RUDAR
Obletnica Oktobra
Devetintrideset let je minulo, odkar .10 tlačeni delavci carske Rusije odprli knjigo borbenega socializma in začeli pisati s krvjo njene prve strani.
Pod vodstvom nesmrtnega Lenina in boljševikov je ruski proletariat dvignil rdeče revolucionarne zastave in krenil i boj proti samodržcu, zločinskemu ka pitalističnemu in veleposestniškemu razredu ter pokvarjeni buržoaziji naj-reakcionarnejše države na svetu.
Delavski razred, ki se je zavedal svoje nezlomljive moči ter vloge in položaja, ki mu pripada v pravični družbeni ureditvi, se je ramo ob rami z delovnimi kmeti začel z orožjem v roki boriti za uresničenje Marxovega nauka, za najosnovnejše, kar tvori ves njegov smisel: oblast delavskega razreda, njegovo neposredno udeležbo v upravljanju na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, socialistični preobrazbi države ter graditvi in ja-tanju novih družbenih odnosov.
Glavni, zgodovinski pomen Oktobra in revolucije je v tem, da je pričelo z njeno zmago novo obdobje v razvoju človeške družbe, doba socializma. V štirih desetletjih svojega praktičnega obstoja je socializem preživel najrazličnejše razvojne dobe, nastajali so uedno novi pogoji in borbene oblike za njegovo dokončno zmago. Sedanji razvoj dogodkov po svetu, posebno v državah, ki gradijo socializem in se borijo za njegovo zmago, ponovno potrjuje neuničljivo življenjsko silo idej, ki so bile osnova in vodilo oktobrski revoluciji. S tem pa popolno in vsestransko upravičenost revolucije same ter potrditev Leninovega nauka o socialističnem razvoju ter različnih, vsaki zemlji lastnih načinih njegove graditve.
Od burnih poznojesenskih dni leta 1917, pa doslej, se je na svetu marsikaj zgodilo. Človeštvo je poleg mnogih drugih pretresov preživelo tudi začasno zmagovit in grozoten pohod fašizma, ki mu je postlala zibelko mednarodna reakcija in na njegovem vzpo-
VELENJE, 17. NOVEMBRA 1956
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFT ISKE TISKARNE V CELJU
Obračun dela velenjske Svobode
Oglejmo si nekoliko dejavnost društvenih sekcij v preteklem poslovnem
letu!
Glasbena sekcija
Glasbena dejavnost se je v času med obema skupščinama osredotočila predvsem v delu moškega pevskega zbora, orkestra, komornih skupin ter deloma godbe na pihala in mladinskega pevskega zbora.
a) Moški pevski zbor
Kot pozitivne posledice festivala rudarskih Svobod v Velenju lahko v prvi vrsti ugotovimo številčen porast in vzpon kvalitete moškega pevskega zbora. Od 70 pevcev, ki so lani prvič nastopili ob priliki proslave rudarskega praznika, dne 3. julija, je sicer odpadlo določeno število, vendar je pristopilo med tem časom tudi nekaj novih moči, tako da je štel zbor ob priliki nastopa na Šaleškem festivalu še vedno 56 pev-
cev. Od takrat pa se je število spet povečalo, da šteje zbor sedaj preko 80 dobrih pevcev. Od lanskega občnega zbora je zbor nastopil enajstkrat, in sicer na koncertu v Šoštanju, dne 18. 12.. na akademiji v čast proslave Dneva JLA 22. decembra v Velenju, na prvomajski akademiji, 30. aprila zvečer v Velenju. Ob Šaleškem festivalu pa je zbor nastopil s samostojnimi koncerti dne 24. junija v St. Ilju, dne 28. junija v Šoštanju in dne 1. julija v Velenju. Ob priliki proslave rudarskega praznika je zbor nastopil v Velenju ter nato v To-polšici, 15. julija, ob odkritju spominske plošče v Skalah, 19. avgusta v Velenju pri mladinskem zletu in 2. septembra ob priliki otvoritve udarniškega dela na Paki. Po izjavi predsednika glasbene komisije za okraj Celje, tov. prof. Ferlinca, ima naš moški zbor sedaj najboljše pogoje za delo in razvoj, ker je številčno najmočnejši in z izjemo celjskega komornega zbora tudi najboljši v okraju. Kljub temu pa bo v bodoče potrebno posvečati še več pozornosti njegovi kvaliteti. Zbor so pevo-vodnji tov. Beuermannu Rihardu pomagali koepetirati tovariši Lukman Janko, Glavnik Ludvik in Dermol Hinko.


Veliki voditelj Oktobrske revolucije I. V, Lenin govori delavcem Putilovih tovarn
nu zainteresirani kapitalistični krogi. Zahoda. V pripravah za odločilni udarec pa ga je krepko podprl Stalin in s tem zagrešil največje izdajstvo idej Oktobra in mednarodnega delavskega razreda. Fašistična pošast je izkrvavela v vojni, ki jo je pričela, da bi zavladala človeštvu. Po končani drugi svetovni vojni je cela vrsta držav izbrala pot socializma. Nacionalne, kulturne, gospodarske in mentalitetne specifičnosti so nujno morale sporožiti vprašanje njihovih medsebojnih odnosov ter posebnih oblik in načinov izgradnje socializma v vsaki od njih.
Osnovni napotek Marxa in Lenina ter ideje Oktobra o najširši udeležbi ljudskih. množic v upravljanju države, delavskem samoupravljanju ter živo in osebno zanimanje državljanov vseh socialističnih držav za vsestranski in uspešen razvoj socialistične skupnosti so bile in bodo ostale osnova v graditvi socializma.
Zal pa so ideje Oktobra in i'se neštete žrtve, ki so jih posvetile, bile po Leninovi smrti grobo deformirane in zlorabljane ravno v Sovjetski zvezi, prvi zemlji socializma. Ne mislim raznih težg.v in značilnih razvojnih pojavov, ki so končno razumljivi, skorajda bi dejal nujni, in ki jih je Lenin predvideval in nanje opozarjal, temveč na strašne zmote in zlorabe, ki jih je izvršil samozvani izvrševalec Leninove oporoke Stalin in ki jih pozna ves svet, posebno socialistične zemlje — najbolj pa menda prav mi Jugoslovani. Stalin je razvoj socializma zavrl v prvi fazi diktature proletariata, ki jo je povsem skoncentriral v svojih rokah, prilagodil svojim ambicijam ter
b) Orkester
ustvaril samodržno oblast v tako organizirani obliki in na taki stopnji, kot je svet pred njim ni poznal.
Odveč bi bilo govoriti o ogromni škodi, ki je bila s tem prizadejana vsemu delavskemu razredu in stvari socializma sploh. Popolnoma razumljivo je, da so znani stalinski odnosi v veliki meri — če ne popolnoma — vplivali na notranje družbene in medsebojne odnose med socialističnimi državami. Posebno boleče se je to odrazilo v državah, ki niso prečistile pojmov in nakazale določenih, specifičnih razvojnih smernic že za časa vojne, v revoluciji, kot je to storila Jugoslavija. Naša razvojna pot je bila bistveno različna od tiste, ki jo je vsem socialističnim državam predpisal in v glavnem tudi uveljavil Stalin, zato resolucija kominforma, s katero pa je iniciator dosegel ravno nasprotni učinek kot ga je želel, namreč, z vsemi razpoložljivimi silami smo pospešili svojo pot v socializem, ne da bi komurkoli dovolili aktivno vmešavanje v naš program. Ze prej sem omenil neomejen in skrajno negativen Stalinov vpliv na večino socialističnih držav, ki so sprejele socializem v Stalinovi koncepciji iz rok Rdeče armade osvoboditeljice, n. pr. Češkoslovaška in deloma Poljska, ali pa celo zavojeval-ke, ki je pregnala Hitlerjeve čete, zrušila fišistični režim in pripeljala v svojih tankih »narodne voditelje« Červen-kovega ali Rakosyjevega kova. Jasno je, da to ni moglo ostati brez posledic, ki so z izbruhom čakale le na primerno priložnost.
Prvo špranjo je odprla Stalinova smrt, zamenjava vodstva in dvajseti
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delo orkestra je bilo v glavnem le priložnostno. Orkester šteje 21 članov, ki pripadajo najrazličnejšim poklicem in so večinoma starejši godbeniki. V zadnjem času pa se v orkestru uspešno uveljavljajo tudi že učenci iz Glasbene šole. Orkester je nastopil trinajstkrat, od tega enajstkrat v Velenju in dvakrat v Šoštanju. Najkvalitetnejši je bil nastop ob priliki Mozartove proslave. Orkester je vodil tov. Beuermann Ri-hard razen pri izvedbi spevoigre »Princeska in pastirček«, kjer ga je dirigiral tov. Grebenšek Franc.
V okviru orkestra delujejo razne manjše komorne skr^ine kot so dueti, terceti, kvarteti, kvinteti. Le-te skupine so priredile dva uspela komorna koncerta.
Godba na p?ha!a
Godba na pihala je nastopala v glavnem ob raznih manifestacijah ali pa na pogrebh umrlih rudarjev. Ker so mnogi godbeniki že priletni, moramo računati na to. da godba kljub najboljši volji posameznikov ne bo mogla več dolgo nastopati. V bodoče je treba vso pozornost posvetiti mladinski godbi, ki je pori vodstvom svojega kapelnika tov. Grebenška doslej delovala v okviru Glasbene šole, odslej" pa bo kot mlada rudarska godba vključena v Svobodo. Število starejših godbenikov je dvajset, medtem ko šteje mladinska godba že sedaj trideset nadarjenih mladih godbenikov. To število pa se bo stalno večalo, ker bo Glasbena šola še nadalje vzgajala tudi mlad goclbeni naraščaj.
Mladinski pevski zbor
Z velikim veseljem so mladinci in mladinke ustanovili svoj mešani pevski zbor. Posebne nade v uspeh jim je vlivalo dejstvo, da je vodstvo zbora prevzel tov. Mirko Armič. ki je veljal za iekušenega pevovodio, žal pa je tov. Armič mladinski pevski zbor, ki je bil ustanovljen s tolikim navdušenjem, razbil, ker ni vzel vodstva zbora resno v roke. Posledica tega je bila, da je od preko trideset mladih pevcev ostalo le kakih deset. Nato je prevzel zbor tov. Lukman. Mladina, je ponovno oživela, kajti tov. Lukman je star, izkušen pevovodja in že z nekaj vajami dosegel lepe uspehe. Na žalost pa je tov. Lukman močno obremenjen s korepeticijo moškega zbora, zaradi česar je vodstvo pevske sekcije zaprosilo tov. Kmeclovo, da je pripravila zbor za skupen nastop mešanih zborov v Šoštanju in Velenju ob priliki Šaleškega festivala.
Odslej bo v okviru Svobode deloval tudi mladi šolski tamburaški zbor, ki ga vodi tov. Planko Leopold. Tamburaši imajo trenutno okrog dvajset članov. Ker pa je instrumentov na razpolago dovolj, je mogoče povečati število ansambla na najmanj trideset.
Dramska sekcija
Amatersko dramsko delo, kot ena izmed oblik prosvetljevanja širokih ljudskih množic, je pri nas v Velenju odigralo precejšnjo vlogo. To nam dokazuje naša gledališka publika, ki številčno stalno narašča in vedno bolj kritično ocenjuje delo naše dramske skupine. V pretekli sezoni je sekcija uprizorila le štiri odrska dela in to: »Mladost pred sodiščem«, v režiji tov. Laz-
Na letošnjem občnem zboru je naša Svoboda položila obračun za četrto leto svojega dela. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo delo velenjske Svobode v preteklem poslovnem letu zelo uspešno in da je Upravni odbor pod predsedstvom tov. Zdenka Furlana storil še več za razvoj delavske kulture in prosvete kot prejšnje leto, ki je prav tako bilo bogato na uspehih. Upravni odbor je nadvse uspešno nadaljeval delo prejšnjih odborov, ki so postavili solidno osnovo delavski prosveti v Velenju in zagotovil njen nenehen napredek. V zvezi s tem bi bilo pohvalno omeniti delo prvega odbora naše Svobode, ki mu je predsedoval neumorni nosilec kulturnega dela in napredka v našem kraju, tovariš Nestl Zgank. Po smernicah, ki jih je začrtal ta odbor in v duhu sklepov zadnjega kongresa Svobod na Jesenicah, se je upravni odbor trudil, da bi iztrgal slehernega člana naše skupnosti iz objema zaostalosti in mu čimbolj približal kulturo in miselnost novega časa. Člani upravnega odbora so si postavili za cilj, prodreti z delavsko prosveto v najbolj skrite kotičke našega kraja, ki ga je popolnoma zajel val izgradnje in socialistične preobrazbe v rudarsko-industrijskega velikana, kjer že sedaj živi nad 3000 zaposlenih in ki dobiva z vsakim dnem vse bolj izrazito proletarsko obeležje.
