I <•> KRANJSKA GIMNAZIJA V DOBI NAPOLEONOVE ILIRIJE Dr. JOS. ŽONTAR KRANJ 1931 NATISNILA TISKARNA „SAVA“ V KRANJU M 48805 ■ w t Kranjska gimnazija v dobi Napoleonove Ilirije V spomin na maršala Marmonta, ustanovitelja francoske državne gimnazije v Kranju pred sto in dvajsetimi leti. Temelj študije tvorijo sledeče arhivalije: a) korespondenca abbeja Rafaela Zellija, glavnega nadzor¬ nika javnega šolstva Ilirskih dežel, bivšega pavlanca iz Vi- terba, v drž. biblioteki v Ljubljani. (DBL.) b) Koblarjeva ostalina, kot naklonilo pokojnikove sestre ge. Elizabete Lovšin v drž. bibl. v Ljubljani. c) spisi župnega arhiva v Kranju od 1780—1816 in istotam knjižnica Avguština Sluge, bivšega cistercijana v Kostanje¬ vici, župnika v Kranju od 1. 1800—1842. (ŽAK.) Tiskano literaturo omenjam v opombah. Dr. Jos. žontar. Kmalu po ustanovitvi »Ilirskih pokrajin« (14. oktobra 1809) je po¬ stala na pobudo generalnega guvernerja maršala Marmonta aktualna tudi preosnova šolstva. Med dvajset petimi mesti, v katerih so nameravali Francozi ustanoviti gimnazije, je prišel v poštev tudi Kranj. Da bomo razumeli pomen te namere in razvoj poznejših dogodkov, moramo na kratko orisati vodilne osebnosti kranjske družbe. Pretežno večino prebivalcev Kranja so tvorili preprosti mali obrtniki in kmetovalci. Tudi o mnogih kranjskih trgovcih in industrijalcih ne vemo dosti drugega, nego da so se udejstvovali na gospodarskem polju. 1 Izrazite osebnosti pa srečamo med člani rodbine Pagliaruzzi, ki se je priselila iz Kobarida. Velik ugled je užival šestdesetštiriletni dr. med. Natalis Pagliaruzzi", ki je slovel kot praktični zdravnik. Poživel je v kranjski okolici žimarsko in sitarsko domačo obrt 3 in ustanovil lastno podjetje, ki je dajalo zaslužka nad sto rodbinam. Sita je izvažal v Italijo in orijent, kar mu je donašalo lepe dobičke. L. 1793.' 4 je prevzel kranjsko graščino »Kieselstein«. Ko je tik pred francosko dobo 28. marca 1809 po¬ stal vitez, si je nadel plemiški naslov po tej graščini. Njegov starejši brat Žiga 5 se je preselil v Ljubljano, njegov mlajši dvajsetletni Mihael pa je pomagal očetu v Kranju. Natalis in Žiga sta bila prosvetljenca tiste vrste, ki je prestopila krog oficialne državne religije. Oba sta postala navdu¬ šena prijatelja Francozov. Žiga je pristopil k ljubljanski framazonski loži »Prijateljev kralja rimskega in Napoleona«. Njegov oče Natalis pa je sku¬ šal kot kranjski mer v upravi uveljaviti vsa nova, zlasti cerkveno-politična načela. Ob avstrijski reokupaciji so dolžili Pagliaruzzije, da so bili pri¬ pravljeni dati vse za Francijo in bili še L 1813. vohuni laškega podkralja Evgena, ki so ga ob umiku Francozov celo sprejeli v kranjski graščini.” Središče drugega kroga je tvoril župnik Avguštin Sluga 7 . Ta nekdanji menih je bil tako odločen nasprotnik janzenistov, da je sestavil janzenist Anton Traven latinsko disertacijo proti njemu. 8 Stalno se je zanimal za vsa bogoslovna in modroslovna vprašanja in zbiral tovrstno 1 novo literaturo, zasledoval pa je tudi janzenistične spise svoje dobe. 9 Tako je rastla njegova knjižnica, katere osnovni del je prinesel iz kostanjevi- škega samostana. Značilna poteza njegovega značaja je bilo strogo ravna¬ nje s kaplani. Bil pa je zelo priljubljen pridigar. Široki ljudski sloji so ga čislali, ker je imel v svoji župniji več cerkvenih pobožnosti in bratovščin. 7 Nas zanima zlasti Slugovo delovanje, ko je postal okrožni šolski nad¬ zornik. L. 1802. 10 je izposloval pri studijskem konsesu v Ljubljani, da se je ustanovila v Kranju provizorna trorazredna glavna šola, ki jo je obiskovala mladina iz mesta in vasi Rupe, Premskovega, Klanca, Huj in čirčič. L. 1805. mu je poslal škofijski konzistorij novomašnika Andre¬ ja Albrecht a, 11 da pomaga nadzirati učence in učitelje. Od 28. sept. 18C6 12 dalje pa je bil Albrecht vodja glavne šole; plačo 150 gld. letno, prosto stanovanje in hrano mu je dajal Sluga sam. Seveda se je moral Albrecht ravnati po njegovih navodilih in pri tem se je najbrž naučil one strogosti, da je iskal med narodom Dalmatinove Biblije in jih sežigal. Učitelj prvega razreda Andrej Peterman iz Dovjega je dobival 150 gld. in učitelj tretjega razreda, Simon Šugelj iz Kranja, 200 gld. letne plače iz sklada za normalne šole pri škofijskem konzistoriju. Jožefu Mikšu iz Novega Mestka 13 (Češko), ki je bil učitelj drugega razreda in organist, je zagotovilo mesto 300 gld. letnih dohodkov, ki so se stekali iz prispev¬ kov kranjskih meščanov (200 gld.), šolnine (50 gld.) in cerkovnikove bire, t. j. desetega snopa podložnikov, ki so imeli njive v kranjskem polju (40 gld.). 