I Wk NttJU trt IOt
ff^k la dan dobivat* .. U C'OLAS VAB ODA";
^^	*frn NABAVNOFT DOM |
j fclTA^	VAB ZANIMA
f _____________o.
GLAS NARODA
- Ust slovenskih delavcev r Ameriki. -
Berntcre* as Seeond Class flatter S<T>t-mb<T «5th 1940 at the Post Offie e »t New York, N. onder Art of Congress of March 3rd, 187».

Xo- 1H8~ - VOLUME ^ - LBTN1K LI1 NEW YORK, TUESDAY, SEPTjOlIlER 26, 1944 - TOREK, 26. SEPTEMBRA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 . T	ZP^	r-	:--' -^
P A R TIZ A N I V B ECRS BTA D U
I nitrd Pres> poroča, da je jugoslovanska osvobodilna armada dospela v predmestje Beo-j {Trada in da se ]v pričela bitka za jugoslovansko prestolico; drugi oddelki osvobodilne voj-| ske so zavzeli vele važno mesto Banjo Luko, angleški commandos pa so zasedli otok Solto.
i&ivezniški aeroplani dovažauo v Juirosla-. vijo vojn«* potr«4»ščine in živež in Nemcem preti velika nova most v Jugoslaviji in na <ir-škoin. Kot pravi poročevalec za l'nitod Prl^j, iz Kairo, Jo bila že zaiirrana predigra opere za-veliko nemško katastrofo na Balkana.
K.or so prometno zv«ize |»o vsej Jugoslaviji J prejokano, pomorsko «"rt«* pa so blokirano, so! Nemci v jugovzhodni Evropi na vseh krajih j Umikajo in zapustili grško pristaniško Gou-! meni No in Janino tor <o so umaknili proti | Solunu.
Za Booirrnd so bodo I>i * i silno vroči boji, kajti NVnioi <o dobro utrdili, in Nemci sef zavedajo. jim je odrezana poglavitna pot za umik i/, Orško in Macedonije tor iz Varila rjo-j vo dolin*1, ako izgube Beograd.
GoumoniNo jo bilo prvo pristanišče, ki po' tra grški partizani zavzeli in ^o odrezali Nem-ce od Krfa.	i
:T\ot pravi porodilo iz Kairo, so bijejo silnoi
__________________j
vroči boji v tovarniškem dolu Beograda. Delavci v tovarni za aeroplane v Rakovimi, štiri miljo od Beograda so so pridružili osvobodilni vojaki maršala Tita. Xa poziv maršala Tita -i' jo o-volnulilni vojski prejšnji teden priglasi i<i	prostovoljcev.
V l>oj« za Banja Luko, kjer jo imol svoj glavni stan nemški drugi tančni zbor. je bilo ubitih H M > Nemcev. ujetih pa 4000 in med njimi tudi poveljnik <19. divizije. Partizani so tudi zavzeli neko zelo dobro letališče.
Poročilo iz Barija v Italiji naznanja, da so Nemci iz Makedonije in (irsko predrli skozi Albanijo do oest ob obrežju Jadrana. Albanski partizani so <o takoj spustil z Nemci v boj, katerih j<- okoli 5mož. v gorskih krajih na milj doliri fronti.
Tmli jugoslovanski partizani so 1>orijo z Xemei mod Zadrom in Splitom tor so zavzeli Pečkovič, Sniilioie in Štiri vasi tor so osvojili kakih osem milj obrežja.
Rusi osvobodili Estonsko
Rdeča armada je dokončala osvoboditev Estonske: na jugu pa prodira daleč v Slovaško in Madžarsko. *
Poročevalce za United Press IJeiiry Shapiro poroča iz Moskve, da so Rusi zavzeli veliko Jetsko (železniško križišice Vaimioro in so prodrli 40 milj do Riškega zaliva ter se združili z armado maršala Leoni-da A. Govorova, ki jc prodirala skozi Estonsko, j Moskva poroča, da je bilo i prodi ran jo skozi Estonsko ze-
lo naglo in d!a je bilo v zapa- ■ dnih krajih dežele zajetih mnogo Nemcev.
Izgleda, kot da je cela nemška obramba v baltskih državah razpadla. Usoda Rige je! zapečatena, kajti proti inestu; prodirate dve močni ruski armadi, ona od severa, druga pa od vzhoda. Prednje straže so že dospele do predmestij.
TEŽKE JAJtpNSKE IZGUBE
j Vrhovni poveljnik ameriške-j ga vojnega brodovja na Paci-1 liku admiral Chester AV. Ni-jniitz jo sporoči) da je bilo ja-. pon-.ko brodovjo na Filipinih j razpršeno, da jo bila japonska j zračna sila zlomljena in da so | mornariški aerip'ani brodovja j admirala IlaN« a dvakrat napadli Manilo, i glavno mesto Kilipinov. 4.
Kot poroča, admiral Ximitz i je bilo v dveh -*dneli potopi je-j nili ali poškodovanih 10f> japonskih ladij id uničenih 405
J japonskih aerophmov.
t _________
LINČANJE V RIMU
Rim. septembra. (ONA) — Danes so v Kiiuu razvijali kinematoimitniit1 posnetke 'lin-ean.ia. do katerega ;je prišlo, ko iio imel biti STussolinijev ravnatelj j.voliei jo Pietro Ca rušo sojen radi svojih zločinov. Zavezniški Xeivsreel operatorji usj^eli i ki snet i razliene prizore v sodni palači in strahote, ki -o so odisrravsde pred vrat-mi z; * por« R*--jOLrL	Iio 5 o
razjarjena množica linčala gla-nio p r ieo tožitel.Ja, Donato Carreta. bivšega ravnatelja rimskih mestnih zaporov. l>o-ibro oborožene vojaške straže so okrožale delavnico, kjer >o razvijali te filme, ker se je bilo bati, da poskusijo nekateri
elementi uničili to filme, ki
j _ 7
bi morda tvorili važen obtožil-ni matorijal proti onim. ki so povzroeiil to nerede.
Vlada in tudi poli«rija so mnenja, chi so nekateri faši-ti-čni elementi, ki tse deloma se vedno nahajajo v Rimu, podžigali ninožieo v cilju, da izzovejo nemire in splošni nered. Doseči so hoteli dvoje ■stvari. Prvi. da izpodkopljrjo še bolj i avtoriteto sedanje vlade, ki je že -ama po sebi dovolj šibka in bi le težko prenesla hud udarec na ugle<lu. i)ri\irič pa so uajbrže nameravali prodreti v jeTTiišnico Rogina Ooeli, iz katero so hoteli izpustiti na stotine važnih fašistov, generalov, admiralov, politikov in prvakov stranke, ki so '.«m zaprti.
Rusr poživljajo Čehe na vstajo
(Vški politični in vojaški voditelji v Moskvi so s posebnim razglasom pozvali Čehe, da se naj po zgledu Slovakov dvi-j gncjo proti nemškim zatiral-j com in naj organizirajo gue-lilske četo.
Mod drugim pravi raglas:
"Xa češkem narodu sloni velika odgovornost. Slovaki se ne bore zastonj za osvobojenje svoje domovine, temveč tudi za našo svobodo. Žrtvudejo >vojo kri in življenja za skupno stvar, za svobodno eoho-slovaško republiko. Slovakov ne smemo pustiti, da <bi se sami bojevali.
"Naša dolžnost je kot Cehov, da stojimo Slovakom ob strani v borbi in z dejanji doka žemo čehoslovaško bratstvo, edinstvo čehoslovaake države, ki je podlaga republike."
FINCI V BOJIH Z NEMCI
Finska armada je vzela Nemcem Suomus-salmi o»b ruski meji, na severu pa izganjajo ali razorožujejo Nemce v soglasju z mirovnimi pogoji z Rusijo. Uradno naznanilo iz Helsinki pravi, da finska armada prodira v severno Finsko, toda nobeno sporočilo ne pravi, da »bi se Finci spopadli z Nemci.
Finci so zelo razjarjeni, ker umikajoči se Nemci jemljejo s seboj ves živež, lokomotive in železniške vozove.
V prvi vrsti se tajniki raznih uradov ne strinjajo v tem, kaj bi bilo najboljše, da se napravi z nemško industrijo. Zakkidniški tajnik Morgen-than se z veliko vnemo zavze-za načrt, da je nemška industrija prenesena v zavezniške države, ali pa uničena, vojni i tajnik Stimson pa je proti takemu naicrl u.
Tretji_ član Roosoveltovega kabineta, državni tajnik Čor-dell Hull, je popolnoma hladen za Morgenthauov načrt; toda v njegovem mnenj it ^ zelo podpira predsednik Tfrn, noveli, ki je o tem razpravljal! s Churchillom v Quebec u.
^rorgenthan je bil pred kratkim v Evropi in jo o miru zj Xemei jo razpravljal z angleškim vnanjim ministrom An-j t liony Edenom. ki se tudi za-j vzema za kar najstrožji mir z i Nemčijo. Morgenthau pravi, i da sta državni in vojni urad! iz^lelala načrt za mehek mir z j Nemčijo in tudi za kontrolo; Nemčije po vojni. Po tem na-! črtu 1k> Nemčiji odvzeta vsaj industrija in l>o premonjena vi poljoilelsko deželo. Pokrajine kot Slezija na vzhodu in Saar na zapadu bodo dane sosednim deželam: vsi rudniki v ostali; Nemčiji pa bodo zaprti.
Nad tem načrtom so uradniki v državnem in vojnem uradu zelo razburjeni, ker so izdelali popolnoma drugačen na-, črt.
Morgenthau je mnonja, da Rusija ne bo hotela dolgo časa Nemčije dolgo držati pod kontrolo in da bo kmalu to nalogo prepustila 'Združenim narodom. Rnsija bo v prvi vrsti zahtevala od Nemčije zemljo, da bo Poljski nadomeščena zemlja, ki jo bo morala prepustiti Rusiji, to je Belo Rusijo. Ravno tako bo Rusija zahtevala nemške delavce, da 'bodo popravili opustošene kraje.
Pavelic kfcče otroke pod orožje
Ko se je hrvaški pog-lavnik dr. Ante Pavelic vrnil iz Hitlerjevega glavnega stana v Zagreb. je pričel klicati pod o-rožje 17 let stare deleike.