Svobodi je uspelo vključiti v svoje vrste nad 350 aktivnih članov, poleg tega pa je pritegnila v svoje učilnice, čitalnico in razne krožke na stotine ljudi, ki so se šolali in izobraževali za svoje poklice in bodočnost ter se istočasno vzgajali v socialističnem duhu. s tem je bilo opravljeno veliko delo. še večje naloge pa čakajo društvo v prihodnjih letih.
Na skupščini je bilo ugotovljeno tudi razveseljivo dejstvo, da je v preteklem poslovnem letu uspelo povezati oboje šaleških kulturnih središč — Šoštanj in Velenje — v eno kulturno celoto šaleške doline. Z rednimi medsebojnimi gostovanji in skupnimi nastopi je bil podan lep primer bratskega sodelovanja, ki je doseglo svoj višek na letošnjem Šaleškem festivalu.
Želeti bi bilo, da bi novi upravni odbor te stike še poglabljal in razširjal, kar bo v neprecenljivo korist kulturi in napredku v naši dolini.
Kakor večina naših društev, se je tudi naša Svoboda morala boriti r. velikimi finančnimi težavami, kajti za vzdrževanje in uspešno delo številnih sekcij so bila potrebna precejšnja denarna sredstva. Iz največjih težav so pomagali društvu člani rudniškega in elektrarniškega kolektiva, ki so vsi podporni člani Svobode, upravni odbor rudnika pa je dovolil Svobodi zbiranje starega železa, kar je prineslo toliko dohodkov, da so mogle biti zadovoljene najnujnejše potrebe.
Da bi se društveno delo čimbolj poglobilo ter pridobilo na vsestranosti in pestrosti, je upravni odbor lansko leto ločil dejavnost po sekcijah, ki so delovale samostojno v okviru društva, vendar pa na podlagi sklepov in napotkov upravnega odbora. Vsaka sekcija ima svoj tričlanski odbor, ki ga izvolijo člani sekcije med seboj. Vodje posameznih sekcij so avtomatično člani društvenega upravnega odbora. Ta način je zelo demokratičen in je doslej obrodil mnogo uspehov, zato naj bi ostal tudi v bodoče.
nika, opereto "Pri treh mladenkah«, v režiji tov. Mavca, otroško igro »Princeska in pastirček« v režiji tov. Tratnika ter »Celjske grofe« v režiji tov. Furlana. Program v primerjavi s sezono 1954-55 ni bil bogat, za kar je več objektivnih vzrokov. Število odigranih iger samo nikakor ne more biti merilo za delo, kajti dramsko delo je treba ocenjevati tudi po kvaliteti, ki jo je društvo poizkušalo doseči z ozirom na možnosti. ki so iih imeli posamezni režiserji predvsem glede igralcev in tudi ostalih tehničnih pogojev.
Razveseljivo je, da je dramska sekcija razmeroma najštevilnejša, sai zajema nad 80 aktivnih članov. Glede izbire obstajajo zelo ugodni pogoji. Občasno nastopajo težave le zaradi premajhnega razumevanja posameznih igralcev. Zelo resno in zrelo delo ter dosedanji uspehi sekcije dokazujejo, da njeno podajanje. ni več formalistično in brez-vsebinsko, ki naj služi le zabavi in razvedrilu, temveč ima najbolj resen namen vzgajati in prevzgajati slehernega nas, gledalca in igralca.
Če pregledamo konkretno delo, število predstav in obiskovalcev, bomo spoznali, da je napravljenega mnogo, saj nam kaže slika predvajanih del naslednji obisk:
1.	»Princeska in pastirček« je doživela 5 predstav, ki jih je gledalo 1750 ljudi. Od teh sta bili dve predstavi uprizorjeni za otroke brezplačno.
2.	»Pri treh mladenkah« je bila podana šestkrat in si jo je ogledalo 2708 ljudi.
3.	»Mladost pred sodiščem« je doživela štiri predstave z 850 gledalci.
4.	»Celjski grofje« so bili podani šestkrat, gledalo jih je pa 1970 ljudi.
Iz pretekle sezone smo v prenovljeni obliki podali »Matička« na domačem odru še petkrat. Ogledalo si ga je 1450 ljudi. Skupno je bilo podanih 5 odrskih del, ki so bila igrana 26-krat in si jih je ogledalo 8727 ljudi, to je povprečno 336 na predstavo. V primerjavi z lanskim letom je število gledalcev porast-lo za 90 oseb na predstavo. Zaradi dra-matske povezave med obema kulturnima centroma šaleške doline, je dramska sekcija naše Svobode z vsakim navedenih del gostovala tudi v Šoštanju, z »Matičkom« pa še v Bočni in v Laškem. Enako pa so bile pri nas toplo sprejete igre, ki so jih podajali tovariši iz Šoštanja in Žalca, kakor tudi Veseli teater iz Ljubljane in Maribora. Zaradi velikega zanimanja naših ljudi za celjsko gledališče, se je upravni odbor Svobode povezal z upravo Celjskega gledališča in končno uspel, da bo to gledališče z vsakim komadom nastopalo tudi v Velenju. Delo dramske sekcije ne sme biti omejeno, zato se bo v bodoči sezoni še stopnjevalo v pogledu kvantitete, zlasti pa kvalitete odrskih del, predvsem z ozirom na bodočnost našega kraja, ki se izredno hitro razvija v enega največjih industrijskih centrov naše ožje domovine.
Svoboda pa je tista, ki ji je dolžnost .učvrstiti 'temelje dramskega ustvarjanja ter nadaljevati z začetim delom še boli pospešeno, načrtno in smotrno.
S tem ciljem je bil sprejet tudi program dela za bodočo sezono. Kot prva je na sporedu drama »Ko bi padli oživeli« v režiji tov. Laznika, tov. Furlan pripravlja »Othela«, tov. Mavec »Spletke in ljubezen«, tov. Dermol se ukvarja s komedijo »Ce kličeš hudiča«, tovariš Verdel pripravlja prav tako komedijo »Za stanovanje gre«, »Uježa« bo režirala tov. Vebletova, tov. Jex-iha namerava z mladino podati komedijo »Cvrček za pečjo«, tov. Tratnik pa pripravlja za Novoletno jelko igro »Pastirček Peter-.
Prvi predsednik velenjske Svobode, tov. Nestl Zgank
Izvedba tega programa bo z ozirom na težino izbranih del zahtevala mnogo napora in požrtvovalnosti vseh odrskih delavcev. To bodo pa zmogli le, če se bo sleherni zavedal svojega poslanstva in odgovornosti. Odbor dramske sekcije namerava tudi organizirati razna predavanja in tečaje iz umetnostne zgodovine, dramske umetnosti, pravorečja, maskiranja, inscenacije, kostumiranja in podobnega.
Vsekakor je treba omeniti tudi visoko priznanje Zveze Svobod in Prosvetnih društev iz Ljubljane-naši dramski sekciji, ki je bila edina izmed vseh amaterskih družin v Jugoslaviji določena, da zastopa amatersko dramsko umetnost naše države na festivalu-v Scherrsbergu v Zahodni Nemčiji. Pomemben političen uspeh je dosegla naša igralska skupina, ko se je tako daleč od rodne grude, na danski meji, med mnogimi drugimi zastavami ponosno vila tudi naša trobojnica s peterokrako zvezdo, kjer so ljudje preko naše igralske skupine spoznavali življenje in delo naše mlade socialistične domovine.
Kar se tiče dramskega uspeha našega gostovanja, je najbolj zgovorna ocena švedskega dramatika prof. Greida, * ki je priznal, da je naša igralska sku-(Nadaljevanje na 3. strani)
Pred sestavo družbenih planov Neh°i0 suspenzih, pogojih in posledicah
Letos je bil nedvomno eden izmed činiteljev, ki sc je odrazil negativno na razvoj našega gospodarstva, zakasnela objava družbenih planov — od zveznega do občinskega. Nekatere občine so plane sprejele šele v juniju. Vzrok temu so bile letošnje pomembne spremembe glede delitve dohodka gospodarskih organizacij, kar je zahtevalo obsežne analize in s tem več časa za končno sestavo planov. To pa je povzročilo določeno negotovost pri gospodarskih organizacijah glede njihove obveznosti do družbe, prav tako pa si politično teritorialne enote tudi niso bile na jasnem glede sredstev, s katerimi bodo razpolagale. Vse to pa je posebno v prvih mesecih letošnjega leta v določeni meri vplivalo na splošno gospodarsko aktivnost in na vzdržljivost v poslovanju gospodarskih organizacij. Ze iz teh razlogov se je pokazala kot neogibna potreba, da se družbeni plani za 1. 1957, kakor tudi za v bodoče, sprejemajo in objavijo že pred začetkom novega planskega leta.
S planom v letu 1957 se ne predvideva uvedba nobenih bistvenih sprememb glede gospodarskih instrumentov, so pa zato dane možnosti, da bodo to pot plani sprejeti še pred koncem letošnjega le-la. S tem namenom so bile že izvršene jn se še vrše intenzivne priprave za
sestavo družbenih planov. V zavodih za planiranje so bili že vsklajeni osnovni odnosi, ki se tičejo proizvodnje, kakor tudi glede razdelitve družbenega proizvoda, tako, da so že zbrani temeljni podatki za sestavo planov.
Temeljna linija, ki se lahko razvidi iz tega je, da pomeni nadaljevanje konec 1. 1955 nakazane nove ekonomske politike, to je stabilizacija in postopno zboljševanje življenjske ravni v skladu s splošnim razvojem proizvajalnih sil in delovne storilnosti. Kakor je razbrati iz dnevnega časppisja, kažejo že prvi podatki znatno povečanje industrijske proizvodnje, in sicer za ca. 15% napram letu 1956, medtem ko je plan za to leto predvideval 10% povečanje v vsedržavnem merilu. Tak porast industrijske proizvodnje bo v veliki meri posledica novih zmogljivosti, ki bodo v prihodnjem letu začele obratovati. Razen tega se računa tudi s povečanjem proizvodnje na podlagi rekonstrukcij v obstoječih podjetjih, katere so bile izvršene v letošnjem letu.
Porastu industrijske proizvodnje tudi na drugih področjih gospodarstva, ustreza porast gospodarske aktivnosti V skladu s tem se računa tudi s pomembno razširitvijo zunanje trgovine, zlasti s povečanim izvozom industrijskih proizvodov na podlagi povečane proizvodnje. Na povečani izvoz se bodo
Potreben je stalen nadzor nad izvajanjem sanitarnih predpisov
Higiena živilskih obratov še ni zadovoljiva. Ze poldrugi mesec je v naši republiki, pa tudi občini, velika akcija za izboljšanje sanitarnih in higienskih pogojev v živilsko-predelovalnih obratih, gostiščih in trgovinah z živili. Akcija je v polnem teku v naši republiki in tudi v okraju. Prvi podatki kažejo, da je ta akcija samo intenzivnejše nadaljevanje že prej začetih naporov, ki naj bi omogočili preskrbovanje naših potrošnikov z dobrimi in nepokvarieni-mi živili. Sanitarne in tržne inšpekcije so na primer vsako leto pregledale pred turistično sezono vse večje turistične objekte, sialen ie tudi pregled prostorov. kjer proizvajajo in prodajajo živila in prav tako nadzor nad kakovostjo živil. Uspehi so bdi doseženi, vendar pa niso povsem zadovoljivi, ker je bilo preveč popustljivosti.
V dosedanjih naporih za izboljšanje sanitarno-tehničn;h pogojev je bilo pre-malo povezanosti med posameznimi inšpekcijami, kakor tudi med ustreznimi družbenimi organizacijami. Sedanja akcija je to povezanost ustvarila z imenovanjem posebne zvezne, republiške m okrajnih komisij, ponekod pa tudi občinskih komisij.
Kje pa so največje pomanjkljivosti? Septembra in pa oktobra je bilo pregledanih v Sloveniji več kot 2000 živilsko predelovalnih obratov, gostišč in trgovin z živili. Od pregledanih obratov je ibilo preko 100 začasno, 40 pa za stalno zaprtih. Največ pomanjkljivosti so našle komisije v klavnicah, mesnicah in
Obletnica Oktobra
(Nadaljevanje s prve strani)
kongres Partije v Sovjetski zvezi, s katerim se je pričel razmeroma odločen proces likvidacije Stalinovega psev-dosocializma, kar ni ostalo brez močnih odmevov tudi v vseh vzhodnoevropskih državah.
