iz Divače, OŠ III. iz Murske Sobote in OŠ Gorica iz Velenja. Največ nogometnega znanja in borbenosti so pokazali igralci domače ekipe in zasluženo osvojili prvo mesto in tako postali državni prvaki.
Rezultati tekem: OŠ Gorica : OŠ B. Magajne 0:1, OŠ V. Pregarc : OŠ ffl. MS 2:2, OŠ Gorica : OŠ III. MS 1:0, OS B. Magajne : OŠ V. Pregarc 0:4, OŠ Gorica : OŠ V. Pregarc 2:4, OŠ B. Magajne : OŠ III. MS 1:2.
Vrstni red: 1. OŠ Gorica Velenje, 2. OŠ V. Pregarc Ljubljana, 3. OŠ III. Murska Sobota, 4. OŠ B. Magajne Divača.
Pot do naslova državnih prvakov ni bila lahka. Iskreno čestitamo vsem igralcem za velik uspeh, hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jih vzpodbujali, tako sošolcem, staršem in učiteljem. Še posebej vodji ekipe g. Zvonetu Smonkarju in trenerju Draganu Kovačeviču, ki sta zelo
Matjaž Krajnc in Jana Pugelj do B norme za EP
V soboto so bile v Celju kvalifikacije za APS, ki se ga je udeležilo preko 200 atletov.
Tudi tokrat so se velenjski atleti kar dobro odrezali, saj sta Matjaž Krajnc in jana Pugelj dosegla B normo za EP, ki bo julija v Ljubljani.
Rezultati: 100 m: 4. Jana Pugelj 12.17,5. Matjaž Krajnc 10.87; 400 m: 2. Sergej Šalamon 49.08 in 3. Matjaž Krajnc 49.27; ženska štafeta 4 x 100 m drugo mesto 51.16 ter 800 m: Bekim Bahtiri drugo mesto 1:53.59.
Jolanda Čeplak je na velikem mednarodnem mitingu v Celju na 800 metrov zmagala z odličnim časom 2:04.77 in le za stotinko za svojim rekordom.	■ V. P.
m v
Petič zapored -Slavica Poznič
V Radencih je bil ponovno vseslovenski tekaški praznik, saj se je na različno dolgih progah zbralo kar 3000 udeležencev.
Velenjčani so se tudi tokrat dobro odrezali, predvsem na malem maratonu, kjer je že petič zapored slavila Slavica Poznič. To je bila težka, vendar zaslužena zmaga. "Moja priložnost je bila vročina, ki jo dobro prenašam. Sem v dobri formi, tako da sta ti dve komponenti pripel-
jali do zmage."
Pri veteranih B je slavil Peter Anič, tretji pa je bil Jože Uranjek. Na velikem maratonu je bil Franc Košar sedmi. Kljub veliki vročini, je vsa prireditev minila brez kakršnih koli težav in zapletov. In še zanimiva izjava zmagovalca na 42 km Kenijca Subana Charlesa Newtona:" Nisem navajen teči po taki vročini!"
■ UR
Karate
Odlični na državnem prvenstvu
Na državnem prvenstvu v katah in športnih bojih v Postojni so karateisti obeh velenjskih klubov dosegli kopico naslovov in odličnih uvrstitev. Nastopilo je kar 390 tekmovalcev in 50 klubskih ekip.
Člani KK Tiger so osvojili kar 5 pokalov in 13 medalj, Alisa Redžič pa je zmagala že tretjič zapored. Njihove uvrstitve pa so: malčice: 1. Jasmina Hodžič (kate); ekipno: 2. Tiger (Hodžič, Zahirovič, Anušič); malčki: 4. Danijel Maksimovič (kate); ekipno: 3. Tiger (Islamovič, Aletič, Bečare-vič); mlajše deklice: 1. Alisa Redžič; mlajši dečki: 1. Mario Banovič, 2. Omer Tabakovič (kate); st.deklice: 2.Alma Rahmanovič (kate, do 45 kg);
2.Samira Hodžič (kate, nad 53 kg); ekipno: 4.Tiger; st.dečki: 3.Željko Banovič (do 50 kg); ekipno: 4.Tieer.
Očko še nepremagljiv
Tudi terkmovalci KK Velenje so bili odlični. Marko Očko je bil že lani nepremagljiv, letos je zmagal že na vseh večjih tekmovanjih in upravičil status reprezentanta, med 66 tekmeci pa je zmagal tudi na tem prvenstvu.