44 Transocean " časnikarska agentura poroča, da je bil letnik 19*27 pozvan k naborom 28. septembra. Vsi sposobni naborniki bodo takoj poklicani k vojakom.
MORGENTHAU ZA OSTER MIR ZA NEMČIJO
Med državnim, vojnim in zakladniškim uradom je prišlo do velikega nesporazuma glede vprašanja strogega miru z Nemčijo. Do ostre razprave in odločitve bo mogoče prišlo še ta teden.
Silni protinapadi P» Arnhemu
\cinri -o v pondeljek že tretjič presekali zavezniški koridor na UolandrJvem. toda angleški tanki so jili zopet vrgli nazaj
Zaloirr ;.cdaj zopet tečejo po «-e>tah na južni iov*u Tterio n«^f»r<»ti AmliecHft, ■*£,]<*»• -itii^fie* šlca dt uga armada pripravlja, da vdari čez reko. < 'oz reko neprestano prihajajo ojačenja za angli'^ko zračno armado, *ki s^^ ž<« osem dni. bori proti >ilnim nemškim napadotn zsipadno od Arnheiua.
Jugovzhodno od Amhema je druga angleška armada prekoračila nemško mejo, ko jo zavzela holandski mesti Book in Mook ter na nemški strani zaisedla gozd Reiehswald. Zapa-dni konec, gozda je osem milj od Cleve, severnega oporišča Siogfriedove n'-ato. Nižjo proti Jugu Anirleži tudi prekoračili Rois-do-Puo. kanal ter so prišli v Deume. 4<) milj zapadno od Duisburga ob Ren i.
Nemci si z vsemi silami prizadevajo, da preprečijo Anirležom, da bi prekoračili zadnji rokav delte Rene in bi pri>li na glavno cesto, ki polje v Berlin: proti jugu pa se tri ameriške armado pripravljajo, da vdari jo skozi »Sieg-friedovo črto v Nemčijo.
Ameriški lO palčni toppvi. ki so največji v zavezniškem arzenalu. sipljojo uničujoči ogenj čez Siegfriedovo erto v Nemčijo. Nemci poročajo, da divjajo silno vroči ;boji na fronti tretje ameriško armade od Metza <lo Vogezov, kjer general Patton pripravlja močan napad na nemško utrjeno črto.
Ni/je proti jugu ameriška sedma armada prehaja čez Mozelo na 15 milj dolgi fronti med I-ipi na ioni in Remiremonton.
Vrtč sto ton bomb so vrgli ameriški aero-plani na Klobonz, Prankobrod ob Maini in na Lndwi^sliafen.
*
NEMCI GRADIJO ČRTO OB RENI
(
Nen —ko vrhovno poveljstvo je ukazalo ta-, koj zgraditi utrjeno črto ob Roni in mcijski gradbeni oddelki že utrjujejo vzhodni breg reke.
Nem ki poveljnik ob Reni je ukazal zgraditi utr<?be db mostovih in križiščih cest in svojim podrejenim je ukazal mobilizirati vse delavce v okolici za zgTadR>o utrdb.
Kot pripovedujejo nemški vojni ujetniki, je postavljenih 400 do 500 vojakov za strožjo raznih križišč cest in za stražo uporabljajo tudi vso policijsko silo.
Na raznih kriii-Sčih 8(> postavljeni proti-tančni in protizraeni topovi, da odbijejo vsako sovražno tanftno silo.
Gauleiter za Kolin in Aachen je prebivalcem ukazal kopati zakopc med mejo in Reno.
Kopanje jarkov je trojno: 1. pro titanom jarki; 2. krogi poljeddh utrdb okoli mest in vosi
in o. zgraditi tretji obrambni zid, ker sta bila ur;r TTnA>ita.	- -	------
Todtova organizacija gradi moC-no utrdbe ob vxliodnom bregu Rene.
ZAVEZNIŠKI UPORNIKI V NEMČIJI
Cioneral l>wight 1>. Kisonhow«-!* je sinoči o-znanil, da je izmed mnogih uiiljonov tujih de-lav<-ov v Nemčiji organiziranih in dobivajo od zaveznikov orožje in jih jr pozval, da se naj dviimejo. ker sedaj je prišel čas. S tem jo bilo prvič objavljino. «la je imelo zavezniško poveljstvo zvezo z delavci v Nemčiji.
Nemci sami so zavedajo nevarnosti, ki jim preti od tujih delavcev in naci jski voditelji so že opozorili prebivalce, da so varujejo, da ne dobijo " sunka o<l za de j." Naciji ?ami so priznali. da je na tisoče delavcev zapustilo tovarno in <c sedaj skrivajo po irozdovih, kakor jim ,jo bilo naročeno po generalu Eisonhoworju.
Vso je bilo tajno in javnosti ni bilo znano, da je imel glavni >tan gonerala Eisenhowerja tako ozko zveze z delavci in da so dobivali o-rožje. Delavci niso bili samo organizirani za -alM»tazna <lel.% temveč so bili organizirani v pravo uporno armado, ki je dobro oborožemi. Sabotaža jc bila tako razširjena, da so Nemci naznanili, da jo bil izmed vsakih treh izstrelkov eden prazen.
General Eisenhower jo pozval delavce v Nemčiji, rekoč: "Fra za akcijo je prišla.Jr Nato pa jim je sporočil, da naj zapustijo tovarne. ker zavezniški aeroplani bodo tovarne bornima rdi ral i. Zato naj se poskrijejo po mestih,i t najboljše pa še po deželi in zlasti po gozdo-' ivžh. Naročil jim je, da pismena navodila, ki ;so bila z aeroplani razširjena po Nemčiji, na-jtančno preberejo, se zapomnijo, kaj jim je bilo naročeno, nato pa naj navodila uničijo, o-rožje skrijejo in ga naj rabijo kadar pride pravi čas.
"Delajte razumno." je naročil Eisenhower. ^Ne jxMiWmjujte moči gestapa. Pomnite pa. da je danes gesta po v strahu pred 12,000.000 delavcev, ki morejjo započatiti usodo tretjega rajha.,J
KAJ BODO STOEILI POLJAKI?
London, i'0. septembra. —! ONA.— Zavezniški opazovalci v Londonu <o prepričani, da' bo Mikolajvzyk zavzetju Varšave napravil nov poskus,-da izboljša svojcisko-poljske od noša je.
Navzlic- v-eni velikim težko-Oaiu. bo Mikolajcyzk čimprej mogoče odpotoval ^v Vavtavo.; da tam na licu mesta stopi y zvozo z vsemi različnimi s-oji: jM>ijske javnosti.
Poljski krogi so prepričani, j ^ .ia koni'orenci v Q neb ecu | i poljsko vprašanje ni bilo re-j j šeno.
Imajnerji rešeni
Ivot pravi poročilo iz Gnana j iuato \ Mehiki, je bilo rešenihj 114 rudarjev, tki so bili dva te-j !dna zasuti v nekem srebrnem! jradniku. Ko so bili rešeni, so) povedali, da so žvečili svoje j usnjate pasove, da so se obdr-j žali p: i življenju. Vode so ime-j li dovolj in vsi so bili tako slabi, da so jih morali prinesti iz jamo.
_ —
La Guardia izbran za važno mesto
Švicarski radio naznanja, da' je bil na konferenci v Quebecuj izbran za važno mesto v Italiji! newyorski župan Fiorello La| Guardia.
i Vesti
j Nemci ne dovoljujejo j zavetja sodelavcem
Angleška radio postaja .e s<»ptenVbra sporočila, ila ! Xomoi ne dovoljiviejo svojim ; francoskim in belgijskim delavcem. da l»i -i poiskali zavetja v Nemčiji. Frank 011-lard, poročevalec za angleško j radijsko postajo, je v franco-! skem jeziku po radio poročr;!, | da Nemci svoje sodelavce, ki j pridejo na nemško mejo prt-j pustijo njihovi usodi, j Postaja dodaja: '"Ti možje ; in žene. ki so pomagali N- m-i ceni v preteklosti, so pregna-I ni iz svojih domov in nikdo j jim ne mara pomagati. Plnču-! jejo ])ravično in strašno z.i j svoje pretekle grehe.''
Nelson se je vrnil
J Donald M. Nelson, i-avnatelj AVar Production Boards, se „e ! vrnil z enomesečnoga r>osIari-
I	.	1
siva iz Kitajske. Pred>edni!v [Roosevelt ga je po-Ial na Ivi-I tajsko, da bi povečal izdelova-!nje vojnili potrebščin za kitaj -! >k-O-axmndo , v;, jgotii v • > i ri z ! Japonsko.
' Nelson je izdelal vse potre-
|bne načrte, ki jih ji- tudi t i » * trdil generalissimu« l'ankaiši*k
j in jih bo sedaj predložil pred-
| sodniku Rooseveltu.
i Veronauk v jugoslovanskih šolah je obvezen
Radijska postaja Svobodna j Jugoslavija .je 18. septembra sporočila, da veronauk v juir >-j slovanskih ljudskih šolah bo ji udi v bodoče obvezen prr-d-! met.
Postaja tudi naznanja, da lv> | letos odprtih foliko ljudskih j sol. kolikor bo sploh mogočo j in del IhhIo odprti so posebni | vzgojovalni tečaji. V sloven-I škili in hrvaških šolah se bodo učenci učili pisati v ]>rvi vrsti i v latinici, potem pa v srbšči-j ni: kjer pa so srbski učenci v i večini, se bodo učili najprej J pisati v cirilici, potem pa v latinici.
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do nase skrajne , ____ zmožnosti, -
- GLAS NARODA** _51st Year
■^■iii in i in	^
ma gblo uro tuja ust za zdbužhnb dbžavi in canaooj j
fT —; IA POL UPA	ZA CUTBT LETA »2.—._
«iwflitwiiJ*	dhm iivTMCi^Si. IOIKH«	I® PWUHJIdot«
11..............------------------------------■ ■ I l ■MHMiM.,1 II I r^JLJL, , . ||||>
T^BSDAX SEPTEMBER 26& I0447
VRANOTimv L. UM
Titovo sporočilo Južnim Slovanom v Ameriki
Združeni odbor jt* prijel od predsednika jugoslovanske vlade dr Ivan iSirhašika sledeči kabeLgram:
Združeni odbor južiiostloi^nskili lAuierikancev 1010 Park Avenue, New York City
"Radio postaja "Svobodlia .Jugoslavija" je dne 13. septembra t. L v imenu maršala Tita podala sledeče sporočilo Amerikaneem jugoslovanskega porekla :
*'('e je tudi uaia domovina podjarmljena od Xetuoer in drugih okupatorjev <bila vee kot tri leta pojmhionia odsekana od zunanjima sveta smo »bili mi v domovini vseeno, prav od pri^ptka natoo težke »borbe obveščeni, da ste vi v Ameriki pravilno razumeli kuj se je dogajalo.