Bili smo priče nedaiinih dogodkov v Poljski, ki je odločno in ponosno, popolnoma v smislu idej Lenina in Oktobrske revolucije pometla s preživelim in osovraženim ter pričela stopati po svoji poti v socializem.
Doživeli pa smo tudi Madžarsko, ki se je zaradi strahotnih napak svojega vodstva in nesamostojnega, nezrelega partijskega kadra ter neprečiščenih notranjih odnosov, okopala v svoji krvi.
Vendar je vkljub vsem trenutnim težavam perspektiva socialističnega razvoja v svetu vse širša in pestrejša. Leninov nauk, da je osnovna pravica delavskega razreda neposredno upravljati s svojo socialistično domovino je bil pri nas uveljavljen z velikm uspehom in je postal hrbtenica naše socialistične demokracije. V tem smo bili in bomo ostali vzor vsem državam, ki gradijo socializem.
Medsebojni odnosi socialističnih držav, ki so osnovani na idejah Oktobrske revolucije, ne pomenijo le uveljavljanje enega najbistvenejših marksistično -leninističnih načel v njih samih, temveč tvorijo najsolidnejšo osnovo za konstruktivno sodelovanje vseh držav brez ozira na njihovo notranjo ureditev. To je nedvomno velik doprinos mirnemu sožitju v svetu. Mir pa je eden največjih principov socializma, je njegov sestavni del, zato sta mir in socializem neločljiva.
Za mir, sožitje med narodi in srečno socialistično bodočnost so poklanjali svoje življenjsko delo in življenja nešteti znani in neznani borci delavskega razreda, za te ideale so dvignile žu-Ijave roke tudi zastave oktobra pred - devetintridesetimi leti.
pekarnah ter mnogih gostiščih in zadružnih trgovskih podjetjih. Neustrezni poslovni prostori, pomanjkljiva skladišča. neurejene sanitarne naprave so pomanjkljivosti objektivne narave in zahtevajo nove investicije. Vzroki v pomanjkljivosti sanitarno-higienskih pogojih pa so največkrat subjektivni, kot nesposobnost, neodgovornost za spoštovanje najosnovnejših sanitarnih pogojev, pokvarjeno in nekurantno blago itd.
V takih primerih morajo komisije ravnati z vso strogostjo, posebno pri obratih . katerih prenehanje ne bi oviralo rednega preskrbovanja prebivalstva v nap'rotnem primeru pa določiti rok, v katerem se morajo odstraniti pomanjkljivosti. Komisije torej čaka veliko delo, saj bodo morale širom Slovenije pregledati nešteto obratov in odstranjevati sproti pomanjkljivosti za izbol-jšanje sanitarno-higienskih pogojev v teh obratih. Tudi v naši občini bomo morali obrate teh panog temeljito pregledati in odstraniti pomanjkljivosti, ki obstojajo.
morala zlasti preusmeriti tista podjetja, katerih proizvodnja ne najde več zadosti povpraševanja na domačem trgu. Nepravilno in v nasprotju z našo ekonomsko politiko bi bilo namreč zmanjševati v takih primerih proizvodnjo, ker bi pomenilo to korak nazaj in odstopanje od postavljenih ciljev.
Le na podlagi take usmeritve bodo podjetja prispevala svoj delež k razvoju gospodarstva v skladu z našo ekonomsko politiko. Tudi v občinah in okrajih se pripravljajo na sestavo planov. Seveda pa bodo morali že ob sami obdelavi materiala za plan sodelovati pri tem tudi posamezni sveti okrajnih in občinskih ljudskih odborov, tako da bodo s problematiko čimbolj na tekočem ter bodo tako mogli oceniti dejanske možnosti razvoja gospodarstva na njihovem območju. Na tej podlagi bodo lahko s planom predvideli tako usmerjanje gospodarstva, ki bo v danih pogojih doseglo največji učinek tako z njihovega lokalnega stališča, kot tudi s stališča splošnih koristi.
Gospodarske organizacije so že v mesecu septembru predložile okrajnim in občinskim odborom svoje prve predloge proizvodnje za naslednje leto. Pri tem pa se je v mnogih primerih pokazalo, da predlagajo nekatera podjetja nižjo proizvodnio, kot so jo dosegla leta 1955 ali leta 1956. Takih predlogov naravno ne bi bilo mogoče sprejeti. Le prepogosto se še dogaja, da sestavljajo prve predloge planov podjetij posamezni niti ne vodilni uslužbenci, ki temu delu ne posvečajo zadostne pozornosti niti ne vidijo povezave razvoja njihovega podjetja z razvojem našega celotnega gospodarstva. Sele po naknadnih pripravah pri ljudskih odborih razpravljajo o nlanu organi delavskega samoupravljanja ter se končno postavi plan v takem,obsegu, kot to terjajo naši splošni interesi. Takšno stališče nekaterih podjetij, v znatni meri prispeva k zaka-snevanju sprejetja družbenih planov ali pa tudi k njihovi slabši izdelavi, predvsem v merilu okrajev in občin. V naši planski praksi smo že tako daleč, da se lahko pri sestavljanju planov vskladijo interesi podjetja in ljudskih rdborov glede splošnih koristi. Če bo-•«o te naoakfi odnvavili pravočasno, lahko trdimo, da bodo okrajni in občinski plani sprejeti v krajšem času in da bo njihova kakovost znatno boljša. S tem pa bodo podjetja prispevala tudi svoj delež k pravočasnemu sprejetju plana. Dani so torej vsi pogoji, da bodo plani za 1. 1957 sprejeti že do konca letošnjega leta, potrebno pa je. da pri sestavljanju sodelujejo vsi ter tako prispevajo k rešitvi problema, ki se že nekaj let ponavlja v več ali manj ostri obliki.
Naše delovno pravo pozna v vrsti sredstev, ki se jih poslužujemo v boju zoper kriminal, tudi instrument, ki ga poznamo pod pojmom: suspenz ali od-odstranitev iz službe. Tega sredstva se poslužujejo često tudi gospodarske organizacije, zaradi česar menim, da je prav, da si ogledamo ta instrument zlasti pa posledice, ki nastanejo za suspendiranega delavca in uslužbenca.
Suspenz sam po sebi nikdar ne more imeti značaja sankcije. To je njegova osnovna značilnost. Poleg nje pa še ta, da je suspenz začasen ukrep in zavisi izdaja tega ukrepa od obstoja okoliščin, ki jih moramo ugotavljati, ko rešujemo vprašanje, ali se naj uporabijo zoper delavca ali uslužbenca kazenske ali disciplinske sankcije. Osnovno je to, da je izdaja odločbe o suspenzu na mestu takrat, če ugotovimo, da je delavčevo ali uslužbenčevo ravnanje nevarno za družbo ali škodljivo za delovno edi-nico, v kateri dela. To pomeni, da mora vsaka odločba o suspenzu zasledovati prvenstveno to, da se takšen delavec ali uslužbenec čimprej izloči iz podietja in s tem prepreči možnost nadaljnje škode. Brezpogoino takojšnja izvršitev pa je podana takrat, če je kvalifikacija dejanja takšna, da že iz tega razloga ne more ostati na svojem delovnem mestu (na primer: vlom v blagajno, skladišče itd).
V obdobju administrativnega socializma ni bilo zakonitih predpisov glede suspenza delavcem. Temeljni zakon o upravljanju gospodarskih podjetij je prinesel vrsto sprememb v položaiu uslužbencev v gospodarskih podjetjih. Obdobje samoupravljanja ie pr>neslo tudi novi plačilni sistem, v katerem je plača delavca ali uslužbenca zgub;la značaj »mezde« in se snremenda v udeležbo posameznega člana kolektiva pri skupno ustavrienem dohodku ter je bilo finančno poslovanje v podjetjih nostav-lieno na nač°'o rentabilnosti. To pomeni, da so bile sDremeniene osnove, ki so terjale nove predpise, na področju d^i^vneop nrp,ra ;n Posnndorckih, n^pd-p;sov snioh. Ti novi predpisi ureiaio tudi instrument susnenza. Po teh predpisih moramo ločiti obvezni in fakultativni suspenz.
Obvezni s'iso<miz izrečemo takrat, če je odreien nrnor ah nm;skovalni zapor zaradi kaznivega dejanja, za katero ie r>redp;sana kazen strogega zanora ali kakšna huiša kazen, ali če ie uvedeno kazensko postopanje zaradi takšnega dejanja. Suspend:rani delavec ali uslužbenec nima prav;ce do prejemka ali zaslužka, obdrži le pravico do otroških dodatkov, če i;h preiema po veliavn;h predpisih. Prejema jih do ukinitve pripora odnosno prvomočne sodbe. Tudi
Proizvodnja in prodaja lignita v zimski sezoni
Sedaj, ob začetku zimske sezona, či-tamo v dnevnikih pogosto o vprašanju preskrbe s kurjavo, posebno v mestih. Jeseni smo tudi mi seznanili čitatelje o položaju na tržišču, kakor tudi o možnostih in predlogih rudnika. Z nekaterimi ukrepi merodajnih forumov se je položaj omilil .vendar pa s tem problematika še ni bila dokončno rešena.
Skladno s predlogom rudnika sta predstavnika Direkcije za surovine iz Beograda proučila v Velenju načrt za razdelitev predvidene tonaže proizvodnje za zadnje tromesečje 1956 med stalne odjemalce. Osvojila sta predlog korekture osnovnega plana proizvodnje, kar je bilo nujno zaradi manjšega števila zaposlenih. Dalje sta izvršila dve spremembi glede višine predvidenih pogodbenih zaključkov, tako da si je Ma-trez zagotovil svojo operativno rezervo pri rudniku, t. j. prosto tonažo, s katero razpolaga za podjetja, kjer nastane kritično stanje v pogledu zalog. V teku meseca oktobra so na predlog omenjene direkcije proučevali v zveznem sekretariatu za blagovni promet možnost kritja znatnih primanjkljajev premoga za široko potrošnjo. Nato smo v dnevnem časopisju zasledili vest, da je v ta namen železnica odstopila od svojih pogodbenih količin 90.000 ton lignita (zaradi ugodnega stanja zalog rjavega premoga pri ŽTP).
Ta skupna tonaža se je potem porazdelila na posamezne republike, in sicer: NR Srbija 33.000 ton, NR Hrvatska 22.000 ton, LR Slovenija 10.000 ton (od tega trgovska mreža 8000, ostali pa 2000 ton) ter NR Makedonija 25.000 ton. Te kontingente je Direkcija za surovine stavila na razpolago republiškim trgovinskim zbornicam za razdelitev med posamezna trgovska podjetja. V LR Sloveniji so izvršili to razdelitev na glavne potrošniške centre, kakor tudi nekatera druga mesta, kjer je situacija kritična, in sicer: Ljubljana dobi 3800 ton, Maribor 2200 ton, Celje 1000 in ostali (Jesenice, Kranj, Novo mesto, Slov. Bistrica, Ptuj in Mežica) 1000 ton.
Znano je dejstvo, da se s predispozi-cijami lahko le začasno menja situacija, stvarno pa se lahko izpremeni le-ta samo s povečanjem proizvodnje. V cilju proučitve možnosti se je izvršila analiza plana produkcije in njegovo izpolnjevanje na letni konferenci osnovne organizacije ZK rudnika, kakor tudi v samoupravnih organih podjetja. Na pod-
lagi tega je upravni odibor rudnika potrdil operativni plan proizvodnje za mesec november, ki je po tonaži enak osnovnemu planu s tem, da je predv!deno obratovanje ob nedeljah 4. in 25. 11. ter na drugi dan praznikov, dne 30. novembra. To dodatno tonažo bomo dali prioritetnim veleodjemalcem v industriji (drobne vrste) in kocke široki potrošnji potom trgovske mreže. Ta sklep je potrdil na sestankih celoten kolektiv. Prve pošiljke okrog 5000 ton lignita vseh vrst smo že odpremili, kar so odjemalci z olajšanjem in zadovoljstvom sprejeli. Prepričani smo, da bo uspela slična akcija tudi v mesecu decembru.