Uvrstitve: ml.dečki - ekipno: 4.Velenje II, 6.Velenje I; ml.dek-lice-ekipno: 2. Velenje (Tamše, Sinanovič, Čujež); posamično: 4.Tamše; ml.dečki posamezno: 1. Marko Očko (kate), 5.Marko Očko (borbe).	■
Orientacijska liga 96/97
Ekipa državnih prvakov: v prvi vrsti od leve: Rusmin Dedič, Denis Galjaševič, Amel Mujakovič, Mladen Djordjič, Grega Zager, v drugi vrsti od leve: Dragan Kovačevič - trener, Ivan Planine - ravnatelj, Peter Čuš, David Vodišek, Denis Kadrič, Zvonko Smonkar - vodja ekipe. Manjkata: Mišo Tasič, Vlado
Pirič.
uspešno in taktično zrelo vodila ekipo od občinskega prvenstva do končnega cilja. Hvala tudi sponzorjem tekmovanja.	■
Na predzadnji tekmi v planinski orientaciji se je v Slivnici pri Celju zbralo kar 42 ekip iz 9 planinskih društev, ki so morale poleg praktičnega znanja iz orentacije odgovarjati na poti tudi na vprašanja iz zavarovanih rastlin, vozlov in orientacije.
Kot ponavadi je bila najštevilčneje zastopana kategorija A - mladi planinci do vključno 6. razreda OŠ, kjer je med 15 ekipami slavila domača. V B kategoriji -mladi planinci iz 7 in 8. razreda OŠ je nastopilo devet ekip, tudi tu so slavili domači planinci kot tudi v kategoriji C - mladinci, kjer je nastopilo sedem ekip. V kategoriji D - mlajši člani so prepričljivo slavili planinci iz Vinske gore pred Žalcem in Zabukovico. V kategorijah veteranov in družin sta bili najboljši ekipi PD Braslovč. Organizator je tekmo odlično
pripravil, vse ekipe so prejele malico in priznanja, zmagovalci pa lepe pokale. V skupni uvrstitvi vodi po petih tekmah PD Žalec pred PD Zabukovica in PD Braslovče. Zaključek orientacijske lige 96/97 bo s tekmo v Braslovčah v začetku junija. ■ Bogomil Polavder
festival
!
RUDARJEVI POPUSTI -ZA LASTNIKE
NK RUDAR VELENJE STALNIH VSTOPNIC
SEZNAM (stanje 19. maja): Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10%), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5 % popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 10 %), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10 15%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10%, rekreativna ježa 20 %) POSEBNOST: skupna akcija trgovine Direndaj in Slaščičarne Metka - dodaten popust ob istočasnem nakupu igrače in torte.
Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
l/se ljubitelje nogometa in prijatelje Rudarja vabimo na tekmo med Rudarjem in Primorjem, ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 16.30 uri na velenjskem stadionu.
Trgovina Era Šport bo nagradila naključno izbrana gledalca s športno opremo Patrik. V odmoru med polčasoma bomo izvedli finalno prireditev (tek na 60 m) akcije Iskanje najtežjega gledalca tekme v borbi za televizor EVELUX proizvajalca Elektronika Velenje. Pozivamo sledeče stehtane gledalce: Previšič S., Stjepanovič D., Sešel T., Bestjanič Š., Poznič V., Piki E., Vončina, Kurahovič H. Vabljeni torej v sredo ob 16.30 na velenjski stadion.
Mali nogomet
Škale 97
V prvi in drugi ligi malega nogometa v Skalah so odigrali 3.krog. Posebej zanimivo je v prvi ligi, kjer prvega in zadnjega ločijo vsega tri točke. Izidi 3.kroga-prva liga: Mušketirji-Cigrad-Kajuh 1:4, Avtoprevozništvo Sovič-Mušketirji Cigler 0:1, Sportklub Mister X-TTG 0:4, ŠK Škale Zlatorog-KMN Fori Škale 0:0, Kamnoseštvo Kozjak-Vigo 1:2; vrstni red: Mušketirji-Cigrad-Kajuh 6, ŠK Škale Zlatorog 5, KMN Fori Škale 5, TTG 4, Saloon Mins 4, Kamnoseštvo Kozjak 4, Vigo 4, Avtoprevozništvo Sovič 3, Mušketirji Cigler 3, Sportklub Mister
X 3 točke.
Izidi v 2.ligi: Okrepčevalnica Mastig-Teves 3:2, HTZ-Kremenčkovi 0:2, Tempo Florjan-S Team 1:2, ŠK Cirkovce-Zavodnje4:2, Kalimero-Texas 1:3, Club Dup prost; vrstni red: Texas 9, HTZ 6, Okrepčevalnica Mastig 6, S Team 6, Club Duo 4, Kremenčkovi 4, Kalimero 3, Tempo Florjan 3, ŠK Cirkovce 3, Autsaiderji Teves 0, Zavodnje 0.
Šmartno 97
V Šmartnem ob Paki so odigrali 7.krog poletne lige malega nogometa. V derbiju kroga sta Beni in Adriatic igrala neodločeno, kar je izkoristil Saloon Mins in prevzel vodstvo.