"Nad vse veseli smo znanja, da se vi v Ameriki močno 1 rudite. da >e doseže slogo narodov Jugoslavije. Vaše delo je bilo neizmerne koristi nam v Jugoslaviji. V nasi težki osvobodilni borbi je bilo naše glavno geslo *4sloga in bratstvo našega naroda", katerega je sovražnik namenoma razdražil k notranjim prepirom, s ciljem, da tako uniči eden drugega. Xa žalost je bilo nekoliko ljudi v naši domovini, ki so služili kot orodja v rokah sovražnika. Tem domačim izdajalcem je u>*pelo, ustanoviti zveze s sdbi enakim v inozemstvu, kot je raprimer Fotie v Ameriki in razni drnei izdajalci, ki niso samo povzročali razdor med Srt>i, Hrvati, Slovence in drugimi, temveč* tudi zavesii ameriško javnost o pravih dogodkih. v Jugoslaviji.
"Ogromna je v&šn zasluga, ker ste vi z vašo neumorno aktivnost-jo us^>e!i razkrinkati te ljudi in odkriti f»red svetovno javnostjo pravo re-nico. da Narodno osvobodilno gibanje s svojo vojsko in partizanskimi odredi, prav od pričetka,. votli nadčloveško borbo za osvobojenje *voje domovine in za u-stvaritev nove in srečnejše Jugoslavije. Za to se Vam moji fona rodnjaki in jaz najprisrt-neje zahvaljujemo v imenu vsega naroda, H je dal in še vedno daje strahovite žrtve za dosego tega cilja. Jaz sem prepričan, da boste tudi v bodoče nadaljevali s pomočjo muši materijalno razorani domovini, ki bo zahtevala nadčloveške napore, da *e obnovi iz razvaline in mizerijc, katere so povzročili fašistični napadalci.
Smrt fašizirtu! Svoboda narodu!
"Predsednik odbora
Narodnega osvobojenja Jugoslavije, Maršal Jugoslavije T 1 T O."
"*Subašič."
USODA NEMČIJE ZAPEČATENA
(Zavezniški vrhovni poveljnik general Dwight D. Eisenhower je na časnikarski konferenci rekel, da je vojaški položaj Nemčije brezupen. Kako dolgo bo še trajala vojna, je odvisno od d»veh čiuiteljev: 1. Kako dolgo bo mogla Nemčija zdržati silovite zavezniške vdarce z za pada, vzhoda in juga, in 2. Kako dolgo bo ge*tapo še obdržala oblast v Nemčiji.
General Eisenhower, ki je imel nekaj tednov vsied revina-tizma trdo desno koleno, je sprejel le majhno število časnikarjev in jim je {kmImI svojo izjavo. Časnikarjem je rekel, da se je čudil časnikarskim poročilom, da je bil 'bolan ter rekel, da se lazim revniatizma v nogi počuti popolnoma dobro.
Gen. Eisenhower je reke*, da se pobil v koleno, ko se je pred nekaj tedni z acroplanom vrnil v svoj glavni stan. Zaradi slabega vremena njegov pilot z aeroplanom ni mogel pristati na letališču, temveč na obrežju in je aeroplan pristal na vodi. Eisenhower in njegov pilot sta aeroplan izvlekla iz votle. Pri tem si je Eisenhower vševnil koleno in je c.d tedaj imel bolečine. Navzlic temu pa je se mnogokrat poto-Val z aeroplanom.
Na vprašanje, kako dotgo bo še trajala vojna, general jii mogel določno odgovoriti. Rekel je samo, da je odvisnso od tega. koliko časa bodo mogli Nemci zdržati zavezniške vdarce. Rekel je, da nentška armada ni več sjmsobna pričeti kak večji protinapad in da je vsied tega za Nemčijo nespametno nadaljevati vojno. Ako pa se bo še dalje borila, bo za njo toliko s*aiiwe, ker 1» uničenih toliko vičfe$enih
Eisenhower pa je rekel, da ftestapo ima poglavitno moč v deželi m da bo obdržala do konca, kajti, če se poda za vezni-! kom, ne more ničesar pridobiti.
Odkar se je pričela vojna je bilo to vprašanje med nami. Ne samo, da se je vprašalo ali smo pripravljeni pomagati ali bomo pomagali, ampak povdar-jalo se je in oWjribljalo, tako pri posameznikih, kakor pri organizacijah : 44Ko pride čas, mi bomo na mestu/'
Večkrat se je slišalo: 44Škoda, da ne jmoremo pomagati; kakor hitro bo pa prišel čas in priložnost, da se bo poslalo naravnost v Jugoslavijo, naredil, oziroma naredili bomo vse, kar ^e v naši moči, da olajšamo gorje našemu nesrečnemu narodu, katerega del smo tudi mi — izseljenei
In ravno od nas -slovenskih izseljencev upajo in pričakujejo naši krvni bratje v domovini, da jih ne 'bomo zapustili v času največje potrebe v zgodovini slovenskega naroda. Ali bomo mi storili svojo dolžnost ? Ali jih bomo razočarali v njih prošnji za pomor, s puhlim izgovorom, da vsak naj svojim pomaga ? Kdo pa ve, kje so njegovi svojci ? Ali so doma? V izgnanstvu t Pri partizanih? Lahko je, da tujec gospodari na njihovem posestvu. Mogoče, da eden ali ver*- članov družine ni več med živimi. To so vprašanja, na katera do zdaj ne more nihče odgovoriti; gotovo pa jo, da so vsi v veliki potrebi.
i^epe Slovenije, kakršno si predstavljamo v duhu, ko srno odhajali v tuji svet, ni več. Ni več veselja in petja po mirnih slovenskih trgih in vaseh. Puške, strojnice in bombe pojejo svojo smrtonosno pesem jjo nabili mirnih naseljih. Požiga-jo in rušijo naše domove, ljudi pa odganjajo na prisilno delo v sužnjost.
Fa nt je in mladina sploh se ne zbira na vasi k nedolžnemu veselju in raznim igram, ampak se skriva po gozdovih in gorah, lačni, rastrgani, prezebli, da se odtegnejo sužnosti in si rešijo golo življenje. Ali je fxrtem čudilo da so zgrabili za orožje, tla branijo sebe, svojce, svojo zemljo, svoj na rod?
Zc preje v mirnih časih bila je naša lepa Slovenija revna in ni mogla preživljati svojega prebivalstva; številke izseljencev gredo v .stotisoče, ki so bili prisiljeni iskati kruha v tujini. Lahko si mislimo, v kakšnem stanju se nahaja sedaj.
Vojna v?hra traja že tri leta in pol z neusmiljenim in kruti ifi sovražnikom, ki ni prišel k nam, da bi nam kaj prinesel, koristi ali pomagal, ampak je prišel z edinim namenom, da koristi sefbi in nam pobere še tisto malo, kar smo imeli, in, ki še za nas ni zadostovalo. Bojim se, da se mu je to v polni meri posrečilo.
Vzelo bo dolga leta, da se i popravi škoda in da se dežela zopet postavi na trdno gospodarsko podlago. V teku ča ■sa 1>odo ljudje v domovini že skrbeli za to, da se čimprej obnovi pol jedel jstvo, industrija in trgovina. A zdaj v kra jih osvobojenih sovražnika to ni mogoče, ker vsega primanjkuje, najbolj pa zdravil, obleke, hrane in orodja
Potreba je tako velika, da 1>o natša pomoč samo majhen del tega kar bi se laliko rabi lo. Mislim, da med nami ni ljudi, ki bi ne hoteli pomagati, aH da bi celo ovirali ddbro delo in nagovarjali druge, da ne pomagajo.
je tnleajj, prišel je hitreje, kakor smo pa pričakovali. Pred nekaj tedni je dobil ;Tnž »oslova nsfci odfbor dovolje-
sebej, za Hrvate posebej, itd.4 ampak, kakor omenjeno, za vse J ugoslovane.
Zadnji petek, 2S2. septembra, pa je bilo poročano na seji v Slovenskem domu v Brooklynu, da je tadja, ki je namenjena za prevoz blaga iz Amerike v Jugoslavije že na potu iz Londona v New York. Ladjo je dala na razpolago jugoslovanska vlada in vozili jo bodo naši jugoslovanski mornarji. Ne veni, če je resnica, slišal pa sem, da ne bodo vzeli mornarji za delo na ladji nobene plače. Ladja pa mora biti polna in misa dolžnost je, da jo napolnimo. Treba je, da vsi Slovenci bi Jugoslovani Ši-roin ^Združenih držav pomagajo, vsak po svojih močeh.
Obrabljeno obleko, ki pa mora biti očiščena in v primeroma d'obrcm stanju, lahko pošljete na Hrvatski dom, 2<i3 W. 40th St., New York. Lahko pa jo držite doma pripra-
vljeno, da jo lahko odda ste v kratkem času, kadar ste pozvani. Zato se vas prosi, da pazite na objave in dopise v slovenskih listih.
V g»etek septeidbra bo zelo važna seja slovenskega odbora za pomoč Jugoslaviji v Slovenskem domu v Brooklynu db 8. uri zvečer. Društva so naprošena, da gotovo pošljejo svoje zastopnike.
Na zadnji seji 2J. septembra je pomožni odbor sklenil, da priredi velik shod v nedeljo prvega oktobra ob 4. popoldne v (Slovenskem domu. Namen shoda je, da se kolikor mogoče hitro in uspešno pomaga tistim, ti so pomoči potrebni. Vabljeni ste vsi, pridite vsi.
Narod v domovini prosi pomoči. Ali bodo naša ušesa gluha ? Naša srca trda, ko kamen, zaprta? Ne verjamem. Prepričan sem, <la se bomo držali sklepa in namena, ki smo ga naredili tekom zadnjih let, lo je, da bomo ]»omagali, kakor hit ro se bo lahko poslalo naravnost v domovino.