Medtem je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o dajanju premij za proizvodnio premoga ob dnevih tedenskega počitka in ob državn'h prazni.k;h. 2e lani je bil uveljavljen tak odlok, vendar se letošnji razlikuje v tem, da je ugodnejši za rudarje. Giede višine premije je večji poudarek na proizvodnji lignita, katerega primanjkuje za široko potrošnjo, zato je premija višja od lanske ter znaša 700 din za tono. Od tega zneska gre 50 % za povečanje plačanega fonda rudnika, ostalo pa v fond za samostojno razpolaganje s pristavkom, da se lahko uporabi izključno v namene, katere do-
ločijo samoupravni organi. Naj omenimo, da smo tokrat zasledili, in sicer prvič, dejstvo, kjer se naglasa, da je to izhod za silo, ki naj pr;pomore k omilitvi pomanikania kurva. Dalje, da bi se moral s problemom deficitarnosti v premogu pečati poseben organ, ker sicer so reš;tve kot je ta, le začasnega •značaja. Končno tak nač:n reševanja problemat;ke n' posebno ugoden. n:ti za proizvodnjo samo (ker ga ne smemo gledat' ed:nole iz stal'š*a prtf.rebV n'ti za delavca, ker ne sme postati pravilo, da bomo vsako leto	ta. gospodar-
ski problem z nedeliskim delom rudarjev. Zaradi neeat-vn;h strani tega odloka ie dp!a 7veza s;nd'katov. kot smo izvedeli. Izvršnemu svetu izpreminje-valni predlo? za ta nrUnk, ki bi bil še stimulativnejši za rudarje.
Zvišanje pro;zvodnje na našem rud-n:ku v zadnjem mesecu se je že pozitivno odrazilo, predvsem pri trgovski mreži. Odierpalc; ■—■ trfwska podietja — so ponovno dohla občutek sigurnosti glede naš;h dobav in zato je olajšano tudi niihovo stališče napram potrošnikom. Tako so velenjski rudarji s povečanjem pro;zvodnje olajšali stanje na tržišču s kurivom v zimskem času.
V. D.
Zločin, ki v našem kraju nima primere
V nedeljo, 11. novembra, je skupina sezonskih gradbenih delavcev začela v Kolodvorski restavraciji na najnesram-nejši način izzivati člana našega kolektiva, gospodarja čela, tov. Strmole Jožeta. Zanj se je potegnil navzoči sin Strmole Jože mlajši, zaposlen v rudniški mehanični delavnici. S tem je izzval jezo in maščevalne ambicije proslulih izzivačev in pretepačev Pintarič Mija in Dominik Josipa, ki sta mlajšemu Str-moletu takoj zagrozila..., » da če sa njim več obračunati«.
Kmalu po tem dogodku so se Strmo-letovi podali nič hudega sluteč domov — spredaj sin Jože z zaročenko, kakih 30 metrov za njima pa oba roditelja.
Ko je Jože z zaročenko prišel do ogla
pri Samskem domu — t'k pred svojim stanovanjem — ga je nenadoma podrl na tla strašen udarec z nekim železnim predmetom. Kljub takojšnji zdravniški pomoči in prevozu v bolnico, je nesrečnež še isto noč preminul.
Zahrbtno, zločinsko dejanje je zagrešil na prigovarjanje svojega prijatelja P:ntarič Mija, nekval:f c;ran, pri RLV zaposleni delavec Donvnk Josip. Oba zločinca so organi LM arefrali in predali Okrožnemu sodišču v Celju.
Krvav zločn je do skrajnosti razburil vse velenjsko preb valstvo, ki apelira na ljudsko sod šče, naj poživinje-n:ma ubijalcema izreče najstrožjo po zakonu mogočo kazen.
nima pravice do odškodnine za izgubljeni zaslužek, odnosno plačo.
Enak učinek ima tudi disciplinski odpust iz podjetja.
Fakultetivni suspenz lahko izrečemo, če je uveden zoper delavca ali uslužbenca kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen nad 6 mesecev zapora ali tudi manjša kazen odnosno disciplinski postopek in je njegov službeni prekršek takšen, da bi bilo za podjetje škodljivo, če bi ostal še nadalje pri delu.
Odločbo o obveznem suspenzu je dolžan izdati neposredni starešina t. j. direktor podjetja, za vodilne uslužbence upravni odbor podjetja čim prejme obvestilo državnega organa o priporu oziroma o vložitvi odločbe, za direktorja samega pa državni organ, ki je pristojen za njegovo nastavitev. Zoper odločbo o obveznem suspenzu delavec ali uslužbenec nima pravice pritožbe, ker je izdano po sili zakona. Nasprotno pa ima. pritožbeno pravico, če gre za fakultativni suspenz, in sicer na neposrednega starešino, to se pravi, na upravni odbor, delavski svet oz. državnemu organu nadrejeni organ.
Suspenz, ali odstranitev z dela, sam po sebi ne vpliva na službeno ali delovno razmerje. To pomeni, da suspenz ni prekinitev delovnega razmerja marveč zgolj odstranitev z dela ali položaja, medtem ko delovno razmerje traja še dalje. To je važna ugotovitev, ker ravno ta ugotovitev ustvarja posebne posledice glede prejemkov suspendiranega delavca ali uslužbenca.
Redni prejemki se znižajo suspendiranemu delavcu ali uslužbencu s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe o suspenzu na eno tretjino. V tej višini mu pripadajo do dne, ko je suspenz ukinjen odnosno do dne, ko je njegovo službeno razmerje prenehalo na druga zakonit način, na primer: z odpovedjo ali disciplinskim odpustom. Vedeti namreč moramo, da je mogoče tudi med trajanjem suspenza odpovedati delovno ali službeno razmerje, upoštevati moramo pri tem seveda predpise uredbe o postopku pri odpovedi delavnega razmerja med delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij. Prav tako je dopustno, da med trajanjem susDenza izrečemo z d;sciplinsko odločbo kazen odpusta. V obeh primerih prenehajo teči tako zn;žani prejemki z dnem, ko je potekel redni odpovedni rok odnosno z dnem pravomožnosti disciplinske sodbe.
Toda suspenz ne ustvarja posebnosti le glede redmh prejemkov, temveč se v tej zvezi pojavlja vprašan ie, kako je s prejemki, ki gredo uslužbencem ali delavcem iz dobička. Pri tem je treba ločiti in rešiti vprašanje, kaj mu iz tega naslova pripada za čas suspenza in za čas pred suspenzom.
Uredba o prejemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organ!zacij, kadar niso na delu izrecno določa, da imajo suspendirani delavci in uslužbenci le pravico do tretjine rednih prejemkov po priznani tarifni postavki in do celotnega otroškega dodatka. Ne omenja nikjer plače iz dobxka. To je tudi logično, ker suspendirani delavec ali uslužbenec ta čas, ko traja suspenz, prav nič ne dela in ne ustvarja nobenega dobička.
Drugače pa je za čas pred suspenzom Obrazložili smo, da suspenz sam po sebi ne vpliva na službeno ali delovno razmerje. To pomeni da odločba o suspenzu ne more uničiti njegovih pravic nad onim obsegom, ki se ga zakoniti prednji ne dot kaio. Pravica plač iz dobička gre delavcem ali uslužbencem, če in v kohkor izpolnjujejo pogoje iz čl. 62 uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Čas, ko je delavec ali uslužbenec suspendiran, se šteje kot neprekinjeno delovno razmerje. Ta čas moramo torej šteti v njegov delovni čas, to se pravi, ga kot takega upoštevati ko presojamo, če so podani pogoji, ki jih zahteva člen 62 cit. uredbe. Ne upošteva pa se seveda doba suspenza v viš;ni izplačila deleža. Vzemimo praktičen primer: uslužbenec ali delavec nastopi službo v rudn:ku s 1. jan. 1955. Sredi marca je ta delavec ali uslužbenec suspendiran, tako da prejme od 1. aprila dalje tretjino rednih prejemkov. Med trajanjem suspenza mu rudnik odpove in sicer s 1. junijem za 30. junij, ker ima enomesečni odpovedni rok. Odpoved postane pravnomočna, tako da preneha službeno razmerje s 30. junijem 1955. Ta delavec ali uslužbenec ima po drugem odstavku toč. 2 čl. 62 navedene uredbe pravico do deleža pri končni delitvi dobička. Zakaj? Zato, ker je dosegel 6-mesečni staž in je službeno ra^merie prenehalo z odpovedjo rudnika. Toda delež sam bo izplačan le za čas od 1. januarja do 15. marca 1955, to se pravi, za tisti čas, ko je z delom ustvarjal dohodek, ne pa tudi za čas od 15. marca do 30. junija 1955, ko je trajal suspenz odnosno tekel odpovedni rok in — ni defal.
Potrebno je še omeniti, da suspendi-ranec oMrži zase in za svojce pravice iz soc;alnega zavarovanja (n. pr. pravico do brezplačnega zdravljenja).
Za vajenska razmerja veljajo posebna načela, ki jih navaja Uredba o učencih v gospodarstvu. Zato je suspenz za vajence pojmovno izključen.
K. V.
Obračun dela velenjske Svobode
3r. Fludernik Franc
Nekaj misli o preprečevanju nezgod
(Nadaljevanje s 1. strani)
pina brez pomišljanja najboljša med vsemi amaterskimi družinami, kar jih je srečal na svoji razmeroma dolgi živ-ijenski poti.
Izobraževalna sekcija
Ljudska univerza v Velenju se je v lanskem letu zaradi vse večjih nalog po smernicah III. kongresa Svobod v Jesenicah razširila v izobraževalno sekcijo, ki je razdeljena v štiri podsekcije: Ljudsko' univerzo, šolo za odrasle, šolo za starše in jezikovne tečaje. Ljudska univerza je organizirala 12 predavanj, ki so zajemala predvsem vzgojo, zdravstvo in vprašanja razvoja naše družbe. Nekaj predavanj pa je bilo potopisnih. Najboljše je bilo obiskano predavanje o spolni vzgoji, najslabše pa o vzgoji otrok v družini. Povprečni obisk na predavanjih je bil 84 poslušalcev. Ljudje najraje poslušajo potopisna predavanja. Praksa je dokazala, da je težišče predavanj treba prenesti na zimske mesece.
Od petih razpisanih jezikovnih tečajev sta delala le dva: angleški in nemški. Prvi je zaradi premajhnega števila moral že marca prenehati, drugega, nemškega, pa ie redno obiskovalo nad dvajset slušateljev.
Najuspešnejša poteza izobraževalne sekcije je biia organizacija splošnoizo-braževalnega tečaja, namenjenega mladim rudarjem. Zanj se je prijavilo nad dvesto ljudi, redno pa ga je obiskovalo 80 slušateljev. Razveseljivo je, da so vsi. ki so premagalai začetne težave v tečaju, zelo radi poslušali in študirali.
Zelo pametna je bila odločitev delavskega sveta rudnika Velenje, ki je sprejel sklep o obveznem obiskovanju tečaja za vse tiste, ki želijo v strokovni tečaj za dosego višje kvalifikacije.
Izobraževalna sekcija bo pripravila seznam 12 kvalitetnih predavanj ter svoje delo razširila tudi na Št. Uj in Škale. Za starše je organizirana »šola za starše« s ciklusom izbranih predavanj iz vzgoje otrok. Prijavilo se je 60 staršev in je bilo prvo predavanje tudi primerno obiskano. Z delom je pričela tudi šola za odrasle. Zanjo se je prijavilo nad 170 delavcev in uslužbencev. Večina prijavljenih je rudarjev, ostali pa so iz Elektrarne in Mehanične delavnice iz Velenja. Za jezikovne tečaje se je doscdaj prijavilo nad 30 mladincev in mladink, kar vzbuja upravičeno upanje, da se bo ta podsekcija dobro razvijala.
Ljudska univerza ima letos na sporedu večinoma potopisna predavanja. Njeno delo bo olajšano in se bo lahko razširilo tudi na velenjsko okolico, če bo mogoče dobiti kinoprojektor na ozek trak.
Folklorna sekcija
Folklorna sekcija deluje šele dobro leto in je pod vodstvom tov. Branke
Mravljakove dosegla že lepe uspehe. V sekcijo je bilo prijavljenih 36 članov, s časom pa jih je ostalo 24, to je 12 parov. V preteklem letu je bilo obdelanih 13 plesov, in sicer 2 štajerska, 5 koroških, 2 prekmurska in 4 belokranjski. Sekcija redno vadi enkrat tedensko in se člani s polno disciplino in ljubeznijo do te vrste umetnosti udeležujejo vaj. Sekcija je nastopala v okviru Šaleškega festivala, dvakrat v Velenju in po enkrat v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Nazarju, za invalide pa je v Laškem priredila brezplačen nastop. Vse plese je spremljal vaški kvartet. Koeografska navodila je sekcija dobila v glasbeno-narodopisnem institutu v Ljubljani. Folklorna skupina namerava svoje delo v bodoče še poglobiti in obogatiti s plesi ostalih jugoslovanskih narodov.