Rezultati: Avto Maurer-
Podgora 1:1, RBM Commerce-Keramičarstvo Kemo 0:3, Klub 81-Gostišče Pri orehu 3:0, Flamengo-Krokodilčki 1:2, Lajše-Adsalute 0:8, Beni-Adriatic 2:2, Little Boys-Saloon Mins No 1 1:5, Grossenberg-Roje 0:0; vodi Saloon Mins NO 1 z 18 točkami, Adriatic in Beni pa jih imata po 16.
Poletna liga
Športno društvo Dnevi želja je pričelo 4.poletno ligo malega nogometa. Rezultati 1.kroga: Palma-Visko 0:3, Beli labo-di_Kontra 2:6, Orasi-Mladi upi 1:1, Behar-Dnevi želja 1:1, Butik Nitka Tango-Zrinski 2:1.
Ob 16. do 18. maja je bil v Ljubljani drugi mednarodni balonarski festival. Organizatorja BTC d.d. in Balonarski center Barje sta pripravila tridnevni program, ki je privabil posadke več kot petnajstih balonov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, poleg tega pa je sodeloval tudi balon z ameriško posadko na čelu s prvo žensko, ki je z balonom preletela severni tečaj.
Festivala se je udeležila tudi ekipa Ballooning team S5-OPA Velenje in opravila prvi poskusni polet s toplozračnim balonom znamke Fire Fly ter si tako pridobila plovno dovoljenje.
Poleg spremljajočih prireditev so baloni nekajkrat preleteli Ljubljano, ob koncu festivala pa jew v tekmovalnem delu, v disciplini lov na lisico, tekmovalo preko deset balonov, ki so se pomerili v točnosti pristajanja. Za pravo presenečenje je poskrbel pilot Miloš Filimonovič, član Balonarskega centra Barje, ki je z balonom in ekipo Ballooning Teama S5 OPA Velenje, sestavljajo jo Lamešič, Virtič, Kotnik, Župane, Čurči in Centrih, zasedel prvo mesto in s tem osvojil prehodni pokal.
■ Igor Centrih
22. maja 1997
ID DSd
.0.0.
BODITE ZVESTI V€GRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra!
▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANDE V TERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH T LETNA KARTA ZA TENIS
„ IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
g K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
i I	▼ TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, j s čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
; S	▼ TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj/živila, čistila, ; % pijače, gospodinjski pripomočki
[ S	r TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, i g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela ; =s tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ; S ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
; §	▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in i s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
; |	▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje i ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
\ §	▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont { z pijač, papirna galanterija, pisala/
V!			^GROSIST
vse n -odp	a enem i rodaje	m do!	;tu izvedbe!
programi ARMSTRONG, I TEGOLA in KNAUF			
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821			
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU DIJAKE^H
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 12. maja do 18. maja 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
12. 5.
AMP Graška Gora
200 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 12. maja do 18. maja 199Z
ud.
(T,

n
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
□ 12. 5. O 13. 5. ■ 14. 5. □ 15. 5. □ 16. 5. ■ 1Z. 5. □ 18. 5.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Matjaž Vrabič, Gavce št. 58/c in Helena Vrbnjak, Gavce št. 58/c; Marko Jevšnik, Laze št. 40 in Vesna Pustinek, Silova št. 23/b; Boštjan Pražnikar, Velenje, Cesta IX. št. 25 in Sonja Plesnik, Podveža št. 53; Elvir Hadmižuratovič, Prijedor, Republika BiH in Nerminka Zukič, Velenje, Goriška c.št. 41.
Marija Zupančič, roj. 1921, Bočna, Čeplje št. 7; Hurija Terzič, roj. 1932, Srednja Trnova, Republika BiH; Apolonija Ročnik, roj. 1915, Zavodnje št. 31; Julijana Hudobreznik, roj. 1933, Velenje, Jurčičeva c.št. 2; Elizabeta Kortnik, roj. 1918, Velenje, Partizanska c.št. 29; Margareta Helena Zupane, roj. 1924, Velenje,
Cesta talcev št. 17; Mate Dubravčič, roj. 1923, Sinac, Republika Hrvaška; Anton Olup, roj. 1927, Žiče št. 78; Janez Banko, roj. 1924, Rečica ob Paki št. 30/a.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Ivan Sternad, Podvrh in Mateja Kokovnik, Podvrh; Simon Kolenc, Polzela in Renata Karnovšek, Šempeter v Sav. dolini; Martin Piki, Polzela in Darja Svetko, Polzela.
Angela Kolenc, upokojenka, stara 80 let, Gornji grad, Kocbekova 2; Matevž Turnšek, star 85 let, upokojenec, Založe št. 12; Ljudmila Kot, stara 72 let, upokojenka, Sv. Lovrenc 26; Stanko Markovič, star 74 let, upokojenec, Ločica ob Savinji 66.
PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA
Velika modna revija
V petek, 23. maja, ob 21 .uri, bo v domu kulture v Velenju podjetje ART COLOR/ART DECOR d.o.o. izvedlo veliko modno revijo.