POZIV OD NE STRANKARSKE ZVEZE
Henry Kiaiser. Chairman of the Nlon-Partison Association for franchise Education, je izdal naslednji poziv vsem tu.je-jezičnim časopisom:
"Letos, prav v sredi vojne, bodo sli ljudje v Ameriki na volitve — in to je eden redkih slučajev danes v svetu, da more nai od svobodno izbirati svoje predstavnike. Te volitve nam bodo pokazale silo demokratičnega svetovnega nazira-nja. Mjed volilce štejemo vse naše ljudi — stare državljane in nove — voi so dobrodošli in potrebni na \plitvali.
4*Nedavno se je pojavila velika nevarnost, da se bo manj ljudi udeževalo volitev, deloma radi tega, ker je toliko naših sinov, in bratov na bojiščih, deloma radi tega, ker
v roku, ki je določen za to, tako da bo ime volilca ali volil-ke vp!sano na seznamu — na takozvani 44election roll", ter da bo mjoglo biti priznano na dan »v-olitev. To je potrebno, da se prepreči poneverbe.
Oni državljani, ki so bili rojeni izven Amerike, morajo prinesti > seboj svoje državljanske dokumente ^citizenship papers". Oddati svoj glas pa je tako enostavno, tla je kaj, kot napraviti kljuko s >v<>-jim svinčnikom ali obrniti ro-eaj stroja pri katerem delate. Rodbine in sosedje gredo lahko -kupaj registriiati se in tudi voliti — in ta enostavna stvar, ta preprosti korak je temelj svobode in vlade naroda.
Najsi ste mladi ali stari, možje ali. žen«, vsi imate to veliko
RAZGLEDNIH
SE ENKRAT: ATLANTSKI CHARTER
Sedaj, ko se je anglo-ameri- ne" kraje otoka Sew Guinea, *ka konferenca v Kanadi kon-|>o se že vrnili nizozemski ura-čala. so mednarodni politiki dniki, da tamkaj vladajo, kakor zopet oživeli in nastopili v ja-jpred vojno, in francoski naro-vnosti /. vprašanjem, bodo li v dni odbor. /.<• prosi za sodelo-
bodočnost vsa ljudstva oproščena tujih nemških in japonskih diktatorjev, ali pa bodo ta Ijinbtva in narodi morali še v nadalje živeti pod diktator-stvom kake druge vrste. V kolikor pride Evropa v poštev— je skoraj nesmiselno, ako ImkIo tamkaj nadomestili tuje dikta-torje v. —domačimi, oziroma v slučaju, ako se n. pr. vrne na Grško zopet grški, in v .Jugoslavijo — jugoslovanski kralj, oba seveda > svojimi "korita-si'\ In kolikor pride Azija v poštev. bode li v bodoče kaj razlike med sedanjimi .japonskimi diktatorji, ali pa njihovimi evropskimi nasledniki, kate-ri trdijo, da imajo pravico vladati neštetim milijonom azijskega prebivalstva
Nacijem bi bila in jugoslovanski kralj mnogo bolj dobrodošla, kakor pa narodna vlada imenovanih dveh deželicah, in tudi angleški, francoski ter nizozemski uradniki, !>i jim bili Uolj všeč. kakor pa kako veliko-japonsko iztof-no-azijsko ministrstvo. To-
vanje pri vojni na Daljnem Iztoku — menda za, to, da bode i v nadalje, oziroma v povojni dobi, "vladal" narodu v Kam-bodji in 1 ndo-Kitajski, dasira-vno ta narod ni francoski. Toda naša vlada, ki je podelila Filipineem neodvisnost, se hode glede azijskih kolonij lahko sklicevala to dejstvo in zahtevala. da tudi Anglija in Francija storiti isto.
Takozvano kolouijalno vprašanje je sedaj treba razmotrival i iz stališča bodoče svetovne varnosti in svetovnega miru. Priznati se mora, da je francoski narodni odbor svojo kolouijalno politiko preiuačil, tako da j«* poslala bolj liberalna, —■ toda le v toliko, kolikor pridejo francoske kolonije v Afriki v eveda "rški poštev. in sedaj se poroča, da bode Francija ravno tako postopala tudi v fraiieoski Indo-Kitajski, oziroma v Kanri>odji.
Nizozemci, ki so znani kofc svobodoljuben narod, vladali so tudi prebivalstvu iztočno-indij-skega otoč ja Kunda in sicer tako liberalno, da je tainošnjo
da kolonijalizem*4, pa naj že prebivalstvo, ki šteje nekaj nad
posvečajo nifiogi izmed nas dolžnost — najvišjo dolžnost
»vse svoje misli *edino le vojni in so tako izgubili svoje zanimanje za to, kar nazivajo 'politiko*. Toda stvar je taka. da gre za ovojno, tudi za vojno, •kadar v Ameriki oddajamo svoj volilni glas — obenem pa tudi za našo svobodo in naše najdražje pry/vice. Potrebni s_o nam prav vsi volilci. da l>omo tudi zares vedeli, da ves narod vlada Ameriko, in da so vsa mnenja v njej zastopana.
V pogledu te naše dolžnosti, ki nas kliče vse na volišče, pa iiiiajo Amerikanci tujega porekla še prav poi^ebnc veliko odgovornost. Oni sami najbolje poznajo važnost volitev, ker vedo kaj to pomeni, ako volitev ni, oni vedo. kako nastane zatiranje in izgube volilne pravice, obenem z zasužnjevanjem in celo ubijanjem. Oni vedo, da državljanstvo Amerike ni ne-važna stvar. Statistični podatki potrjujejo, da naši najno-jvejši državljani volijo v -večjem številu kot naši stari državljani, tako tla so celo bolj zvesti svobodnemu volilnemu sistemu, z eno besedo, bolj A-mcriikanci.
Ako pa volijo vsi. potem morajo žene prav tako voliti kot nfložje. Matere, ;ki imajo svoje sinove v naših oboroženih silah, in svoje hčere v WA-WES in WACS, morajo voliti, ker je to njihova dolžnost napram njihovim sino«\x>ni in hčeram. Žene .in sestre se morajo registrirati in morajo voliti.
Glasovi žena bodo zelo velike važnosti za bodoče blagostanje in srečo njih otrok, njihove rodbine in njihove domačije.
Nobena stvar ni tako lahka
— da oddaste svoj glas. a-ko bodo »vsi volili, bomo uspeli, da obvarujemo plamen svobode, da bo gorel tudi še naprej v tem svetu, ki se bori za te pravice.	•
Kolijalno vprašanje sta proučevala tudi naš predsednik in Registrirajte se zdaj takoj.• državni tajnik in sta izdelala A potem, na dan 7. novembra,! nekoliko tozadevnih pred logo v
milijonov "ljudi, moralo delati za nje, tako, tla je - svojim delom plačevalo po Nizomcih zahtevane davke. (»d leta 1!>10 do 11>.'H>, so Nizozemci potrošili velike svote ljudskega denajra v imenovani koloniji za to, da so domačinom enostavno odvzeli zemljišča, nakar so ta-mošnji delavci delali za vlado, kot vladni uslužbenci. Kasneje, ko je tamkaj nastala inflacija, so na. ta način odvzeli domačinom ,:e preostala zemljišča, ki
so bila zasebna last. Vsied tgea vrnejo pod nizozemski, angleški M(t |lflt	,|a so imperija-
m tran.-oski "jarem", oziroma Etični kolonijalni problem do-
eela preinači, ker innče se za-
timre zgoditi, da se nezadovolj-
bode katerekoli vrste, nikdar ne ponien.ia svobode prebivalstva te ali one kolonije.
•Bodočnost «tz i j a t .s k o - j«i c4 l'i č-nih kololnijalnih < le žel, je vsied tega postala dokaj kočljivo vprašanje, po-ebno še sedaj, ko se bode vojna proti Niponu šele pričela. Se li naša mornarica in vojska v resnici boriti za osvoboditev Iztočne Indije, Malaje. Kambodje in Burme izpod japonskega jarma, ali pa le v svrho, da se ta ljudstva
administ raei jo kolom.) omeii.ic-nili evropskih držav
pojdite volit, in pokažite s tem. da je naša vlada ljudska vlada, in da je ponosna in mogočna ' \
PROSIM!
* Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-Slo-vence. Opominjani pa, nikarte ])isati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega naslova, ker imamo preveč dela trgati Ji ste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KNJIGE!
Rev. Pius J. Petric, O.F.M. 62 St. Mark's Place, New York 3, N. Y.
glede osvobojenja sedanjih evropskih kolonij, in William (Phillips je tem pi »vodom celo predlagal, da Anglija tekom gotove kratke dobe podeli Iztočni Indiji popolno neodvisnost.
Vodstvo v tem vpraišanju so Zjedinjene države prevzele radi tega, ker so za jamčile Fiii-pineem popolno neodvisnost, in tudi neodvisnost za otok Puerto Rico.
Morda bo naš predsednik, a-ko še ostane predsednik, pri mirovni konferenci zahteval in predlagal, tla se da vsem ko-tonijainim narodom svoboda in neodvisnost, in da se dotedaj ustanovi poseben mednarodni odbor, ki bode upravljal sedanje kolonije do tedaj, da postanejo popolnoma neodvisne države.
Toda — dosedaj "osvoboje-
stvo, ki vlada na Daljnem Iztoku. prenese tudi na Zapad, kar bi morda zopet povzročilo vojno.
AMERICAN
WILD LIFE
.rflUHilUUliHHIBHHIIIIHIIlIHIHIIHHIHIlUlIUlIlHlIlHIHII lil II lllllllliniim I lllllt,
in enostavna kot oddati svtoj nje od ameriških oblasti Do-[glasi Vsi, ,ki s-o že volili, vam voljenje je bilo izdano za .Tu- bodo to potrdili. Potrebno je goslovane, ne za Slovence po- pred vsem, da se registrirate!
NOVA IZDAJA " fisnuBondo? SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Oera 50 centoT
Naročite pri: "G L A 8 t WARODA"*y 21T> West 18th Street, New Yortc 111 N. T.