Baletna skupina, ki jo vodi tov. Dominikova, se je šele pred kratkim vključila v Svobodo. Dejavnost njenih članov, ki so večinoma pionirji in mladinke, poznamo tudi že iz prejšnjih samostojnih nastopov in iz sodelovanja z dramsko sekcijo. Člani vadijo redno dvakrat tedensko v telovadnici v Šmartnem, ki bo v bodoče zasedena izključno z osnovno šolo in bo treba za baletno skupino najti drugje primerno mesto. Za bodočo sezono ima ta skupina v programu »Pravljico o baletu«, »Dunajski valček«, »Pikapolonico« in »Ples palčkov«, obenem pa bo nastopala tudi z že naštudiranimi točkami. S tem programom bodo nastopali izven našega kraja v Dravogradu, Slovenjgradcu in Mozirju. Z ureditvijo primernih prostorov, kakor tudi najpotrebnejših re-' fcvizitov bo skupina lahko sprejela še več naših malčkov, ki kažejo veliko smisla za tovrstni ples.
Kino je še vedno v okviru Svobode, vendar kot podjetje s samostojnim fi-nans;ranjem. Od zadnjega občnega zbora do danes je kino predvajal 110 filmov, ki so bili predvajani 358-krat, ogledalo pa si jih je 70.924 ljudi, kar znaša 198 gledalcev na predstavo, kar je nekoliko manj kot lansko leto. Kakor povsod so tudi pri nas najbolj za-željeni in najbolje obiskani kriminalni filmi in kavbojke, čeprav je bilo v letošnjem letu predvajanih precejšnje število umetniških in poučnih filmov.
2e dalj časa se postavljajo pred nas problemi otroških filmov in otroških predstav. Otroških filmov skoraj ni, ali pa jih je zelo težko dobiti. Redne nedeljske dopoldanske matineje za šolske otroke so morale biti zaradi nedisci-
pline otrok ukinjene. V bodoče bomo predvajali za šolsko mladino mesečno po 1 film v posebnih predstavah. O obisku ostalih filmov, primernih za šolsko mladino, pa bo odločalo učiteljstvo.
Šahovski krožek ima z vsakim dnem več pristašev in aktivnih igralcev zlasti med našo mladino. Kljub težavam vidimo. da ta plemenita igra prodira vedno globlje in zajema vedno širše plasti našega kolektiva. Hvalevredno je dejstvo, da se je splošnemu pozivu za poživitev kulturnega življenja odzvala tudi šahovska sekcija in se v okviru »Šaleškega festivala« pomerila s tovariši iz Šoštanja ter zmagala. Primerno bi bilo, da bi se tudi v šahovsko sekcijo začele vključevati ženske. Tudi šola je osnovala šahovski krožek, kar bo prav gotovo pripomoglo, da se ta lepa igra udomači pri čim širših ljudskih plasteh.
Knjižnica in čitalnica je že četrto leto v rokah požrtvovalnega knjižničarja tov. Ferjančiča in posluje 3-krat tedensko po dve uri. V knjižnico DPD Svobode je vpisanih 362 čitateljev, večinoma članov kolektiva Rudnika lignita Velenje. Med čitatelji je največ delavcev, in sicer 48%, dočim znaša odstotek intelektualcev 40. To so večinoma uslužbenci in prosvetni delavci in dijaki, oziroma študentje.
Trenutno razpolaga knjižnica z nad 3800 knjigami v več jezikih. Knjige so večinoma leposlovne, le približno 8% je znanstvenih in političnih, prav tolfko pa mladinskih knjig. Čitalnica se uporablja za vse vrste tečajev in predavanj ter za vse seje, kar močno ovira uspešno delovanje.
V	splošnem razmahu industrijske dejavnosti in razsežnosti, ki jih z vsakim dnem dobiva Šaleška dolina, bo treba v najbližji bodočnosti tudi čitalnici in knjižnici odkazati primernejši prostor. Zanimiv je pregled, koliko sodeluje v Svobodi mladine.
Godba na pihala ima 21 mladincev, orkester pa 15 mladincev in mladink, od katerih jih je 6 tudi v godbi na pihala.
V tamburaškem zboru jih sodeluje 14, od teh eden tudi v godbi na pihala, skupno se torej udejstvuje v glasbeni sekciji 40 mladincev in mladink, v dramski sekciji pa 18, ki so v šestih igrah odigrali 25 vlog.
V	folklorni sekciji je aktivnih 21 mladincev in mladink, v pevskem zboru 22, v mladinskem mešanem pevskem zboru pa 31 mladincev in mladink. Pohvalno za naše mladince in mladinke je dejstvo, da se močno udejstvujejo tudi v knjižnici in čitalnici in so redni obiskovalci predavanj, ki jih je priredila Ljudska univerza.
Iz grobe slike je razvidno, da se je naša mladina v veliki meri odzvala klicu Svobode in ji pomagala pri uresničitvi postavljenih nalog.
Po poroč'lu upravnega odbora se je razvila plodna diskusija, ki so se je udeležili tov. Furlan, Laznik, Zgank, Beuer-mann. Mavec, Tratn!k, Šmajs, Hajsin-ger, Jeriha in Brunšek.
Iz diskusije povzemamo, da je kulturno življenje v Veleniu z ustanovitvijo Svobode močno oživelo in da je društvo uspelo izoblikovati in osvojiti svojo organizacijsko obliko, ki se je v dosedanjem delu pokazala uspešno in nudi poroštvo tudi za bodoči procvit. Nuino potrebno pa bo iskati ustrezne prijeme in delovne metode, ki naj bi čim bolj ustrezale naši socialistični stvarnosti in razvoja Velenja. Z naglim industrijskim razvojem našega kraja se pojavljajo vedno novi problemi, predvsem zaradi nenehnega dotoka novih mladih ljudi, ki prihajajo povečini z razmeroma zaostalih predelov našega podeželja. Te ljudi je treba vključiti v vrste Svobode in jih povsem aktivirati v kulturnem dogajanju. To bo velk prispevek Svobode v borbi z zaostalostjo na podeželju, kjer je še močan vpliv klera, ki se trudi držati ljudi v temi in jih odvračati od teženj po znanju in napredku. Za dosego tega cilja bo treba poiskati novih, ustreznih prijemov, vel'ke vztrajnosti, pa tudi taktnosti. Posebno težavno bo kulturno in prosvetno delo ravno v Velenju, kjer se bo treba bor ti z zaostalostjo, ki jo kot žalostno dediščino mračne preteklosti in prizadevanj prinašajo s seboj tovariši iz vasi, ki se vključujejo v industrijo, pa tudi tisti naši delavci, ki stanujejo na vasi, kjer so neprestano izpostavljeni negativnim vplivom.
Začetni koraki v tej smeri so že storjeni, kar pričajo vidni uspehi, ki so bili doseženi, vendar bo treba delo še bolj poglobiti in razširiti.
V	dosedanjem delu je bilo opaziti veliko skrb za pritegnitev in prevzgojo čim širšega kroga ljudi, ki se niso udejstvovali še nikjer, torej nečlanov, premalo pozornosti pa se je posvečalo politično-ideološki vzgoji aktivnih članov. Ta vzgoja je pogoj za vsestransko uspešno delo. Pri tem bi morale pomagati tudi naše politične organizacije.
Svoboda naj bi postala tudi žarišče družabnega življenja našega delovnega človeka. Povezati se je treba z drugimi organizacijami, predvsem prosvetnega značaja ter prirejati skupne izlete in zabavne prireditve.
Diskutanti so živo analizirali tudi konferenco Svobod dne 7. oktobra v Ljubljani, posebno referat tov. Kavčiča, ki je bil strog kritik, nad katerega besedami se je treba resno zamisliti. Njegovega izvajanja nikakor ne gre posplo-
Vedno so predstavljale nezgode, ki nastajajo pri delu, ekonomski, socialni in medicinski problem. Posebno važnost dobi pa vprašanje tedaj, ko obravnavamo obratne nezgode kot družbeno vprašanje in ko ga obravnavamo, ne kot posamezni primer, temveč iz socialno-medicinskega gledišča, to je, kadar govorimo o nezgodah kot o pojavu masovne bolezni.V naši državi se dogodi pri delu vsako dvajseto uro ena smrtna nezgoda in vsakih deset minut nezgoda, ki ima za posledico nesposobnost za delo. Vse obratne nezgode skupaj povzročajo državi letno 28,000.000.000 dinarjev škode. Če opazujemo nezgode s stališča epidemiologije, nam postane jasno, da niti posameznik, niti inšpekcija dela, niti vsi zdravstveni delavci skupaj, ne morejo preprečiti nastajanje nezgod, dokler jim ne pomaga pri tem delu celotna skupnost in vsak posameznik.
Kakor drugod po svetu, tako tudi pri nas — in posebej v našem podjetju — posvečamo temu vprašanju posebno pozornost. Ob vsakokratnem analiziranju zdravstvenega stanja kolektiva o katerem je bilo tudi v našem časopisu že precej napisanega, naletimo na to vprašanje. Poleg zdravstvenih delavcev se s tem ukvaria uprava podjetja, če razpravlja o storilnosti dela, o izpadu delovne sile in kadar govori o zaposlitvi invalidov. Tudi sindikalna podružnica posveča temu vprašanju precej pozornosti, vendar opažamo, da se število nezgod še vedno ni bistveno zmanjšalo.
Za razjasnitev pogledov na zaščito dela bi hotel navesti svoje mnenie ter nekaj splošnih dejstev in naziranj. Pri tem pa hote iznuščam tista mnenja, ki so za naše prilike zaenkrat še neizpol-njiva želja.
Obratne nezgode so nepretrgana vrsta posameznih primerov, ki se ponavljajo v enaki obliki in kot posledica sličnih vzrokov iz leta v leto. Opraviti imamo z masovno boleznijo, katere povzročitelj ni niti bacil, niti strun, temveč poboji za delo in človek sam. Tok te bolezni pa je možno in nujno omejiti z vsemi sredstvi. Obratne nezgode so tista bolezen, ki predstavljajo za kolektiv večjo nevarnost kot vse ostale bolezni skupaj. Za posameznika predstavljajo poleg bolečin in nesposobnosti za opravljanje dela, še nevarnost, da mu lahko tudi za trajno onemogočajo udeistvovanie in s tem zaslužek, za družbo pa predstavljalo socialni, zdravstveni in ekonomski problem.
Iz podatkov naše obratne ambulante lahko povzamemo, da je vsako l°to. od leta 1950 do danes, poškodovanih in s tem vsaj za kraišno dobo nesposobnih za delo povprečno 4« 35 'K celotnega kolektiva. Z drueimi besedami povedano, vsako leto je pri delu poškodovana polovica zaposlen:h ljudi, pri tem pa ni upoštevano dejstvo, da se več'na nezgod dogaja pod zemljo m da ie v jami zaposlen;h nekaj več kot r>oiov;ea celotnega kolektiva. Iz teea sledi, da moramo svojo pozornost obrmti predvsem prilikam v jami, jih izboljšati in urediti ter tako zmanjšati nevarnosti. S takimi ukrepi bomo zmanišali štev;lo nezgod, s tem zmanišali štev^o bolezenskih izostankov, v varnei^h pr'1'kah pa dosegali, tudi bolišo produktivnost in s tem procvit podjetja.
ševati, vendar pa nam kr't'čna analiza našega dela pokaže, da lahko del njegovega izvajanja nedvomno spravimo v sklad tudi z naš''m dosedanjim delovanjem, oziroma storjenimi napakami.
Pri upravnem odboru nai bi se osnovala tudi tročlanska kom;s\ia, ki bo skrbela za č;m širše vkliu^evanie naših mladincev v posamezne sekcije Svobode. Ta komisija nai bi b;la tudi povezavni člen z mladinsko organizacijo, ki bi na tak način imela najboljši pregled nad dejavnostjo mladine.
Iz vse diskusije je bilo povzeti osnovno misel, da je eden najbolj pereč'h problemov pri vsem delu pomanjkanje primernih prostorov. Torej je živa nujnost, čim prei začeti z gradnio kulturnega doma. Z živim delom in nenehnim opozarjanjem ie treba za rešitev tega perečega problema zainteresirati merodajne čin'telje. Potrebno oa bo prispevati tudi č'm/več prostovoljnega dela, saj smo doslej že dokazali, kaj vse je mogoče storiti s prostovoljnim delom.
Po končani disk"svii so b;li izvnii»ni v nov upravni odbor: Furlan Zdenko, Tratnik Drago, Šmajs V:nko, Mavec Maks, Borštner Janko, Laznik Edo in Aljaž Jože.
Na predlog tov. Furlana pa se je upravni odbor povedal še za tr; člane, ki bodo tvorili mlad;nsko komisijo, in s;cer: Šel;h Rudi, Jeriha Avgust inGra-šič ing. Janez.
V nadzorni odbor so bdi izvoljeni tovariši: Žgank Nestl, Hudovernik Edo in Jamnikar Ivan.