Obisk na Dunaju
Odhod prijavljenih za ogled Dunaja in mjuzikla »Lepotica ^ in zver« bo v sobno- ■§!§ to 24. maja, ob 6.uri, izpred Rdeče
dvorane v Velenju.
Gospa poslančeva
V četrtek, 29. maja, in v petek, 30. maja, obakrat ob 20.30, bo v domu kulture v Velenju
gledališka predstava SLG Celje: POSLANČEVA ŽENA, komedija. Četrtkova predstava je namenjena za beli gledališki abonma, petkova pa za rumeni.
Vstopnice za izven po 2.000 SIT bodo prodajali od ponedeljka 26. maja dalje. Zaradi velikega • povpraševanja po vstopnicah bodo zamenjave abonmajev možne le za dodatne sedeže.
		
	KINO	
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 24. 5. ob 21. uri DANTEJEV VRH - film katastrofe Režija: Roger Donaldson Vloge: Pierce Brosnan, Linda Hamilton,... Dolžina: 108 minut Vulkanolog ameriškega geološkega inštituta vznemiri prebivalce malega ameriškega mesteca Dantejev vrh z napovedjo, da bo njihovo goro, ki je tako dolgo spala, vsak hip razneslo. Nihče mu ne verjame, le županja koleba med njegovimi opozorili in trditvijo someščanov, da gora sploh ni nevarna. Ko pride do izbruha, je skoraj že vse prepozno.
Film izjemno učinkovito prikazuje sam izbruh in razdejanje, ki ga povzroči vulkan. Specialni efekti so odlični, ravno tako pa tudi dramatična zgodba, ki ponazarja konflikt med naravo in ljudmi in je zasnovana na resničnih dogodkih.. Ponedeljek, 26. 5. ob 20. uri ANGLEŠKI PACIENT - ljubezenski Režija: Anthony Minghella Vloge: Ralph Fiennes, Kristin Scott Thomas, Juliette Binoche,... Dolžina: 163 minut FILM LETA! 9 OSKARJEV 97! Druge svetovne vojne je konec in Hanna verjame, da je prekleta in da so vsi njeni ljubimci obsojeni na smrt. Zato si je našla zatočišče v razrušenem toskanskem samostanu,
kjer pomaga skrivnostnemu pacientu, da bi umrl dostojne smrti. Pacient se ničesar ne spominja. Hanna mu začne brati iz knjige, ki jo ima s sabo in tako zaživijo njegovi spomini. Ugotovi, da je bil madžarski grof in raziskovalec, ki je še pred vojno raziskoval Saharo in risal zemljepisne karte. Tam je tudi srečal mlad aristokratski par in se zaljubil v mladoporočenko. Njuna strastna afera ima katastrofalne posledice za oba in vse, ki so v njuni bližini...
Lep, romantičen film, ki ga toplo priporočamo.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 23. 5. ob 20. uri
DANTEJEV VRH - film katastrofe
Bo vulkan oživel?
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 25. 5. ob 16. uri
DANTEJEV VRH - film katastrofe
Vulkan v malem mestecu!
Filmi v maju in juniju: Nevarno tveganje, Jedijeva vrnitev, Zadnji preživeli, Zverine, Metro, Svetnik, Ti, ti, lažnivec, Mars napada, Kako se je začela vojna na našem otoku, Ekspres, ekspres.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
MVINJ&KA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah:
PIVOVARNA Laško	2.600,00 SIT
FRUCTAL Ajdovščina	1.350,00 SIT
SAVA Kranj	4.500,00 SIT
POTROŠNIK Celje	900,00 SIT
GORENJE Velenje	500,00 SIT
CINKARNA Celje	5.000,00 SIT
in druge..., TUDI OZNAKE "B"!
>
Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani
KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11.
Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1 nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja).
ČETRTEK, 22. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 23. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 24. maja:	.6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 25. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30Tričtrač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PONEDELJEK, 26. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 27. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 28. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 22. maja - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Urbane, nočni dežurni dr. Mijin in dr. Kočevar Petek, 23. maja - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Kozorog
Sobota, 24. maja in nedelja, 25. maja - dežurni dr. Slavič in dr. Rus Ponedeljek, 26. maja - dnevni
dežurni dr. Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Friškovec
Torek, 27. maja - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Mijin in dr. Urbane Sreda, 28. maja - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. V.Renko in dr. Kočevar
Zobozdravstvo: V nedeljo, 25. maja - dr. Aleksander Uršič v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure) Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Lekarna v Šoštanju:
Obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 23. maja do 30. maja - Tomo VVankrnuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676.
MENJALNICE
/ \	agencija z nepremičninami
d.o.o. finančni inženiring
Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
4 menjalnice v MAR1B< PTUJ
SLOVENSKA
CELJE. Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472
SLOVENJ
Trg svobode 2 tel.:0602/45-015
UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)!