V knjigi Je nataoflno popirano IIt-Ijeaja posameznih živali, živečih nft suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pegtro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej na8el marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj Ae ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni aaml knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prlnafia POrOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral levre, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribi«, ker so v knjigi načtete VSE HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln prlpoTO-dovanja vsebuje knjiga 327 8LIK (ffc. tografij); 0 gUk v naravnih barvah, V velikost! cele strani, ter ima 778 •tranl. Velikost knjige Je • x < inCev. Knjiga opisuje stsavee, ptite, ribe, km. Ce in Živali, ki so ravnotako na sahan kot v vodi domR. — Vezana je v moCno platno * zlatimi Črkami.
V ANGLEŠČINI Cena $3.50
knjigarni Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11 K. Y.
Naročite pri:

ALI BOMO POMAGALI BRATOM V STARI DOMOVINI?
Ivan Rudfcay, Brooklyn, N. 7.
TUESDAY, SEPTEMBER 26, 3J944
VWAROTUEI L llM
Petindvajset-Letnica Dramskega Društva "Ivan Cankar"
•Cleveland, O.
V nedeljo 8. oktohia proslavi dramsko dru>t»vo "Ivan Cankarsvojo 25-letnico oWtai*-ka z pred<ta»vo naiodue l^rre 14Deseti liratM. Povest "De-eti brat*' je spisal Josip Jurčič L 1S66. Po teni ~plo>uo nu»d narodom priljubljeni povesti .jm je dramatiziral igro istega imena Frank Go veka r.
Drariksko diuštvo 41 Ivan C'anrkar'* s to predstavo počasti 100-lctnieo rojstva avtorja i4I>esete^ra brata", Josipa Jurčiča, ki je bil rojen v Vasi Muljava na Dolenjskem dne «4-marea, let« 1844.
Predstava se prične točno ob 3.30 po|»oidne v avditoriju S. N. lVmui na St. Clair Avenue, to vsied teg-a, ker je isrra pre-cr,i doljga. Po i^ri zvečer bo ples. Vstopnina k predstavi popoldne in plesu je 7">e za osebo. Davek vštet.
'Zanimivo je, da je dramsko društvo "Ivan Cankar" ,podalo po svoji ustanovitvi kot
prvo predstavo tudi Desetega brata" v marcu leta 1919. Tedaj je društvo proslavilo 75-letnico rojstva Josipa Jurčiča. Tn sedaj prosla\ i svojo 25-let-nieo z isto igro v počast 100-letnke rojstva Josipa Jurčiča.
Dramsko dr^tvo 44 Ivan Cankar44 je bilo u>tanovljeno v Clevelandn, O.. dne 6. februarja leta 1919. in je srečno pre-vedrilo prvo četrt stoletja.
Za »rebrni jubilej ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz šiinejra Clevel«nda in drugih
mc-st, da prisostvujete tej slavnostni predstavi ' * Desetega brata".
V spomin na Josipa Jurčiča in v boljše razumevanje igre "Deseti brat", Vam podajam kiatek opis Jurčičevega življenja in delovanja, kakor ga je opisal dr. Ivan Lab v knjigi "Vodniki in preroki". Preči-tajte puzno v>e in s tem tudi Vi počastite spomin na 100-letnico rojstva Josipa Jurčiča.
Erazem Gors.be.
Nujen apel na pittsburške Slovence in Slovenke
Vlada Združenih držav nam naših rojakov in prijateljev

Note
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
* Bmna of Kpring
Time of BIumooi (Cvetni tea)
*	Po Jezeru
Kolo
*	Npavej Milka MoJa orphan Walla
*	Dekle na vrt«
OJ, M n rlCka. pp^ljnj ^ Itir^U «
Mladi kape»*^e
*	Gremo na Štajerako lUjcrtf
*	Happy Polka <V na tujem
*	Slovenian Dauco Vanda Polka
*	Žldana mmrela Veseli hratet
*	Ohio Valley HylTia rolka
*	Zvedel sem neka] Ko ptJttca ta mala
Zvetlfl sem nekaj Ko |rt!«'i« ji In iumIh
*	Heleni« Polka 81<»v»>ii>ka Polka
*	Pojdi z ineuoj I>ol a fiLanine
*	Barbara Polka
»"ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-iiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moja dekle je še mlada Barbara polka
Na rotite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
ti« W. 1M Street New Vac* 11. N. T.
STOLETNICA ROJSTVA JOSIPA JURČIČA . , . 1844 - 1944
Piše Erazem Gorshe
:Med pisatelji in pesniki, ki oglašati Janez Trdina, Lutka nastopili na našem te-loV-
I Sv etec in drugi; najbolj je po-stveiiein polju pod vplivom• al naše pripovedno <lov->1ikovejyfa in Stritarjevega'"^0 l€^poslovni list ''Slovenski literarnega prugrama, nam -veti dvoj«* najdražjih imen Jo-ip Jurčič in Simon Gregorčič.
Stritar pravi, da je od nekdaj hvalil in |Kiveličeval proti «lt tt«rili narodom, narod slovenski. da tako pridno in zve-"to prebira, a iw samo to, tla >i > tako ganljivo |x>žrtvoval-newtjo omišlja slovstvene izdelke- — Teira narodovega priznanj;« je bil predvsem deležen Josip Jurčič, ki .je od svoji li prvih povesti <lo danes o-tal n;i> najpril jubljenej^ti ljudski pisatelj. Danes, ko imamo sko-raj v vsa»ki hiši že malo knjižnico, si težko pretlstavljamo. kako je bilo ob časih, ko še ni bilo dobrih ljudskih povesti. Be-edo >o iiikeli modri stari prlpovedovalfi, k: -o imeli si-jajen sfM>niiii, vedeli zirodbe starih easov in ji.li znali lopo. zanimivo pripovedovati. To se je vi šilo zlasti na dolgih ziiifc-skih večerih pri pretlieah in pri raznih domačih opravkih, kamor so >e zbirali >osedje na -kupno »lelo. Kakor je bila babica ali »tam teta živa knjiga bajk in pravljic za otroke, ta-
Glasnik", ki ga je začel leta 1858. v Celovcu izdajati profesor A. Janežič in so pri-njem sodelovali pisatelji: Fran Lev-st:k. Fran Krjavec. dr. Janez
je končno dala dolgo priča ko vano dovoljenje za zbiranje in delitev relifne pomoči za jugoslovanske narode. S tem nam je dana prilika, da hitro stopimo v arkcijo, da zberemo kar več mogoče obleke in denarja za nakup zdravil in hrane za se-tradane narode v Jugoslaviji. Za.vedati se moramo, da mora priti prva pomoč od svoji Is ožjih rojakov in soroduni-kov. od bratov in sesate r v Združenih državah. Vemo, da bo naš narod moral prestati Še veliko gladu in mraza, ako jim takoj ne pošljemo obleke in drugih potrebščin. To smo ji in obl.jubl.jali in to moramo sedaj takoj izpolniti in rediti kar sŠe (fei rešiti.
Ustanovljen je odbor, katerega naloga .je, da hitro stopi na delo in zbere čimveč obleke in denarja za nakup hrane. Vsak dan bodo potrkale na vaša vrata naše marljive ženske in dekleta. Izročile jim v-*e kar imate pri rokah vrednega in porabnega, da se zopet obleče in nahrani vCsaj ti^te reveže.
Mencinger, Simon Jenko, Fran Cegnar in drugi. A vse je s'katere je osvobodilna armada svojo pripovedno umetnostjo iztrgala iz Hitlerjevih klešč.
p;-eko-il Josip Jurčič, ko se je pojavil med njimi.
Rodila nam ga je dolenjska va> Muljava. Težko si je misliti bolj priniieren kraj, ki bi mogel dati pisatelju toliko zgodovinskih spominov, toliko vsakdanjih domačih dogodkov in tako zanimivih narodnih tipov. kakor jih ima okolk*a Ma-jave. St> danes se nahajajo po teh krajih ljudski originali, za-
Vedno smo skrbeli, če bo sploh kdo ostal ^e živ. a sedaj vemo, da so mnogi os-tali pri golem življenju, toda oni prosijo našo pomoč, hitro pomoč, katere jim ne smemo odieči pod no-be n i 11> izgovorom.
Zbirati relifno i>oiuoč okrog
drugih narodnosti ni lahka stvar, toda naše požrtvovalne ženske in dekleta -e ne ustrašijo nobenega truda. Vse so sprejele to nalogo z velikim navdušenjem in veseljem, ker se zavedajo, da bo ta pomo< rešila marsikatero življenje, da jim bo ta pomoč vlila novo u-panje in veselje do življenja. Zato aj>eliranio na vse rojake in rojakinje, da se izdažejo vredni sinovi in hčerke našega Havnega naroda, da gredo našim ženam in dekletom vsestransko na roke. da jih toplo sprejemajo in pomagajo pri tem tctžkem delu. Od složnega in skupnega delovanja je odvisna vsa relifna pomoč in vse kar bomo storili v tem o-ziru. bo še vedno premalo, kei beda in pomanjkanje je nepopisno.
T*alje apeliramo na ostale može, žene in dekleta, da se nam pridružijo in pomagajo pri tem človekoljubnem delu. Vabimo tudi Slovence in Slovenke iz bližnje okolice, da se nam pridružijo iz zbirajo obleko in prispevke.	,
Vsaka sloven-ka družina, vsak posameznik naj da takoj — naj da toliko, da ga bo zabolelo. S tear homo storili našo -veto dolžnost in čast do svojih trpečih bratov in se.ster v stari domovini.
M a rv Skerlon«r-
ta. Morda bo zdaj stopil Jaza ovinka ali samotne hiše pred nas sam Maitinek Spak — de-liavne osebe in staropreprosti seti brat. Tam se kaže koča na
judje, ki jih srečavamo <v Jurčičevih povestih. Tudi jezik tega okraja je nekaj »posebnega: l»oln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, poleg tega pa boarat na izrazih in narodnih pregovorili. Tako se je vse pripovedno in jezikovno bogastivo tega kraja združilo v Jurčiču in on ga je s svojim, izrednim leposlovnim talentom prinesel v
ku .je bil ded ali stari stric za- slovensko literaturo in dal svo-
I»ti ven pripovednik za odrasle, llazen pratike in pobožnih knjig ni bilo nič tiskanega pri hi>i. Sele ob Prešernovih ea-sih srno dobili nekaj prevodov znanih Smidovili povesti, med njimi na printer "Sv. Genove-fo \ ki se je mnogo čitala po
jenra narodu vrsto najlepših ljudskih knjig.