Na letni skupšč!ni je b;l izvoljen tudi stalni odbor za k:no, kar je novost. Dolžnost tega odbora ie predvsem skrbeti za izbolišanie programa in reševati razna načelna vprašanja. Vanj so bili izvoljeni: Rijavec Jože, Oeraienšek Branko, Pipuš ing. Dušan, Furlan Mara, Vrečko Milka, Aljaž Jože in Smajs Vinko.
Odboru naše Svobode iskreno želimo, da bi v novem poslovnem letu kar najuspešnejše reševal težke in odgovorne probleme, ki jih izkristaliziralo zelo uspešno delo skupščine.
Razen nezgod, ki zahtevajo le bolova-nje, doživljamo vsako leto v podjetju tudi smrtne nezgode. Od leta 1950 do sedaj smo doživeli 23 smrtnih nezgod, kar pomeni v sedmih letih 575 let delovne dobe ali samo v produkciji okrog 800 milijonov dinarjev izgube. Pri tem pa ni vračunana še izguba narodnega dohodka, stroški zdravljenja in ostali izdatki, niti trpljenja posameznika in družine, ki je ostala brez rednika.
Iz lastne izkušnje in iz izkušnje drugih vemo, da so nezgode tista bolezen, ki se da z dobro organizacijo, vestnim izvajanjem predpisov, zakonitih določil in priporočil najlaže preprečevati. Ker so obratne nezgode zlasti pri nas tiste, ki onemogočajo delo v največji meri, mora biti naš smoter predvsem njihovo odstranjevanje. V tem smislu mora v borbi za zmanjšanje nezerod aktivno sodelovati sleherni član kolektiva.
Večletne analize vzrokov nezgod nam kažejo, da pri nastanku nezgode ne sodeluje le eden izmed faktorjev, ampak cela vrsta, vendar lahko izluščimo naslednje vzroke:
1.	Slabe naprave za proizvodnjo.
2.	Neracionalni nač'n dela.
3.	Nepravilno uporabljanje in neprimerno orodie za delo.
4.	Pomanjkljive zaščitne naprave.
5.	Nezadostna vzgoja in šolanje delavcev.
6.	Neprimern razpored delavcev pri delu.
7.	Slaba zaščitna sredstva, njihova pomanjkljivost ali neprimeren odnos do zaščitnih sredstev.
Razen naštetih glavnih vzrokov, pa sodeluie še vrsta razmh činiteljev, ki jih zasledimo na delovnem mestu in v delovnem okolju, kakor tudi vzroki, ki leže v človeku samem in v njegovi družbeni okolici. To dokazuje, da se z vorašaniem nezgod pri delu ne more ukvarjati samo varnostni tehnik ali zdravn;k. temveč je potrebno sodelo-vanie celotnega kolektiva in družbe.
Pri nas smo doslej uvajali nove delovne metode ;n mehanizacijo za dv;g pro:zvodnje. Rudnik se je razširil, ogromne vsote denarja so bde investirane za dosego predv;dene kapacitete. Vsa dosedanja izgradnia je šla po načrtni poti za tem, da dosežemo v najkrajšem času č!m večio letno proizvodnjo. V sedanji fazi razvoja pa smo prišli tudi do spoznanja da je stroi le eden izmed pogojev za dosego postavljenih ciljev. Drugi, mnogo važnejši pogoj, pa je človek, ki je mnogo dragocenejši od stroja in brez katerega tudi stroj ni drugega kot kos kovine. Od človeka zahtevamo pro;zvodnjo. Pro;zvodnost pa je mogoče doseči na več načrnov. Fden izmed ni'h je zmanjševanje izostankov od dpla zaradi bolezni in zaradi nezgod. Predvsem nezgodam, ki predstavljajo 31.81 %, to je eno tretjino vseh izostankov, je potrebno posvetiti posebno pozornost.
Borba proti nezgodam mora biti načrtna in organ;z;rana. V ta namen je delavski svet podjetia postavil komisijo za h;g;ensko tehnično zaščito. Njena glavna naloga je organizacija in izvedba t;st:h mer in postopkov, ki bodo nevarnosti v podjetju — in s tem tudi število nezgod — uspešno zmnajševale. Komisija ima več nalog, te so v glavnem naslednje:
1. Vodenie točne evidence o vseh nesrečah pri delu.
2 Skrb za točno izpolnjevanje prijav o ne^odah.
3.	Raziskovanje vsake nesreče po v'ru, vzroku in obliki ter predlaganje ukrepov za njihovo najuspešnejše pre-
' prečevanie.
4.	Nadz;ranie vsega podjetja, kako so izvajani varnostni, tehnični in higienski predpisi.
5.	Razv;ianie čuta za varnost pri delu med vsemi člani kolektiva.
6.	Organ!zac;ia in urjenje moštva za reševanje in prvo pomoč.
Naloffe komis;je so v glavnem tehnične narave. Evidentiranje in analiza nezgod je potrebna zato, da se vsaj na nezgodah uč;mo in zato, da nam posamezni pr;meri povedo, katere in kake ukrepe moramo uvajati za njihovo preprečevanje v bodočnosti. Analiza nezgod nas bo najbolje in nailaže oouč:la o pomanjkljivostih v podjetju. Seveda ni dovoli le ugotavljanje napak in pomanjkljivosti, temveč jh je predvsem treba odstranjevati in točno izvajati navodila.
Če se še enkrat povrnemo k najpogostejšim vzrokom nezgod pri delu, zasledimo tri glavne skupine. Prva je čisto tehn;čne narave, druga je vezana na pomanjkljivosti organizacije dela, tretja pa na osebni činitelj. Iz izkušnje vemo, da je prav ta najvažnejši. 67 % vseh nezgod odpade na vzroke, ki ležijo v človeku in le 33 % je mehanske narave. Naloga komisije, ki ugotavlja in raziskuje vzroke nezgod, je v prvi vsti odstranievanje tehničnih pomanjkljivosti. Drugo in povsem drugačno pa je vprašanje, kako odstraniti tiste vzroki, ki so zasnovani v človeku samem.
To drugo vprašanje je znatno bolj zamotano kot vprašanje tghn:čne zaščite strojev in naprav. Če se hočemo lotiti človeka s te strani, ni dovolj le tehnično znanje in mehanistični pogled na dogodke. temveč se je potrebno vživeti v človekovo duševnost, jo razčleniti in poiskati tiste pomanjkljive točke, ki so pripeljale do vzrokov za nezgodo. Za tako delo ni dovolj le zunanje opazovanje človeka, temveč je potrebna dostikrat
tudi pomoč psihologa. Človeka je treba neprestano učiti, ga voditi in vzgajati, tako v tehničnem, kakor tudi v druž-beno-socialnem oziru v podjetju in izven njega. Če hočemo na tem področju doseči uspehe, moramo urejevati poleg materialnih tudi socialne prilike vsakega posameznika. V zadnjem letu smo pri nas s tem delom že začeli. Krenili smo po novi poti, zavedati se pa moramo. da smo šele na začetku in da še zdaleč nismo opravili vsega.
Letos smo začeli z novinci. Vedno še potrebujemo nov kader, pa tudi fluktu-acija delovne sile je še vedno velika. Novincem posvečamo sicer nekoliko več pozornosti kot doslej, vendar še ne dovolj. Vsak novinec mora skozi učno čelo. Tam dobi najosnovnejše tehnično znanje. Vprašanje je, kaj se dogaja z mladim delavcem potem, ali pa takrat, ko pride na delo drugam, med starejše delavce? Drugo vprašanje je, ali posvečamo starejšim delavcem, ki niso šli skozi učno čelo, sploh kako skrb? Ali n^mo napram njim površni in jih obravnavamo le kot tisti del kolektiva, ki naj daje produkcijo? Ni dovolj, da prinese delavec v podjetje par zdravih rok za delo in ni dovolj, da je za to, kar napravi, tudi plačan. Vsakomur pa naj bo mlad ali star, moramo posvečati prav toliko pozornosti kot novincem in vsakega moramo nenehno učiti in vzgajati.
Če hočemo število nesreč zmanjšati, moramo svoje odnose spremeniti in urediti. Prva skrb nam mora biti vzgoja in izobrazba celotnega kolektiva in ko bomo to svojo dolžnost opravili, smem« z gotovostjo pričakovati uspehe tudi na tem področju. V tem procesu naj bi predvsem nadzorno-tehnični kader — nnrl"'orn;ki, strelci in gospodarji čel — odigrali glavno vlogo. Naša dolžnost je, da posvetimo najprej prav temu kadru vso pozornost. Dati mu moramo zadostno tehnično in splošno izobrazbo, nato pa od njega zahtevati, da bo svoje znanje in izkušnje prenesel med kolektiv. Zgraditi moramo lik novega predpostavljenega, ki bo svoji skupini vodič, ki bo vsakega posameznika popolnoma poznal, vedel za vse niegove dobre in slabe strani ter ga znal pri delu tako razporediti. da bo dajal od sebe vse. kar zmore, in ki bo skrbel za izvajanje predpisov zato. ker se bo čutil odgovornega za vse in za vsakega ter, ki se bo bal nepotrebnih izgub in žrtev. Preddelavec mora b;ti t;sti člen v podjetju, ki se bo trudil spoznati svoje liudi, ne le pri delu, temveč se bo trud'1 vživeti se v živlieniske pogoje in življenje vsakega sodelavca t"di doma in v družbeni okolici. Preddelavec mora biti tisti, ki bo upravi in sindikatu pomagal spoznavati kolekt!v, predlagal ukrepe za iz-bepšanie pogojev dela v podjetju in življenja izven podjetia. Ko bomo vzgojili tak nadzorni kader, se nam ne bo treba več ukvarjati s problemom fluk-tuacije de'ovne sile, m ti ne bo treba iskati vzrokov za zmanišano produktivnost, ne bo več problema nezgod, ker bodo ti tovariši odigrali tisto vlogo, za katero so pravzaprav postavljeni.
Kot prva stopnja k dosegi tega cilja, to je vzgoji preddelavca, je potrebno organ;z;rati strokovni tečaj. Ta tečaj naj bi nadzornemu kadru posredoval in osvežil osnovno tehnično znanje iz rudarstva in rudarskih zašč'tnih mer ter medčloveških odnosov. Tečaj in program tečaja bo pripravila posebna komisija ob sodelovanju strokovnjakov za organizacijo dela in varnost pri delu, inšpekcije dela ter zdravstvenih delavcev. Tečaj ne sme b;ti le enkratni, temveč bomo morali take tečaje ponavljati vsaj vsako drugo leto. Vsak te*ai naj bi se končal s strogim izpitom. Sele izpit naj t;stemu. k' ga bo uspešno opravil, omogoči opravljati v kolekt;vu službo preddelavca in mu dovoli vršiti tako odgovorno delo. Tisti pa, ki izpita ne bi opravili, pa kliub odličnemu šolskemu spričevalu ne bi smeli opravljati službe preddelavca.
Tečaj kakršen ie zamišljen, naj bi bil uvod pri vzgoji in prevzgoji kolektiva. Komisija za THZ bo izdelala vzporedno s pravilnikom tečaja tudi interni prav;ln;k o h;giensko-tehn:čnih zaščitnih merah. Ta pravilnik bo poleg dosedaj veliavmh splošnih pravil in predpisov vseboval še take. ki so za naše prilike nuini in spec;f:čni. Potrebno je, da bo vseboval nrav:ln;k tudi kazenska določila za tiste, ki bi hote ali iz nevednosti kršili pravila. Služil naj bi kot pomagalo za izboljšanje delovnih pogojev v rudniku in za zmanjšanje nevarnosti, znižanje nezgod ter povečanje delovne storilnosti.
Nap'sal sem le nekaj misli iz programa in nalog novo osnovane komisije za higiensko-tehnično zaščito. S tem sem želel pokazati obširnost področja dela naše varnostne službe. Istočasno želim izraziti zadovoljstvo, da smo tudi na tem področju krenili naprej in s- tem uvodom želim komisiji, kakor tudi celotnemu kolektivu, obilo uspehov r boljši bodočnosti.
Prektici:
Izgubljene izplačilne kartončke razveljavljajo:
Hajnšek Herman, št. 272 Gorišek Milan, št. 252 Borovnik Franc, št. 65 Dedič Ivan, št. 140
Igrišče Usnjarja v Šoštanju. Gledalcev okoli 800. Sodnik Pliberšek iz Maribora, mejna: Ambrož (Store) in But-kovec (Trbovlje).
Usnjar: KišII—Prislan, Mišo—Delopst, Trunkl I, Štrukelj—Zager, Ramič, Vasle, Cas, Trunkl II.
Rudar: Markan—Laznik, Vajthavzer —Blaj, Fišer, Jakob—Pelos, Crešnik, Zagorc, Kiš I, Hudarin.