22. maja 1997
mali OGLASI
VIKEND prodam, tovornjak TAM 4500 zamenjam za manjši traktor ali multi-kultivator s priključki. Tel.: 854-327. NOVO ZGRADBO s parkirnim prostorom, na dobri lokaciji v Velenju (cca 50 m2), oddam v najem. Tel.: 852-858.
SOBE oddam. Tel.: 852-541. KLJUČAVNIČARSTVO IKOVIC iz
Solčave 57 preneha z dejavnostjo 15.7.1997.
v Velenju prodam za 70.000 DEM. Tel.: 069/83-446.
STAREJŠO HIŠO v centru Šmartna ob Paki prodam. Tel.: 885-161, popoldan. KARTO ZA PREMOG prodam. Tel.: 864-047.
ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV
po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062/631-164, od 9,- 20.ure.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/fax:063/856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM!
ugodno prodam. Tel.: 863-098. TROSOBNO STANOVANJE na Gorici zamenjam za dvosobno, z doplačilom. Tel.: 857-602, po 16.oo uri. SOBO NUDIM starejši ženski z vozniškim izpitom, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu. Tel.: 856-674. HIŠO IN PARCELO v Mozirju prodam. Tel.: 832-756.
Vaša prihodnost se zrcali v kristalni krogli!
ODKUPUJEMO DELNICE ZA GOTOVINO. Pridemo na dom. Tel.: 041/670-821
LAMELNI HRASTOV PARKET, I.
kvaliteta, 97 m2, ugodno prodam. Tel.: 885-090.
T0RI - VESPO Mary 4,1.88, zelo malo prevoženih km, prodam. Tel.: 858-271, petek, sobota, nedelja. ZASTAV0128,1.87, dobro ohranjeno, trenutno neregistrirano, prodam. Tel.: 893-480.
SLOVENŠČINO inštruiram in lektoriram (študentka 3. letnika slovenistike na FF). Tel.: 063/851-194. ŠTIRISOBNO STANOVANJE (105 m2)
ZICNO MREŽO za ograjo brezplačno oddam. Tel.: 852-996. PIKADO LOVVEN za 270.000 SIT, blagajno ADS Ankerza 70.000 SIT in bil-ijard "ruski" za 80.000 SIT prodam zaradi zaprtja lokala. Tel.: 862-757, zvečer.
RENAULT R4 GTL, 8/87, 89.000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 857-825, Janez.
SAMARO, nov./88, 60.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 881-764. _
TELIČKI (simentalko in sivko), stari 14 dni, prodam. Tel.: 895-141. KOMBINIRAN VOZIČEK "Inglesina"
ZAHVALA
Nenadoma je prenehalo biti dobro srce dragemu možu
MAKSU PRAPROTNIKU - atiju
21. 9. 1933 -14. 5.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob tragični smrti drage sestre in tete
ELIZABETE KORTNIK
9.11.1918 - 8. 5.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom iz naselja Straže. Hvala govornici za iskrene poslovilne besede in pevcem ter gospodu župniku
za opravljen obred.
Žalujoči: sestri Alojzija in Ivanka z družinama.
Le skrb in delo v življenju si poznal,
sedaj od vsega tega za vedno si zaspal.
Gledal nikdar več ne boš gozdov, poslušal pesem polj, poljan šumenja,
bolezen kruta je pretrgala nit Tvojega življenja. So v srcu solze, bolečina in prazen dom, ko Te več ni, le sledovi Tvojih pridnih rok ostali so
in neizgovorjeni - Hvala Ti.
ZAHVALA
FRANC BERDNIK
13.11.1931 -17.5.1997
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekali pisna in ustna sožalja
ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Reberniku, pogrebni službi Usar, pogrebcem, gospodu župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev in Maksu Krajncu za besede slovesa, sodelavcem Name, Lineje, Pravne služne Gorenja GA in Gorenja trgovine, pevcem za odpete žalostinke ter Sandiju Golavšku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Alenka in Jolanda z družinama ter ostalo sorodstvo.

RENAULT 4 GTL, I. 87,115.000 km,
krem barve, reg. 4/98, odlično ohranjen, prodam za 220.000 SIT. Tel.: 857-045.
YUG0 45, I. 87, prodam. Tel.: 864-837, po 20. uri.
HIŠO Z VRTOM v Velenju prodam. Tel.: 861-554.
VODILNO SLOVENSKO PODJETJE NA PODROČJU DISTRIBUCIJE
sprejme nove sodelavke. Pogoj: avto in prosti popoldnevi. Tel.:066/272-111, od 8.00 do 13.oo ure.
PARCELO ZA VIKEND na sončni legi prodam. Tel.: 885-453.
cn Prerokovanje, astrologija!
OBLEKO ZA VALETO prodam. Tel.: 853-186.