Ako se vozimo po dolenjski ]»rogL od Ljubljane, se nam odpira nov svet zelenih gričev .in dolin, pokritih s širokimi gozdi in skromnimi njivami, ob njih <pa sanjajo preproste do-
slo venski h hi>ah. V tem času |enjske vasice in samotne koče.
se je rodila tudi prva domača povest "Sreča v nesreči'*, ki jo je leta 1836. izdal župnik Janez Cigler. Ta pove-t. ki to ji rekli tudi "bukve od Svetinov". se je od leta <lo leta prebirala na zimskih večerih. Nato so prišle 4'Novice". Za njimi jKibožne "Drobtinice" in Mohorjeva družba. A manjkalo je dobrih ljudskih pisateljev. Po letu 1848. so se začeli
Angleško-Slovenftki
BESEDNJAK
Is&el je novi angleško-alovenaki besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo ▼ vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Naročite jo pri:
KVJiaA&MI "GLASA NAJtODA"
tie W. lath Street	Hew^ofk 11, N. T.
živeče od trdega dela in borne ga zaslužka. Tu in tam se še pokaže graščina — spomin starih časov, — v Višnji gori pa >e spomnimo slave naših starih ii*es~t, ki se zdaj kaže le že v slikoviti iskupini hiš, naložen ih druga vrh druge, kakor da bi se tiščale tako skupaj zato. ker so jim odvzeli staro srednjeveško obzidje in se zdaj brez vame obrambe boje novih časov. Med njimi se beli razvalina starega gradu in tam nekje se skriva skrivnostni polž s svojimi ponosno — junaškimi zgodbami. Vlak vozi
koncu va.si, skromno, za silo /bita in podprta. Taka je bila Rrjavljeva koča. Ako se ozre-oui nazaj, vidimo pod zelenim gozdnim grebenom belo zidov-je starodavnega ^tišikega samostana. Na levi se dviga par višjih gričev; tam je Kozjak in Kravjek — ostanek starih, malih gradov. In tanr sedaj ise dvigajo pobočja zelenih vrhov-
Tam je Krška dolina. Prišli smo do Muljave. Sedaj šele vidimo, kako lepo lego ima ta pristna dolenjska vas. Od Jurčičevih časov iso vašeani nekaj svojih hiš prezidali, a vadijo >*e >e one stare domače kmečke hišice, ki so ravno vsied svoje priprostosti imele na sebi toliko vaške poezije. Taka je tudi Jurčičeva rojstna hiša. Stopimo s ceste po obronkih navzgor in obstoj i mo pred njo. Koliko lepih spominom nas obide pred to tako našo kmečko hišo! Ob hiši je vrt- Tam stoji še ona tepka, pod katero je ležal Jurčič, ko je prišel v jeseni 1879. obiskat svojo oslepelo mater in se je piehladil. Iz hiše sto pi prileten mož. Jurčičev brat. Prijazno nas pozdravi. Začne se razgovor. Marsikaj zanimi Vega izvemo o »pi-satelju .in prejšnjih časih. Toda mi bi pred vsem radi videli tisto ču-dotvorno peč. kjer je v dolgih zimskih večerih sedel stari ded
po lepi zeleni dolini ob cesti.,in pripovedoval zgodbe o s*ta-Tu se začenja Jurčičev kraj. rib časih. Vstopimo. Se vise je Tu po tej cesti je hodil v šolo tako. kot je bilo. Mala "kmečka
v Višnjo goro.
soba kaže še vse znake svoje preteklosti. In peč — uajpri
i.**«	i. • .v«*
'Izstopimo v (Stični. Proti ju--ljubijenejše bivališče in zave-gu se med nizkim gričevjem ti-see naših kmečkih otrok — vleče tiha dolina, ki jo zapirajo ji v kotfi kot nekdaj. Ob mal parobek T, belo cerkvico,ji prostoren, nekoliko v ste-z nekaj hišami in jagnjedi, ki no vdolben zidek ali zapecek. se vitko dvigajo nad slamna-|Tam so sedeli ded, Jožek pa tirni strehami. Tam je Mulja- j? Je^i ^a peči. po«lu»al in pre-va. Tri četrt pre rabimo do tja. mičijai. Tt^tila se je zgod-ffiodinio po vSpi cesti in kdor^ M Z2-odV>, zdaj o čarovnije čital Jurčiča, se mu zdi ves ca^1< xdaj 0 roparjih, o Turkih kraj čudno znan. Tu je bodil y ciganih, o vojskah in -kra-F^ovro Kvas svojo pot na Sle-j]^ ^tatjažu, o tihotapcih in vo-menice. Tam nekje na griču(jarkih beguncih, o Francozih n»ed gozdovi ao Slemenice. Tn,^ ?«dnih dolenjskih dogodiv-ob .potoku je mlin. kjer je ho-	tega kraljestva bajk
dila naša znanka Neža Rožzua-j^ povesti je prijel Jmčič na rinka. Potnik nam prihaja na-ljubljanske sole. Ker se je do-s-prot-i. Zdi se nam, da smo *a bro Ueil, je bil išprejet v AJoj-srečali v Jurčičevih povedih.Tam ?o prefekti spo-Tu je kraljestvo 'desetega bra- znali njegovo ljubezen do či-
tanja in mu nudili, kar so mogli. 4'In tako dobi Jurčič" pise Pran Leveč v svojih spominih, "nekega dne v roke tudi letnik 1858. BI e i we i se vili Novic in tam najde v našem slovstvu zgodovinski znamenito razpra.vo Levstikovo "Napake slovenskega pisanja5 Trikrat je bral ta spis. ki je tak rat v Slovencih napravil toliko hrupa, a vselej mu je vroče prihajalo, tako ga .je razvnel. Levstikov nauk: Slovenskim pisateljem se je od preprostega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in po svoji glavi pisati — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dup-o. po tem nauku je pisal vse svoje žive dni".
Tako je Levstik našel svojega pravega učenca. To je bilo tem bolj mogoče, ker je Jurčič prinesel z Muljave bogat zaklad dedovega narodnega je-zlika in njegovih pripovesti. Poslej Jurčič doma na počitnicah neprestano zapisuje narodne izraze in vsebino narodnih pripovedk. Takoj se pokaže njegov sijajni pripovedni talent. Že kot četrtošolec začne javno pisateljevati in v "Spominih na dedo" poda one zanimive stare zgodbe, ki jih pozna danes vsak slovenski o-trok. 1244 primer " Kx>zlovska sodba v Višnji gori", "Raztr-•srana Višnja gora in zakrpan Žužemberk". "Večer na slovenski preji'1 itd. Tik nato se loti svojega prvega večjega dela "Jurija Kozja-ka". Lahko rečemo za "bukvami o Svetnikih" p rrv a dobra slovenska ljudska knjiga- Mohorjeva družba, ki jo je leta 1864. izdala, jo je morala dvakrat natisniti. Jurčič, ki je bil takrat sed-mošolec, je dobil zanjo častno nagrado. S to povestjo se je med ljudstvom posebno povzdignila ljubezen do lepe knjige. "Živahno dejanje, postavljeno nazaj v strašne čase turških v«j*ka, krepko risani značaji in znameniti, zlasti I>o-lenjcem znanv kraji, kakor sta-roslavni grad Kozjak, velevaž-ni stiski samostan, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere božje na Muljavi, vse to je vzbujalo zanimanje za i zborno, p krepkim realističnim peresom pisano povest", pravi Pran Leveč. "IŠStari «ti&ki župnik H.i-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
NAJBOLJ&I PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
H H A T S K A, DELAVSKA POD P O R N A j J STA NOV A
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S- Lawndale Ave., Chicago, lil.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej bnjfgi, Id je zbudila pozornost v nega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, ao prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na sveto. Sedaj je prišel t an. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in mo*i. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razum« angleško.

"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki m tiče sreče milijonov . . Ci-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri narocbi 8e poslužite naslednjega kupona
PoBiljam Money Order za t.............. sa lastnoročno
podpisano(I) knjlgo(l) :
. .............................................
Moje trne ....................................................
fit., ulica all Box »t.............................................
Mesto in driava ...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11 N. Y.

Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm
Si
Prepričajte se!
tiLAfl Mimn%inn fmm '
TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1944 '
TfTAHOTlJKa L II
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURQ Is francoščine prestavil J. L.
# (128)
5.
Prišla je bi>a noč. Milijoni zvezd so migljali na jasnem | nebesu, prijetni vonji so biJi v zraku. Mesee je prekrasno razvijal svojo svetlobo no okolico.
Delavci se niso bili razšli, hoteli so 'baŠ ločiti se. Zdajci zakrivi sov«, ki je lovila drugega ptiča.
ZeiLike se mohčeč in grozeč stisnejo druga k drugi.
'*Xo, kaj pa imate*" povpraša eden možev smejoč se.
"Ali si slišal?"
*'Kaj* Vpitje sove T'*
"Bog!" zakriči debela kmetica in mraz jo pretrese po vseh udih, "<fa sein sama, ne imela bi korajže, iti v Frcmicourt. crnrla bi samega trepeta, pomislivši, <ia mi zna strah stopiti na pot!"
"Pojdite se solit ve in strah, ki že dlje časa blodi v vaših možganih! Saj strahov ni!"
"A če ga je kdo že videl?"
"Kdo ga je videl?"
"Le povprašaj ribiča Mateja!"
"In mladi Martin ga je tudi videl!"
"Ko!" smejal se je maloverni ževee. "meni naj bi strah prišel na pot!"
"Tega si pač ne želi! Straii dihne v tebe, in koj imaš zlatenico, ki se je ne iznohiš leto dni!**
"In kje se more videti strah?"
"Ob reki. tam, kjer je brv čarovniške jame. Pokazuje se kakor blisk ter pušča celo vrsto žarečib isker za sabo. A strah ue hodi nego leta."
"Vaš strah ni nič drugega kakor vešča!"