Edini zgoditek je dosegel Zagorc v 30. min. prvega polčasa.
Najtežje pričakovano srečanje jesenskega dela prvenstva* Mariborsko-celjske lige je za nami. Nihče ni pričakoval kakega izrednega nogometnega dogodka, lepe igre, prepletene z duhovitimi kom-binacijimi, skratka tega, kar dela nogomet tako priljubljen pri najširših množicah. Vsi vemo, da so tekme, odigrane v okviru ostrega lokalnega ri-valstva, vedno brez kake posebne lepote, vendar pa ostre in zagrizene. Prav tako je bilo tudi v nedeljo na šoštanj-skem igrišču.
Glavne kvalitete našega nedeljskega nasprotnika so bile zagrizena borbenost, oster start na vsako prvo žogo in velika vzdržljivost, torej vrline, ki jih je pri naših fantih žal močno pogrešati. Zato in pa zaradi izrednih presenečenj, ki jih je naš sosed pripravil v tem delu prvenstva vodilnim iz tabele, smo srečanje pričakovali z nekako mešanimi občutki. Preveč živi so še bili spomini na gladko in popolnoma zasluženo zmago nad ptujsko Dravo, ki ji je Šoštanj nedvomno ostal v trpkem spominu in pa neljubo presenečenje, ki so ga trdi usnjarji pripravili jesenskemu prvaku Aluminiju sredi Kidričevega.
Toda naši »knapi« nas tokrat niso razočarali. Zasluženo so osvojili dve dragoceni točki in kar je glavno: igra je kljub ostrini ves čas potekala v okviru moške športne borbe brez namernih grobosti.
Nekaj o poteku:
Začetni udarec je izvedel Rudar, ki pa je akcijo izvedel le do nasprotnikovega kazenskega prostora, kjer je energično razčistila ostra Usnjarjeva obramba, katera je takoj poslala svoj napad v ogenj. Začetno nervozo so najprej preboleli domačini, ki so preko nevarnega Ramiča začeli prav pogosto ogrožati Markanovo svetišče. Taktika Usnjarja v tem delu igre je bila očitna: streljati iz vsakega položaja in razdalje računajoč na slabo formo Markana, ki je v zadnjih tekmah res zapečatil premnog ubranljiv zgoditek. Toda z dobro in sigurno igro je Feri prekrižal taktično zamisel lov. Zmare. Kljub temu pa so se pred Rudarjevimi vrati kar vrstili nevarni pri/.'ri, d jih je odlična obramba včasih le s skrajnim naporom razčiščevala. V eni teh situacij je pogrešil Jakob, za njim še Vajthavzer, toda na srečo je Ramičev strel zadel le prečko.
Rudar je le redko prihajal v območje kazenskega prostora domačinov, vendar pa je bil vsak prodor zelo nevaren. Glavni nosilec Rudarjevih akcij je bil Hudarin, ki se je zelo uspešno otresal svoje »sence« Prislana in večkrat ustvaril prav nevarne situacije pred Usnjar-jevimi vrati. Pridno so mu sekundirali Zagorc, Grešnik in Cas. Nekolikokrat je bil Hudarin v čistih situacijah ustavljen zaradi zelo dvomljivih of-side pozicij.
Tako je bilo do 30. minute, ko je Hudarin sprejel lep predložek od Kiša, se v obratu otresel .Prislana in potegnil po krilu do roba kazenskega prostora, odkoder je idealno predložil Zagoreu. ki je mirno porinil mimo nemočnega
ŠALEŠKI DERBT:
Usnjar: Rudar 0:1 (0:1)
Kiša II v mrežo — 1:0 za Rudarja. Nihče ni mislil, da bo s tem postavljen rezultat tekme.
Po doseženem zgoditku je Rudar umiril igro in začel prevzemati pobudo v svoje roke. Vse bolj pogosto so črno-zeleni napadalci ogrožali Usnjarjevo svetišče. Domačini pa, kot da bi jim zmanjkalo municije. Njihovi napadi so do konca polčasa bili le še sporadični in jih je že pred nevarno zono zlahka razbijala odlična Rudarjeva obramba.
V	drugem polčasu je Rudar takoj prevzel pobudo in jo z redkimi presledki tudi krepko obdržal do konca tekme. Kiš II. je imel mnogo posla, ki ga je prav dobro opravil, vendar pa se mora zahviliti svoji odločni ožji obrambi in krilski vrsti, da mu nekolikokrat ni bilo potrebno pobirati žogo iz mreže. Posebno so se odlikovali Prislan, Trunkl I., Delopst in Štrukelj, ki je nedvomno najboljši igralec svojega moštva.
Tudi v tem delu igre je bil Hudarin na intervencijo stranskega sodnika zaustavljen v stoodstotni priložnosti zaradi — po našem mnenju — nepravičnih ofsidov. V 76. minuti je odlično prodrl hitri in požrtvovalni Zagorc, si tik pred golom ustvaril čisto priložnost, vendar se mu je vratar vrgel pod noge, zgrešil žogo, pač pa krepko držal za nogo Zagorca, ki je moral le gledati, kako se je žoga zvalila v aut. Sodnik ni reagiral. Kmalu za tem je Hudarin prodrl po levem krilu, kjer je na gol-aut črti bil grobo zrušen od vratarja, vendar tudi tokrat sodnik Pliberšek ni izrekel najostrejše kazni. V 83. minuti je nenadoma streljal Grešnik s kakih 12 metrov, toda njegova bomba se je odbila od prečke.
V	vsem polčasu je Usnjar, kot sem omenil, le sporadično prihajal na polovico Rudarja, vse do 87. minute, ko je po eni redkih napak obrambe nepokriti Ramič s kakih 10 metrov nenadoma ostro streljal v levi spodnji kot — vsi smo že videli izenačenje — toda Markan je v velikem stilu ubranil. Kmalu za tem je sodnik odžvižgal konec v veliko veselje številne velenjske kolonije.
Organizacija Zveze borcev:
Nismo še pozabili
Težko bomo pozabili zločine, katere je nad našim ljudstvom počel okupator, nikdar pa ne bomo pozabili zločinov, katere so nad svojim lastnim ljudstvom zagrešili domači izdajalci.
Tudi starejši Velenjčani se dobro spominjajo proslulega imena Kuranda. Ni naš namen navajati vseh zločinov, ki jih je zagrešila Kurandova družina. Navedel jih bom le nekaj, ker mislim, da bo to zadostovalo.
Ne poznam imen vseh fašističnih organizacij v bivši Jugoslaviji, vemo pa vsi, da je Kuranda v njih sodeloval. Njegovo podtalno fašistično delovanje je prišlo do pravega izraza šele po vdoru okupatorja v našo domovino. Kot sem že prej dejal, hočem omeniti le nekaj njegovih zločinov.
Ker Gestapo ni poznala po neznani osebi ovadenega Perbila Blaža, je Kurandova hčerka Justina skupno z ge-stapovci odšla na rudnik, jim pokazala Perbila in s tem omogočila njegovo aretacijo. Skupaj z gestapovci in aretiranim se je odpeljala na sedež Gestapa v Celje. Posledice te aretacije so bile strašne, saj so bili kmalu nato zaprti in postreljeni ing. Stare, Perbil, Ahac, Oštir, ing. Klemene, Friškovec in še vrsta drugih. Ta krvavi zločin se je zgodil 27. 2. 1942. Nadaljnjih izdajstev v prihodnjih letih ne bom obravnaval. Njegova zadnja večja javna akcija je bila aktivno sodelovanje pri napadu na znano partizansko domačijo pri Polhovih. Bilo je 13. novembra 1944 ob pol enajstih ponoči. Nemška drhal z domačimi izdajalci, pri katerih se je posebno izkazal Kuranda, je obkolila hišo. Brez vsakega poziva ali opozorila so pričeli streljati na vrata in okna misleč, da so v hiši partizani. Bomba, ki je eksplodirala pred vrati, je močno ranila Polhovi še živeči hčerki Micko in Ančko. Izdajalec Kuranda se je prihodnji dan na vsa usta hvalil, »-da so menda le pocrkali, ker so jih sinoči vse prestopali.« Mislil je Polhove.
Ali niso to zločini in javni dokazi narodnega izdajstva?
Borci narodnoosvobodilne vojske so mu sodili in onemogočili še nadaljnja izdajstva. Da je bil Kuranda izdajalec
Krajevni odbor ZB ie odprl svojo pisarno
Vsakodnevno iščejo člani ZB razna potrdila o udejstvovanju v NOV, katera potrebujejo za dokazovanje službenih let ali pa v razne druge s vrhe. Večkrat tavajo okrog tudi vojne vdove in iščejo kakega odbornika te organizacije, vendar največkrat zaman. To je povzročilo mnogokrat negodovanje.
Da bi se omogočili članstvu redni stiki z odborom, smo se odločili poiskati primeren prostor za pisarno, kjer bi redno uradovali enkrat tedensko ob določenih urah. Obrnili smo se na predsednika DPD Svobode tov. Furlana, ki je popolnoma razumel naše težave in nam odkazal sobico poleg čitalnice, za kar se mu organizacija ZB iskreno zahvaljuje.
Pri opravljanju svojega dela pa ima odbor precejšnje težave. Po najrazličnejša potrdila prihajajo mnogi tovariši, ki imajo sicer do njih pravico, vendar pa doslej niso smatrali za potrebno, da se vključijo v organizacijo. Pojavljajo se tudi člani, ki sicer imajo legitimacije, katere so dobili po raznih krajih Slovenije, vendar po doselilvi v Velenje niso prinesli svojih kartotek. Tudi članarine niso plačevali. Takšnim tovarišem je izdajanje potrdil zelo otežkočeno, ker odbor nima za izdajo potrebne osnove, kar pa mnogi ne razumejo ter kritizirajo odbor, včasih pa tudi vso organizacijo. Vsi taki izpadi so neutemeljeni, ker so težav krivi oni sami, ker niso zadostili niti najosnovnejšim dolžnostim do organizacije
velikega kova jasno dokazuje dejstvo, da so Nemci njegovo smrt maščevali z ustrelitvijo 10 talcev v Velenju. In sedaj?
Lepo so urejeni grobovi padlih borcev in talcev na šmarškem pokopališču. Ljudje, ki ne bodo nikoli pozabili svojih dragih padlih, skrbijo za njihove grobove. Vsako leto na Dan mrtvih se zberemo ob njih ter z bolečino v srcu obujamo spomine na vse prestane strahote. Kurandova vdova sama nima poguma priti na grob krvnika, ki je po ne vem kakem naključju — vsekakor pa v zgražanje vseh poštenih ljudi —• pokopan ravno nasproti svojih žrtev, obrnjen z obrazom proti njim, kot bi jih še v smrti hotel ponižati. Za ureditev groba najame ljudi, ki jim je narodni ponos in spoštovanje spomina naših padlih tuj pojem.
Na letošnji Dan mrtvih pa smo bili
vsi globoko presenečeni in razočaram nad dejanjem očeta prvega komandanta Belokranjskega odreda, padlega tovariša Ograjenška Slavka. Tudi on počiva na domačem pokopališču. Dve košari rož je prinesel oče na pokopališče. Nismo mu videli v srce in ne vemo, kaj je mislil, videli smo pa, da je položil eno na grob svojega sina — partizana, drugo pa na grob narodnega izdajalca Kurande.
Opazoval sem svojce padlih za svobodo in našo mladino, ki je bila navzoča pri spominski svečanosti. V vseh očeh in obrazih sem videl razočaranje nad dejanjem očeta padlega partizanskegs komandanta.
Mislim, da bi bilo prav, če bi Ku-randove posmrtne ostanke prekopali in jih prenesli kamor koli, kjer ne bodo s svojo bližino žalili spomina njegovih nepozabnih žrtev.
Velenje ob mednarodnem dnevu varčevanja
Da bi odbor te nepravilnosti čimprej odpravil, poziva vse tiste, ki smatrajo, da spadajo v organizacijo, pa doslej še niso včlanjeni, naj to v lastnem interesu čimprej store. Tudi tisti tovariši, ki so se doselili v Velenje, naj se prijavijo odboru, da jih vnese v svojo evidenco. Vse člane pa, ki iz kakršnegakoli vzroka do sedaj niso plačali članarine za tekoče leto, prosimo, da to store do konca tega meseca. Naj ne zamerijo, če se naš odbornik ni oglasil pri njih na domu. Nenehna preseljevanja, o katerih organizacije nihče ne obvesti, so kriva, da naša evidenca po hišah že dolgo ni vqč na tekočem.
Prosimo, da svoje odnose do organizacije uredite in vse ostalo urejujete v naši novi pisarni pri knjižnici »Svobode«, ki bo za stranke poslovala redno vsak četrtek od 15.—17. ure.