TEČAJ REIKI 31.5. in 1.6. v Velenju. Vodi KARMNA REIKI mojstrica Nataša Kralj. Tel.: 856-721. TRISOBNO STANOVANJE, Standard, Velenje, prodam. Tel.: 041/670-821. STANOVANJE v centru Velenja kupim. Tel.: 861-027.
UGODNO LEKTORIRAM vse vrste sporočil (diplomske naloge, članke in drugo). Tel.: 063/853-101.
Slovencema (prednost dijaka ali študenta). Tel.: 855-818, po 21. uri. UREJANJE, VZDRŽEVANJE VRTOV IN ZELENIC ter svetovanje in zaščita rastlin. Tel.: 854-181, int. 217. BIKCA, starega 10 dni, prodam. Tel.: 895-222, po 20. uri. HONDO CIVIC, tip kratek, staro leto ali dve, kupim. Tel.:851-776. OBRAČALNIK za kosilnico Gorenje prodam. Tel.: 881-177. MITSUBISHI LANCER GLX, 53.000 km, prodam. Tel.: 859-114. HARMONIKO Melodija, nerabljeno, prodam za 1.000 DEM. Tel.: 859-114 YUGO 55,1. 88, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 885-057. DOBER JABOLČNIK in domače žgan-
je dobite v Bevčah 28. Tel.: 863-234. MITSUBISHI LANCER GLX, 1.91, srebrno metalne barve, 66.000 km, redno servisiran in lepo ohranjen, prodam. Tel.: 063/854-622, zvečer. T0Y0T0 CORONA, dec/90, sivo metalne barve, prodam za 9.000 DEM. Tel.: 851-623.
EN0S0BN0 STANOVANJE (38 m2)
prodam. Tel.: 855-574. VRTNO PARCELO (1.000 m2) v Brdah pri Slov. Gradcu prodam. Tel.: 063/861-613.
MOPED TOMOS (štiribrzinec) prodam. Tel.: 882-315. BIKCA SIMENTALCA, 100 kg, domače reje, prodam. Tel.: 892-291, Marija.
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV.
Pridemo na dom. Telefon: 063/713-458.
OPREMLJENO SOBO z balkonom, v centru Velenja, oddam dvema
107,8 MHz FM M^^JUlHaPf^8
STERE0 ROS
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
Skrbnik, varuh, branilec -moč doma-
tak je pravi oče, ki se ga nikoli ne sme potisniti v ozadje. In marsikatera mati se v njegovem objemu počuti, kot da bi bila še otrok.
Helen Campbell
ZAHVALA
Še vedno ne moremo razumeti, da smo ostali brez dragega in ljubega moža, očeta in dedija
IVANA BANKA
iz Rečice ob Paki 6. 5.1924 -17.5.1997
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam tako ali drugače lajšali bolečine in ga pospremili na zadnji poti - iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Ob izgubi naše drage mame
APOLONUE JELEN
iz Andraža 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji
poti.
Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma, pevcem, praporščakom in gospodu župniku
za opravljen obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Za vedno je tiho odšla od nas skrbna žena, ljuba mama in stara
mama
APOLONUA ROČNIK, roj. VERBUČ
iz Zavodenj 6. 1.1915 -10. 5.1997
Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji naklonili lepo misel z besedo in pesmijo, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, gospodu dekanu, gospodu doktorju Menihu, govornici, praporščakom in pevcem.
Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami.
Letos 40-letnica Muzeja na velenjskem gradu
Izguba rudarske zbirke ne bo izguba
Velenjski tnuzej, še vedno del KC Ivana Napotnika Velenje, že od ustanovitve domuje na velenjskem gradu. Še vedno zato, ker je danes razvit do takšne stopnje, da ni več posebnega razloga, da je del takšnega kulturnega centra, ki pa bo vedno lahko zibelka novih kulturnih dejavnosti, kar je bil tudi za Muzej. In tudi zato, ker se bo zakonodaja, ki je za področje muzejev še zelo v povojih, spremenila. Do takrat pa se bo spremenilo tudi marsikaj na velenjskem gradu. Prva velika sprememba je ta, da bodo od tu še letos preselili dobršen del t.i. rudarske zbirke v nov Muzej premogovništva, s tem pa pridobili precej prostora v grajskih sobanah. Kaj bo z njimi in kakšni so načrti, nam je zaupal vodja Muzeja mag. Jože Hudales. Najprej pa seje vrnil v čas pred štiridesetimi leti, ko se je vse skupaj začelo.