"Tako? Ima li vešča roke, noge, glavo i Stari Matej je trdil, da jo šel tako blizo mimo strahu, da bi <ra bil lahko z roko prijel, da mu ni roka takoj omrtvela."
"Pač zato, ker se je preveč bal."
"Do»bro, recimo, da se je res bal: ali je to dokaz, da ni vi-j del straha?"
Kmet zmaje z ramama, a kmetica se ujezi.
"Jaz bi se smejala, če bi ti strah dal dobro lekcijo!"
"In misliš li, da si jo tako izJalika pustim dati?"
"Ne le šali se- A povem ti: dasi si močan, padeš na tla ka^or klada, če se te strah le dotakne!"
"Pojdi dalje!"
"Da!" odgovori privovedovalka, okoli katere so se za-1 tople ne poslušalke kar tie. "f'e strah pride mimo koga, sliši se ječanje, zdihovanje in ihtenje, kakor da bi toževala vsa dolina. In velik je ta strah, tako velik kakor topol!''
"In seveda tudi bel, kakor vsi strahovi ..."
"Ne, strah iz čarovniške jame je črn kakor vrana.'*
"Orn! Morda je celo sam hudič!"
Nekatere ženske prestrašene zakričijo.
"No. hudiča se nam ni treba bati, kajti izbeži takoj, ko ee pred njim prekrižamo."
^Bogme, da kmalu sam počnem verjeti na strah!"
"Postavi se polnoči na brv, potem era bodeš že videl." njec, ki je do zdaj moKčee. poslušal, poprime besedo.
"Jaz sicer ne verjamem na duhove in strahove," deje re-i-no, " pa to je resnično, in lahko trdim, kar sem sam videl, da neko čudno bitje moški ali ženska ali hudoba ponoči po l»regu sa'bleuseskem blodi kakor uboga duša! Tri leta so potekla. kar sem ribaril pri jezu. Sel sem kolikor sem mogel hitro oh rekinem bregu s svojim trnkom. Naenkrat sfišim stokanje. Mislil sem, da se je kom« kaka nesreča prigodila in obrnem se na stran, od koder so prihajali ti tožni glasovi. Zdajci se prav pred mano vzravna temna postava, kakor da je iz zemlje zrasla. "Kdo je tukaj!" zakričim. A ne da bi odgovorila, 2fl*ežala je senca, hitro kakor bi trenil. Jaz hitim za njo. Prikazen je hitro kakor veter švigala med drevjem. Enkrat bi jO oii skoro že prijeL Bil sem tako blizu, da sem lahko slišal njeno sepihajočo sapo ter sem mogel videti njene dolge, črne, frfMajoče lase. Toda naenkrat izgine talko naglo, da nisem videl, kani je prišla. To sem videl, kakor sem rekel, sam s svojimi očmi, o tem letnem času pred tremi leti o Ivanovem."
44C Ivanovem, baus pred 19. leti je bik>, ko je Jean Rena ud ubil nekega mladeniča na cesti v Civrv," opomni stari ževee. *'Spominjam se še tega, kakor da je 'bilo včeraj. Moj Bog, kako veliko pozornost je vzbujal ta zločin, takrat v tem kraju!*' . . . Kar se pa tiče stralru iz čarovniške jame, mora biti vsekako nekaj resničnega na tem; kajti že dolgo se o tej stvari govori. Bert r and je to videl — kakor pravi — pred tremi leti o Ivanovem. In jaz sem isto videl pred petimi ali šestimi leti. In kar je pri tem jako čudno, je, da tudi o kresnem večeru. Sicer so ljudje govorili že pred 12. leti, da slišijo vsako noč iz čarovniške jame jok in stok.'*
Kakor rečeno," deje debela boječa kmetica, "mora biti >trah. 'Morda je uboga duštf umorjenčeva. ki prosi o kresnem večej-o za očenaš.
"No, potem pa dejte maše brat za umorjenčevo dtišo!" rogal ee je malovemik.
Stari ievec pa reče: "dovolj zdaj o strahu, sicer ženske samega trepeta ne zatisnejo vso noč oči. Deseta ura bo kmalu bila; polurimo se, da pridemo domov. Jutri ob treh zjutraj moramo <biti zopet na nogah. Noč je za počitek, ne pa za klepetanje."
S tem te razidejo.
(Nadaljevanje sledi.}
KNJIGARNA B==-
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Razprodaja KNJIGillZiZ^Z
28
po 50 centov komad.	Magda
——------(Igrat — Alojzij Bemec
IZDALA SPLO&NA KNJIŽNICA	~----
----—------29
~ ~ ....	'V .	Peterčkove poslednje sanje
Domače nvali	Vojnimir ali poganstvo 1 (IiPni) _ Pavel
8plsal Damlr Felgel	jjj Jjyst-----
m	Spisal Josip Ogrtnec	130
Z	—---Potopljeni iron
Kreutzerjeva sonata	18	(Igral — Gerbart Hanptmaiin
Spisal L. N. Tolstoj	Hladim srcem	i	~
T	Drugi crezek. Zbirka ca slovensko 3 |
v	mladino. Rplsal K*aver Mečko ECVilOr
Andrej Ternovc	—	(Igra) Ntkotaj vaaii]«^
Spisal Ivan Albreb*	19	-—--
--Student naj bo	32
6	Spisal Pr. S. Finžgar	Spodobni ljudje
Preganjanje indijanskih--<igrat — l. upor«_
misijonarjev	2 S	qq
Duhovni bol	z*
Spisal Josip Splllmao ...	J	ČrTIP TIlAJtlrA -r-_—!---.- (Izdala dražba it. Mohorja) masKe
|2	L. Sknpoll	(Igra) — L. Andrej«?
Frank Baron Trenk	~	~
Po raznih Tirih napisal Gjuro |>enar	AutingOne
PandnrW1	™ ___
-- Dr. Kari Engtls — Poslovenil Dr. (I»rm> PosloTenU C. Oolar
13	_Albin Ogrla	~~-
Pariški zlatar	. . J	36
Poslovenil siiv«^ k.	Z°]m boD^ » levega Sveti Just
	—--** * °ni- fa D1St* (Igra) - Spisal dr. F. Petrol
Pravljice in pripovedke 35	38
sa mladino	Praški Judek	Tončkove sanje na Miklav
SiHssl 811 renter KoSntntk	n „,	, _	.	,
	—- Spillmannova povest — Pre- - zev večer
I 5	vel Josip Vole_ (Igra) — J. Erbefalkla W. Boje
Suneš ki invalid .	ra^Ker j* mloga tsh knjig aHo omejena, je pri naročilu priporočljivo one
Spisal Silvester Kofctnlk	f^-ntti vsfl *lrk, da na» be na ta na On Mogoča mka» mdoveljitL
Prizor iz zanimive satire o napolnjenem "VVasbiuirtomi. '1 The DoughsrirN*'. v kateri nastopajo Ann Slieridau. Alexis SmitliJ Jack Carson, Jane Wnnan, Irene Manniiiir, Charlie Rubles' in Eve Anion v Hollywood Tiieatre. Broadway in 51st Street.!
New York City.
ZANIMIVA SATIRA
STOLETNICA ROJSTVA JOSIPA JURČIČA
(Nadaljevanje z o. strani.)
nek je tri nedelje zaporedoma. pridihov al samo o Juriju Ko-' zjaku in iz \>e okolice lju-| d je kar 'vreli v cerkev".
Po maturi j«- odiel Jureic na) 'Hinaj, kjer s<* je seznanil Stritarjem ter s svojim mar-! l.jivim delom tudi terra uaše«ra! svetovnejra potnika pridobil za1 delo na ]x>lju slovenske litera-j tuie. V prvih lotili na Dunaju! je pisal Jurčič "I*e?etega brata". O tem ;pi.-e Fran Leveč: '•Kako je Jurčič živel na ]>u-j naju, kako jo stradal in preže-! bal. po vlažnih luknjah pre hi-; val, o tem bi se dali pis-ati! dolgi ža!ostj# spomini. Ome-j nim naj samo to, da sva enkrat pet dni obživela oh enem >an»eni goldinarju in -e tistega sva si vzela na posodo. A ]K> ' le«^ t<N^a je neprenehoma delal j :n s-e |>ripravlj_al za svoj pisa ' teljski poklk% V tem času se] je ro<li! riji'irov <4F>es« ti brat,T sedaj prava narodna knjiira. ki ob-« Lra nekatere tako klasične prizoie in tako genijalno risane značaje — omenjam samo'
. Ivrjavlja, strica J>oleta :n Ubr-Jščaka — «la se svetijo kakor 'pravi biseri v naši lt^>oslovni • književnosti in bodo večno 1 združeni s >lavo Jurčičevega I imena. Lzki je leta 1 StKi. jseti brat" je prvi slovenski 10-'nian in lalik'» rečeuif», <ia je Ae 'dai:es pnvi nnuan, ki era bere j\s:ik Slovenec in vsaka Hin-;venka. Osvl.e 1e«ra romana, ki so tako iiii'V, slovt-nske in res-' nične, nam ^topijo tako živo jpied oč:, da -e jih z veseljem {spominjamo vs»* življenje kot 'svojih dragih mladostnih znan-jeov.
t Toda od slave se ne da r/.i-i^oti. Vkljnb veliki marljivosti. > katero i.> p*-al Jurčič za na-:e I i-to, ni inoirel izhajati na jDunajn. Zato je leta 186S. od-,^•1 v Maribor kot urednik k j "Slov. nekemu N"arodu,?. <*'as jje bil buren in Jurčir se je poles: svojf»ara rojnka Toni^ičn z vso vnemo lotil dela za list. Gotovo je, da \*> pri tem trpelo njearovo pisateljsko dolo.va-"nje. Leta 1^71. je odšel eelo v
Sisek, da bi tam urejal nemški j list. pisan V j ugo slo venskem 1 duhu. Jurčič je bil namreč tu-i ili v politiki zvest učenec »vo-!l je^a učitelja Levstika in je z'< vsem j>i epiranjem zagovarjal 1 narodno jugoslovansko smer j] ki je dobivala v teh letih že r svoje jasnejše obrise. A to je i druafi del njegovega življenja. Leta 18712. se je kot urednik 44Slovenskega Naroda" prese-■, lil v Ljubljano, kjer je podne-j, ■vi delal za list, ponoči pa do|, pozne ure pisal svoje romane j in povesti. V tem času so ria l] stala njegova d-ela: 44Doktor' Zober*'. "Med dvema stolo-i roa"'Krazent Tattenbach"
"Lepa Vida" itd., ki so še da-' nes najljubše čtivo vseh naših č.tateljev. Jurčič je iniiel poseben dar pripovedovanja, s katerim si je mahoma pridobil občinstvo vseh vrst. Nje.trovii romani so kljub predsodkom! proti tej "pohujšljiviM vrsti leposlo\ja sejrli v široke vrste narodu. Jurčičeva velika zaslu-i je, da je privabil k dobri j sloven?ki knjiari na>e ljudstvo ob času, »ko so stari domači pii i povedovalci /a- izumirali, in od-| i pri pot. "našemu leposlovju vi !kro«re, ki so dotlej poznali le ■tuje knjige. V In-sedi in deja-j nju je nje^tuo pripovedovanj«'; 'priljudno zanimivo, naravno iitj jživalmo. d;i gledamo pred I »o j re-nično živl.jenje jn ljudi.j kakor so živeli ;n žive po naših! i vaseh in nu stih. po kočah in j jcrradovih. Vse njecrove spise j prepleta ž"\a fantazija, napet jrazvoj doartnlktiv in izvirna narodna šaljivost. ki je z Jurči i če vi mi oriurinali stopila v naš književni svet. Zato bodo nje-irova dela ostala pravi zaklad našega naro^lneara življenja.