Na mednarodnih kongresih so določili 31. oktober za mednarodni dan varčevanja, ki ga praznujejo varčevalci po vsem svetu že desetletja. V LR Sloveniji, ki je v pogledu organizacije hranilne službe prednjačila že v predvojni Jugoslaviji, je imel ta dan letos še poseben poudarek. Denarni zavodi, posebno pa hranilnice, so ob tej priliki izvršile razgibane propagandne akcije.
V	celjskem okraju je izvedla to akcijo Celjska mestna hranilnica, ki je najstarejši denarni zavod v mestu Celju, saj bo slavila čez nekaj let že stoletnico svojega obstoja. Na ta dan je hranilnica pripisala vsakemu novemu vlagatelju na hranilno knjižico primerno vsoto kot nagrado. Dalje se je izvršila propagandna akcija tudi na šolah. Ob mednarodnem dnevu varčevanja se je spomnila hranilnica tudi novorojenčkov, in sicer so prejeli novo hranilno knjižico vsi novi državljani rojeni v Celju, dne 31. oktobra.
V	Velenju so pisali oktobra vsi dijaki nižje gimnazije šolske naloge o pomenu varčevanja. Med temi sestavki so izbrali profesorji 10 najboljših spisov, ki so pokazali lepo razumevanje važnosti tega vprašanja. Upravni odbor Celjske mestne hranilnice je nato nagradil dijake z vlogami na hranilne knjižice, in sicer najboljšega z 2000 din, dva s 1000 din ter osem z vlogami po 500 din. Te hranilne knjižice so prejeli nagrajeni dijaki 31. oktobra, na sestanku, kjer je član profesorskega zbora s posebnim referatom pojasnil pomen tega dne.
V	začetku meseca novembra pa je Celjska mestna hranilnica otvorila v Velenju svojo poslovalnico, da tako z organizirano hranilno službo v tem kraju izboljša praktično možnost varčeva-
nja med rudarji. Smisel za varčevanje si itak čedalje bolj utira pot med delovne ljudi. Mnogo jih še sicer stoji danes ob strani, čeprav bi lahko tudi s svojimi vlogami pripomogli k znatno večjemu in izrazitemu uspehu v pogledu varčevanja na našem ožjem krajevnem območju. Koristi od vlaganja denarja na hranilno knjižico se namreč kažejo v vlagateljevem gospodarstvu, kakor tudi v splošnem narodnem gospodarstvu. Hranilnice namreč dodeljujejo posojila posameznikom za gradnje hiš, kakor tudi posojila za komunalne naprave in izgradnjo. Lastnik hranilne knjižice pa . se z vlaganjem gotovine zavaruje pred raznimi nesrečami (tatvina, požari itd.), razen tega pa pripisujejo hranilnice letno k vlogam še 5 % obresti, pri vlogah na odpoved pa je obrestna mera že višja. Za družine pa se lahko poslužimo nagradnega desetletnega varčevanja. Na ta način imajo vlagatelji vedno vsaj nekaj lastnih sredstev za razne potrebe in primere n. pr. izredni izdatki ob bolezni, sezonski nakupi, letni dopusti in drugo. Boli gospodarsko je, da za take izdatke sami vnaprej varčujemo in ne najemamo —■ vsaj za predvidene primere — potrošniških posojil, ko potem pri odtegovanju obrokov prisilno varčujemo in plačujemo od posojil obresti, medtem ko jih od hranilnih vlog dobivamo.
Letošnji mednarodni dan varčevanja smo prvič proslavili tudi v Velenju in tako naglasili varčevanje za nujno potrebo za vsakogar, kakor, tudi važnost varčevanja za naše gospodarstvo, hkrati pa smo dobili v novi poslovalnici hranilnice možnost za nalaganje prihrankov v Velenju, brez zamudnih poti v Šoštanj ali v Celje.
Zopet nov uspeh
VELENJSKIH STRELCEV
V prejšnji številki »Rudarja« smo brali, da so velenjski strelci resno pri-

Dne 11 novembra je zločinska roka poživinjenega ubijalca pretrgala nit življenja komaj dvajsetletnemu članu našega kolektiva, tovarišu
STREGLE JOŽETU
mlajšemu.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
jeli za delo in že zabeležili prvi uspeh. Na okrajnem tekmovanju so zasedli tretje mesto, kar jim je prineslo prvi pokal in še večjo vnemo za delo.
Štirinajst dni kasneje so marljivi strelci spet posegli v borbo za najboljša mesta v občinskem tekmovanju v Šoštanju. Pričakovanje, da bodo osvojili prvo mesto — z ozirom na uvrstitev na okrajnem prvenstvu — se je uresničilo. Osvojili so prvo mesto v. veliko razlik« v točkah pred ostalimi ekipami.
Velenjsko moštvo so sestavljali tovariši: Debelak, Malin, Speh. Čanč in Žagar. ki zaslužijo za dosežen uspeh in dva pokala, ki so jih priborili strelski družini, vse priznanje.
Upamo, da bomo o naših pridnih strelcih kmalu lahko sp->t kaj poročali.
žv.
— grnitBy y ^vijcnje
(Nadaljevanje in konec)
Ze mu je postajalo žal, da ni vzel par preprostejših, a močnejših delovnih čevljev, saj je lahko izbiral. Spomnil se je pikre stražarjeve pripombe, ko je vzel lepše čevlje. Spet je gledal ven, sedaj je bilo nebo enakomerno sivo. Neurje se je umirilo, a deževati je začelo vztraj-nejše.
Ko je pripeljal vlak, je bilo malo ljudi na postaji. Nadzornik, postajni čuvaj in njemu nepoznan potnik. To mu je bilo všeč, saj ni vedel prav dobro, kdo vse kaj ve o njem. Potnik je sedel v taksi in se odpeljal. Ne bo se peljal z avtom, sestram gotovo ne bi bilo všeč in Ingegard tudi ne, če sestre tega ne bi odobravale.
Še preden je prišel na trg za postajo je že začutil mokroto v čevljih. Neprijeten, blaten hlad mu je prodrl med prste. Kmalu je prišel na odprto polje. Veter mu je pihal nasproti in ga bil v obraz. Koračil je naprej in mislil le na to, da bo imel mokro v čevljih, ko pride domov. Potem se je spomnil Frič-ja in tovarišev, ki sedaj sede v topli sobi v mestu. Morda je bilo nespametno, da ni šel zjutraj z njim. Bo že kmalu konec tega polja? Misli so bile raztresene. Zakaj ni raje počakal v čakalnici, da dež poneha? Toda tja bi lahko kdo
prišel. Dobro je, da ve vse o Fričju in tovariših. Med njimi in njim ni bile zidu.
Ingegard ga je čakala; ta dan ni šla na delo v tovarno. Vzela si je prosto, da bi uredila stanovanje. Kupila je sveže pecivo, ogenj je prasketal v štedilniku. Vse je bilo pripravljeno, le lonček s kavo še pristavi, ko bo slišala korake po stopnicah. Ni bila povsem prepričana s katerim vlakom se pripelje, saj ni vedela, če sploh pride. In ali bo najprej prišel k njej ali h kateri izmed sester? Ali si sploh želi njegovega prihoda? Ni vedela, kaj si pravzaprav želi. Bil je zaprt in čutila je, da že ob misli na to zardeva. Čutila je, ko da bi se stisnila k njemu, postavila bi se predenj in ga branila, saj je nekaj dobrega v njem.
Tedaj je zaslišala korake na spodnji ploščadi, nekdo je prihajal po stopnicah navzgor. On, on je to, srce ji je hitreje bilo. Stopila je korak bliže k vratom in prisluhnila. Ko je zaslišala korake na zgornjem prehodu, je hitro stopila dva koraka nazaj proti štedilniku, da ne bi opazil, kako je prisluškovala. Ni hotel^, da bi uganil njene misli. Nihče ne sme poznati njenih misli, morda je to vsa njena svoboda.
Potrkalo je na duri.
»Izvolite naprej !«
Ingegard je čutila, da je bil njen glas trd, ko je izgovorila te besede, a kaj more zato, če je bila tako razburjena. Obrnila se je, ko je odprl vrata. Ni bil tak, kakršnega si je predstavljala. Moker je bil, da je kar teklo od njega. Lase je imel mokre, da so se mu lepili na čelo, v obraz pa je bil bled.
Ni imel kodrov na čelu, o katerih je sanjarila često v polsnu, Spomnila se je, kakšen je bil, ko je odpotoval pred dvema letoma. Sedaj je bil bled in mislila je na to, da imajo tisti, ki se vračajo iz zapora, zločinske poteze na obrazu. Kaj naj stori, da se znebi te neprijetne misli?
Najvažnejše pa je bilo, da je, ko ga je ugledala, stopila nekoliko nazaj, samo nekoliko, toda opazno. Videla je, da je tudi on stopil korak nazaj in se zakrknil. Poizkusila je popraviti napako; z mehkejšim glasom mu je želela dobrodošlico. Toda sedaj je bilo nekaj drugega v njegovem glasu; slišala je, da je to nekaj namišljenega, potvorjenega, nekaj, kar ni prišlo samo od sebe. In jasno je čutila, da je tudi on to opazil.
Stal je pri vratih in strmel vanjo. Bilo mu je neprijetno, ker se je krog njega napravila luža. Nekaj ponižujočega je bilo v tem. Bil je prepričan, da ni dobrodošel. Človek v takem položaju marsikaj misli. Njena dobrodošlica je zazvenela tako potvorjeno v njegovih ušesih. Potem je videl, da se je spremenila. Ne, temu se ne sme čuditi;
saj sta minili dve leti. Njen glas je postal močnejši, njene lehti so bolj okrogle in oči bolj izrazite. Vse to je neprijetno delovalo nanj, skoraj je za-drgetal.
Jeziček na tehtnici se bo vsak čas ustavil. V naslednjem trenutku se mora vse odločiti. . .
Pobudo je dala Ingegard, sledila je njegovi slutnji. Stopila je k njemu, da bi ga objela. Toda le dotaknila se ga je, kajti njegova suknja je bila premočena in mrzla. Ni ga objela. Čudno se je zalesketalo v njenih očeh, stopila je korak nazaj.
Nista vedela, kako bi se naj obnašala. Ingegard se je hotela izviti iz neprijetnega položaja; odlašala je, da bi pridobila na času in potem spregovorila naravnejše. Vprašala je:
»Ali si že bil pri Ester?«
Odgovoril je kratko: »Ne!«
Beseda je zazvenela tako odsekano, da se je sam ustrašil. Sedaj se je vse podrlo. Sestra Ester bo najteže pozabila, da je bil zaprt. Sklenil je, da bo skrbno opazoval njeno vedenje, celo če bodo Ingegard in ostale sestre take, da bo vredno pričeti znova. Ingegard je spregovorila:
»Toda, ne bodi tako robat!«
Naravnost v oči ji je gledal, ko je odgovoril:
»Kaj morem!«
Še je stal in okleval, bilo mu je težko, da bi odšel iz sobe in od dekleta, razumel je, da ga hoče zadržati. Nekaj mu
je govorilo, naj se požene k njej in jo pritisne k tlom, a tega ni storil. Mnogo stvari se je borilo v njem. Prišlo mu je na misel, da ne sme več ostati tu.
»Šel bom k Ester in govoril z njo, morda bo bolje, če govorim najprej z njo.«
»Toda, saj se vrneš?«
Zdelo se mu je, da bo čutil, kako ji je odleglo, ko odhaja; glas ji je postal nežen in jasen in kar zabolelo ga je, ko je slišal te njene besede. Odgovoril je le, da bi laže odšel.
»Gotovo se vrnem!«
Tako je odšel, obotavljajoč se na zgornjih stopnicah, potem pa je naenkrat stopil hitreje. Dež je ponehal, ko je prišel ven. Šel je proti baraki, kjer je stanovala Ester, toda vstopil ni; vrnil se je proti postaji. Skoraj brez misli je bil, kar šel je. Nekajkrat se je spomnil sobe s pelargonijo na oknu. Prišel je na postajo, ko je odhajal zadnji večerni vlak proti mestu. Okrog enajstih je prišel v pivnico v Klarinem okraju. Tovariši so sedli okrog mize, vsi obrazi so zažareli, ko so ga zagledali. Nekdo je hitro naročil steklenico piva. Jansson je čutil, da je dobrodošel, čeprav mu ni tega nihče povedal. Fričjo je spregovoril prvi:
»No, sedaj vidiš, da ni mogoče.«
»Da, pričenjam razumeti.«
Pivo je bilo na mizi, nekdo je prilil žganje v čaše in potem so pili. Nato pa so šepetaje nadaljevali razgovor o velikem vlomu.