»Tretjega novembra 1957 je bil na velenjskem gradu ustanovljen Muzej slovenskih premogovnikov. Prva zbirka, ki je bila postavljena leta 1965, je bila rudarska zbirka, ki smo jo 1982 popolnoma obnovili. Potem so sledile še druge zbirke, več ali manj tiste, ki so na gradu še danes. Od leta 1982, z izjemo rekonstrukcije stare gostilne in trgovine, nismo mogli v grajskih prostorih postaviti nove zbirke; ni bilo prostora, pa tudi finančna sredstva tega niso dovoljevala. Zato pa smo se v zadnjem de-
setletju veliko bolj posvetili notranjemu muzejskemu delu.«
Veliko stvari so publicirali, v zadnjih letih so zbrali ogromno novih predmetov, zlasti po letu 1992, ko so na Starem jašku dobili prostore starih kopalnic, ki so jih preuredili v depojske prostore. V njih imajo danes od 15 do 16 tisoč novih muzejskih predmetov, ki pa si jih javnost ne more ogledati, ker še nimajo prostora, da bi jih razstavili. To so predvsem predmeti, ki razkrivajo zgodovino življenja v Šaleški dolini. In tudi zato jih »izguba« premogovniške zbirke ne bo prizadela. Nasprotno. »Nam je to všeč, ker je zbirka stara že 14 let in potrebuje obnovo. V prostorih Starega jaška se bo dal postaviti čudovit muzej. Mislim, daje to izjemna priložnost, ki jo dobijo redki muzealci, da bi lahko na novo v takšnih prostorih naredili zares kvalitetno, aktraktivno zbirko. Dela potekajo zelo hitro. Že letos naj bi odprli prve štiri ambiente v Stari jami, prvi velenjski jami, ki sojo začeli graditi 1885 in je živa, saj deluje še danes. Koncept tega novega muzeja je zanimiv in je novost vsaj v Slovenskem prostoru, ker želimo skozi več kot 15 ambi-entov povedati zgodbo o razvoju velenjskega premogovnika in razvoju premogovništva v zadnjih 150 letih. To bo sprehod skozi različne jamske prostore, ki bodo imeli vkomponirane originalne predmete, s katerimi
Tudi rudarski jašek na gradu bo kmalu preteklost...
so delali rudarji, pa lutke, oblečene v originalne rudarske obleke, svetlobne efekte, vse bo zvočno opremljeno. Če nam bo vse zamišljeno uspelo,sem prepričan, da bo to eden najlepših in najatraktivnejših muzejev v Sloveniji, kamor bodo ljudje radi prihajali, dokončno obliko pa bo verjetno dobil do leta 2000,« nam je povedal Jože Hudales, ki je v soavtorstvu s Tonetom Ravnikarjem izdelal scenarij, kako naj bi ta muzej izgledal, Damjan Kljajič pa si je zamislil, kako obiskovalcem pokazano čim bolje predstaviti. S preselitvijo zbirke torej grajski muzealci torej ne bodo izgubili nič, kvečjemu pridobili, saj bodo še naprej sodelovali z Premogovnikom in strokovno skrbeli za njihov muzej. Na gradu pa bodo pridobili pre-potrebne prostore za tiste stvari, ki še ležijo v depoju. Izpraznilo se bo kar 10 sob.
Lastnik gradu je MO Velenje,
Muzej pa samo skrbi zanj. »Bolj kot v prejšnjih časih upoštevamo interese občine, skupaj z njo pripravljamo elaborat, kaj storiti s kulturno dediščino v MO Velenje. Tki gre za več grajskih stavb, ki nezadržno propadajo. Navsezadnje ni zelo krivovers-ka misel, da bi Velenjski grad bil namenjen čemu drugemu, torej ne muzeju. Občina Muzej potrebuje, vendar mislim, da se tudi mi, skrbniki te stavbe zavedamo, da bi Velenjski grad potreboval še druge dejavnosti. Recimo reprezentančne prostore za občino, združene s kvalitetno restavracijo ali gostinsko ponudbo, do zelo živahnih dejavnosti. Razmišljamo o lončarskem centru in še marsičem,« nam je ob koncu pogovora razkril Jože Hudelas in seveda dodal, da bodo letošnjo 40. letnico Muzeja primerno obeležili.
Bojana Špegel
Edisova plemenitost s katero je rešil življenje, še odmeva
Fantu znak za hrabro dejanje
12-letni Edis Čehič, učenec 4. razreda osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja 1. maja ni pomišljal, ko je zaslišal obupne klice sestrice in videl, da se v šoštanjskem jezeru utaplja deček, 5-letni Alen iz Šoštanja. Skočil je v vodo in rešil utapljajočega fanta. Z njim je vse dobro, tudi iz bolnišnice seje že vrnil.
Edis pa se je konec tedna vrnil iz šole v naravi, bili so v Žusterni pri Kopru in bilo je super, da bolj ne bi moglo biti. »Kopal sem se v morju,« je povedal. Obiskali smo ga v razredu, v zanji klopi ob oknu sedi, ko so risali morje in ladje. Vtise je treba kako strniti. Na tablo so mu sošolci in razredničarka napisali in napis je še vedno na njej: »Edis, tudi mi smo ponosni nate.« Kako ne bi
Edis med sošolci (na sredini v progasti srajci).