I>?ta 1*70. je Jurčič izdal svoje veliko dramatično deloj ••Tuiromer'V Pokazal nam jo! dosrodke iz zgrxlovine polab--kili Slovanov in z njimi raz-kiiival našo narodno usodo. Pred nami se vrste prizori, v jkaterili nastopajo slovanski !knezi in velmožje. žene in na-vod v teski borbi z nemškimi j nasprotniki. Gla-vni junak je jTupromer. ki pade v boju, da s krvjo izbriše irreh. ker je
prefveč zaupal sovražnikom, j J i "Togomer" je prva slovenska narodna diairui; v nji se zrca-! jlijo raziibere in nazori sedanje ; dobe; v o-ebali in be-edah eu-I;tirno le razne smeri v naši po-jlitični Iwirbi. na zirodovinskem ' ozadju se nam rišejV) -odobni ] i doi;o<]ki in ljudje.
Jurčič je -tal v t<-b l«*tib sre-:jdi najhujšega domačega pol it i-jčne^a. boja. ki ira je kot ured-":u k vodil v duhu napredka in Nsvobodr. N ieirovi članki v Slo-k vensk'-in Narodu -o kazali na-jrodu pravo pot sredi političnih r|zmed in spletk. Ko izbruh "|iiila na Kalkami vstaja, j** Jir-jčič krepko zagovarjal ujiravi -leeno-t slovanske osvobo<l;lne j vojn^ in poudarjal pomen teh . velikih do«*»dkov za nas. Dne . L uiaja 1*77- je pisal: 4<Xa jii-] tru >e jo začel -veti -lovan>ki i j boj za. «?svol>o.ienje na-ih bra ,|tov. V:»ra in moti <e Mulžar \ ill Xeinec. rni-li. da <rno ta-a ko neuiivn:. da bomo Slovani ..biatu Ril - n nosili m-srečo in jitako kopali -voj l.-j-tni irrob-j}<ireh naš pa bi bil. če bi hoteli jza madrzarski in rlunaj-ki Šo-Jvinizerii doprinašati kak r-7ie-1,-jkoli žrtve*'. Po jiadcu Plovno L. |»i1: 44Plevna je padla. In _jv t«*b j reh l>esedah ><• izLrovav-^.sja veliko dejanje: dobljena je n vi lika in o«lločilna bitka. ki| i.; uničuje d»'diiei£a .-o\ražnikaj j iSlovnn-tva, bitka, <lobl.vena za j
|tjo-vobojenje <lovan-kib na-ih'; u j bratov na ju^ru. za moraličnoj ,J<lvuž<nje narodnega duha tudi, I nas avstrijskiji Slovanov".
Vkljult vsem viliarnim ]>oli-! tičniin dogodkom, ki >o mu da-j s li »pri uredništvu muoiro posla.
je Jurčič zvesto živel ^voji pri-i ^ jK)vedni umetnosti. Pripravljal je »veliko delo iz sta rosi o\ enske tj dol>e, a dovršil j«, samo pi-\ i 0 del ]km 1 naslovom "Slovenski ^l-vetec in učitelj". Imel je še ^.Ipolno načrtov. Leta	je o
r. snoval s prijatelji *• Ljubijan ski Zvon", za kateri ira je pi-v- sni roman '"RokovnjačiTo-:i da medtem ira j»- ž'1 preniairo-,_ vala 1»>lez<*ii. iskal je zdravja j j v Gorici in na Brdu, a zaman. t. Dne •'»- miaja >e je širila ]>o •i Sloveniji vest. da Josipa -Tur ^ čiea ni več med živimi. Veliki njegovi načrti -o padli z njim vred V grob. Roman 4'Rokov-njači" je dovršil njegov prija-' tel j Janko Kersnik, ki mu je jbil v pripovedni umetnosti naj-bolj soroden. Pokopali so ga v Ljubljani in na grobu se sveti Tin,j vis iz %'Tn<romerja*\ ki jasno iziaža. Jurčieovo živi jonsko pot:
Trd bodi. neisproson, mož jeklen.
kadar braniti je časti in pravde
narodu in jeziku svojemu.
Prizadeti oprostite
V petkovi izdaji -t. ls*;*'Gla< Naroda". >«*m piiobčil dopis ]Kxf naslovom "Dati misli". V tem dopisu sem podobno povda-ril, da -e moram najprvo -j>o-mniti ti-tih, kateri v-tvarjajo program. Med kratkimi odmo ri, ki -o >e za v iv ili med na>to poni tistih društev in |>osamez-n i kov. kat«'ii >o pripomogli k . tako lejwui programu, .-eni se odstranil v -podnji prostor dvorane, z namenom, da dobim prigrizek, da pijača, katere s«* med prijatelji branim, ne imela ]»reveč slabeir:i vpliva; »e je med t<'in. ko sem čakal na kruh, kaleri je pa bil še v poči pri }>eku. vi-ila na odru kratka igra "Fant pri vojakih", katero je. kakor -eni izvedel spi-al in uredil naš zavedni de avec Mr. Ivan Ručigaj. in izvedli o-ziroma igrati -o jo pa Mr^. Te---ie Kovač. I ledy Polič, ameriška Slovenka, in Lovrence Gio-vam-lli.
I>n som prezrl to. je bilo .-«♦-veda največ vzrok, ker ni bilo pisanega programa, po kate-rem se človek po največ ravna. Priznavam pa. tudi -vojo -<a-b«i-t. ker sem ee.-n ti<tib, ki hoče v kratki m ča-u napraviti j v vča-ib skoraj prov«-č, in sicer ! na-ititi dušo in t»-!o.
K»-r vas jHiznain v-e kc»t pr-i vovrstne napre<lne narodne {delavce in priznavam izvanre-;.Itio porr»oč na slovenskem odru, 1 va- prosim da mi odpti-tito. ker |io ni bil moj namen, pač pa mo 'ja malomarnost.
F. I?. Vavpotič. ,
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
s.Ill Kr.uu-'wo. Ja«-ul> l-iM'-Ii'll* Colorado:
]*it<q>l", PI-Tit
W.iK.Mil.ur- M. J. B.ij'ik* Indiana:	.
bul«, mijoli-. Fr. Murkirh Illinois:
C»ii. :ir->. .!<>-"T'l> iVvrii^" Cl»l«-ntto. J. FsltUo 4<'tilr*eo *
rr» In IIUomIs« Jollet, Jeniil** Banihl«-h Iji Snlie. J. Si»»*Ufb MascoatHb. Slarrlo T^Ipd^ North Clilritico In Wwiikt'jrun. \l*th War.-ek M it h i :
I>elroit. L. Platikiir* Minnesota:
Cliisholm. J. Lukaolrb Ely. J«*. J. 1'Pfhei Evpleth, I^>ni«i Uon*«» Gilbert. I^ntu v«.9(»«?l Montana:
RouDrtnp, M. M. Pan lun Nebraska:
Omaha, P. Jlrrrferlck New York: Gnwamla. Karl Strnlsba* Little Falls. Frank Ma«'f* Worcester," Peter K«*!"* Ohio:
Barborton. Fmnk Troba* Cleveland. Anton Boh*«k. f'baHwi • Karlincer*. 4a<*ob Resplk (ilrard, Anton Nasrode r^ornin. IjoiiIs" Balant. John Kiun4a lounestown. A.nt«>u KlkelJ Orrcon:
flret-'on Hty. J. Koblar Pennayl»ani»:
Con«*mangb. J. Hrt-zovec*
CoTcrdnle In okollrv. Jo«. Psteme?
P«1 lie mer. John Jevnlkar
Kxport. f-onis SnpanCič*
FarrelL Jerry Okorn
Forest City, Matb Kaiiiln*. Frank
Blodnlkar Grpcnstmrj;, Frank Novak Homer City. Josej«b Kerln Imiieiial. Vem* Pnlctcb Johnirtown, John Polants* Krayn, Ant. Tanfelj liUienie. Frank Ballocb Midway, John Ž11 at* Pittsburgh In okolira. Philip Pro*ar St»>elton. A- Hren Turtle Creek, Ft. Hchlfrwr« We«t Neivton. Joa*>ph Jot«p Wisconsin:
Milwaukee. Wm AJil«. Prank Skok* Sbeboygan. Anton Kolar Wyoming: K.ick Sprint«. Lotil« Taoebar* IHarnondrlUe. Joe Rollcb j •Zastopniki, ki Imajo poleg !m«-.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam 1© priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižica daje poljudna narodi Laka ko postati juieričkl driavljan. < V aloTeciAClnt i	Cena M eenfcat
Dobite pri Knjigarni Sloveuie Publishing Co., 216 West 18tli Street, New York 11, N. Y.
OITATELmJEM je xnauo, kako se je rse podr&iila tn ramotako tudi tiskovni papir in druge tiskar ike potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopočtijanje Usta, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravniitvu nepotrebne stroške?