Tako droben, pa tak junak.
bili, ko pa imajo v svojih vrstah takega junaka, za katerega vedo zdaj mnogi, tisti od daleč in tisti od blizu? Ob sebi na klopi je imel pismo. Čakalo ga je, da se
vrne iz šole v naravi. Prispelo je iz Škofje Loke. Najlepša hvala za rešitev Alena,« mu je napisal gospod z Gorenjske, ki še nikoli ni videl ne Edisa in ne Alena.
Avto cesta Arja vas - Vransko bo odprta 21. septembra ob 11. uri
Devet novih nadvozov in dva podvoza
V Podlogu pri Šempetru v Savinjski dolini so minuli petek predstavniki Družbe za avtoceste v RS slovesno odprli 11 dokončnih deviacij (9 nadvozov in 2 podvoza). Skupaj je tako doslej za promet odprtih 4,2 km nadvozov in podvozov, ki so predvsem prestavitve
»Prilagam ti 5.000 tolarjev, pa si kupi kaj za priboljšek.«
Edis je dober plavalec. 5 let je bil star, ko seje naučil plavati in potem je tri leta plavanje tudi treniral. Niti trenutek ni pomišljal tistega 1. maja, ki bo za vedno ostal v spominu, njegovem in v spominu tistih, ki, ki jim je Alen vse. V trenutku je zaznal kaj se dogaja, v trenutku je skočil za dečkom v jezero in ta trenutek je bil odločilen.
Edisova plemenitost ni ostala neopažena, še vedno odmeva. Dobiva čestitke in pisma. Tudi na Upravi za notranje zadeve Celje so prepričani, da si fant zasluži posebno priznanje. Zato bodo ministrstvu predlagali, da Edisu Čehiču, podeli Znak za hrabro dejanje.
■ mkp
Gostje pri ogledu nadvoza Podlog - Kale (jame Pekel).
fl
krajevnih in lokalnih cest ter poljskih poti preko bodoče avto ceste Arja vas - Vransko, ki jo bodo odprli 21. septembra letos ob 11. uri, kar je zagotovil na slovesnosti predsednik uprave Darsa Jože Brodnik. Na terasi avto ceste trenutno intenzivno delajo dovodn-javanja, zgornji ustroj, zaščito podtalnice, finalizacijo premostitvenih objektov in podobno. Doslej so finančno realizirali okoli dve tretjini vseh načrtovanih del, do konca gradnje pa bo treba izvesti še zaključna zemljska dela.
■ Besedilo in slika: -er
V	Mozirju umrl motorist
V	četrtek, 15. maja, je v hudi prometni nesreči v Mozirju umrl motorist. Nesreča se je pripetila ob 17.50 na regionlni cesti zunaj naselja Mozirje, ko je 28-letni državljan ZRJ Safet B., ki začasno stanuje v Kamniku, z avtomobilom pripeljal iz smeri Nazarip Mozirje. Pri avtobusnem postajališču je pričel polkrožno obračati. V tistem je iz nazarske smeri pripeljal 30-letni voznik motornega kolesa Srečko T. iz Mozirja. Srečko je med močnim zaviranjem padel, motor in njega pa je silovito vrglo v avtomobil. Motoristove poškodbe so bile tako hude, daje že med prevozom v celjsko bolnišnico umrl.
■	mkp
Žolniško jezero vzelo življenje
Prva letošnja žrtev kopanja
Lepo vreme je ob koncu tedna tudi na bregove jezer in rek privabilo prve kopalce. Žal pa se je pri kopanju pripetila že prva tragična nesreča. V nedeljo, 18. maja, ob 16.50 je pri kopanju v Žolniškem jezeru utonil 24-letni Tihomir Č. iz Bjelovatja, ki je kot sezonski delavec začasno bival v Podvrhu pri Žalcu. Njegovo truplo so iz globin jezera izvlekli člani ekipe regijske uprave za zaščito in reševanje.
■	mkp
Nasilje nad otroki
CELJE - V sredo, 21. maja so na sejmišču Celjskega sejma odprl sejem Vse za otroka. Pod njegovim okriljem v petek, 23. maja ob 10. uri skupaj z UNZ Celje pripravljajo okroglo mizo z naslovom Nasilje nad otroki. Razpravo bo uvedla Katja Bašič, kriminalistična inšpektorica UKS Ministrstva za notranje zadeve.
M mkp
\mn\wi\mmn
d-

oMolo
irS"
vieM°ooče \e^°o0če
^il^i/JJ
Elektromotor ELK0 7,5 kW, 1400 obr. 5 £),£)£) D sit Klasični parket hrast standard, Les m2 o, 77 S) SIT Smrekov opaž, Cestnik	m2 37£)su
Strešnik BRAMAC Klasik, Donav kom 'J !)§ sit Silikatna opeka Brežice, bela ^ kom 53 sit
J