14 Ta bira je spadala od 1. 1787. 15 v šolski sklad. Cerkovniško službo je opravljal za Mikša njegov hlapec; bire pa učitelj sploh ni maral pobirati. 16 Ako bi postala kranjska glavna šola stalna, bi njegovo vzdr¬ ževanje prevzela oblast. s luga je sicer zaprosil za stalnost, a njegove prošnje vlada ni uslišala. V šolskem letu 1809. se je vršil pouk na kranjski glavni šoli v nem¬ škem jeziku razen v prvem razredu, kjer so uporabljali slovenske šolske knjige. 17 Učitelj Mikš ni znal slovenskega jezika. 18 Zato je bila mladina, prihajajoča iz take šole, vobče nemško orijentirana in je pozabljala na¬ rodni jezik. L. 1809. je bil dekan Sluga sredi dela za novo šolsko poslopje. Otroci so hodili tedaj v bivši kapucinski samostan v Kokriškem pred¬ mestju, ki je bil last kranjskih deželnih stanov. 19 Že dekan Jožef Gollmayer je uredil v tem samostanu za silo tri učne sobice. Ko pa so se uverili meščani, da samostan ni prikladen za šolo, so poskusili znova popraviti staro šolsko poslopje, mestno hišico, ki je stala ob pokopališčnem zidu za sedanjim mestnim vodnjakom poleg župne cer¬ kve. Bilo je zaman. Rabili so jo itak dovolj časa, namreč z malim presled¬ kom v reformacijski dobi tristo osemdeset in pet let. 20 L. 1808. so jo mestni delavci podrli in prostor izravnali. Sluga je opozoril na hišico bratovščine sv. Rešnjega Telesa, v kateri je bival njen zadnji beneficijat Feliks Celikar. Proti preureditvi tega po¬ slopja za šolo je ugovarjal samo Natalis Pagliaruzzi, 35 ki je imel onstran 2 ozke ulice vprav nasproti omenjene hišice vrt s kranjskim gradom. V tem sporu je zmagal župnik. Okrožni urad je izdal dovoljenje in uradni inženir Matej Poli iz Ljubljane je odobril načrte. Ko se je beneficijat Celikar proti odškodnini izselil, so z delom pričeli. Vodja stavbnega odbora je bil dekan Sluga sam. 21 Naslednje leto pa so vojni dogodki pokopali vse dekanove upe. Ko so meseca junija Francozi zasedli tudi Kranj, sta dekana Slugo premagala radovednost in skrb. Poslal je za avstrijskimi četami ogleduha, ki so ga pri Žalcu umikajoče se čete pridržale. Njihov poveljnik je v posebnem pismu poučil kranjskega župnika, 22 naj se ne vmešava v politiko. Nje¬ gova dolžnost bi bila tolažiti »drage Kranjčane« in jih bodriti, da osta¬ nejo kljub neprilikam »zvesti avstrijski vladarski hiši«. Toda Francozi so v Kranju ostali. Župnik Sluga je občutil težko breme rekvizicij, kontri- bucij in vojaških nastanitev. 23 Francozi so zasegli tudi javne fonde, zato so pošla vsa sredstva za vzdrževanje učiteljev in za dograditev šolskega poslopja. Učitelju Mikšu je presedalo »beračenje« za nagrado, zato je decembra 1809 podal ostavko 24 in se odslej preživljal s poučevanjem glasbe. Že prej¬ šnje leto se je bavil z mislijo ustanoviti v Kranju glasbeno šolo. 25 Ker od aprila 1810 učiteljem niso več nakazali prejemkov iz konzistorijalnega fonda, sta učitelja Peterman in Šugelj živela le od šolnine, stolnine in mest¬ ne podpore. Meščani so bili pripravljeni doplačati tudi ukinjene prejemke in so določili v ta namen desetine v Brezju, ki se pa zaradi neke pravde dolgo časa niso dale likvidirati. 26 Na koncu 1. 1809. so morali ustaviti tudi delo pri šolski stavbi. Sluga je 4. januarja 1810 27 potožil škofijskemu konzistoriju o pro¬ padanju glavne šole in pristavil, da tudi on ne more več vzdrževati vodje Albrechta, ako mu ne pomagajo. Naslednji dan 28 pa je poslal enako proš¬ njo v francoščini generalnemu intendantu grofu Dauchyju. Obe prošnji je rešil baron Codelli in predlagal, naj se kranjska šola prepusti svoji usodi, ker se pripravlja nova ureditev vsega šolstva. Na koncu zimskega tečaja je prenehal tretji razred kranjske šole in vodja Albrecht je nastopil 24. aprila 1810 29 službo vikarja na Gornji Krki v dekaniji Šmarije. Francoska šolska reforma se je tedaj že pričela. Aprila 1810 je pri¬ šel iz Zadra Rafael Zelli, 30 novo imenovani glavni nadzornik javnega šol¬ stva v ilirskih provincah. Da bi zvedel, kakšne so bile šole pod Avstrijo, sta mu Valentin Vodnik in Jožef Balant (Walland) dne 18. aprila sestavila o njih poročilo. 12 Predloge, ki jih je stavil Zelli dne 30. maja, je 4. julija odobril Marmont in jih objavil z naredbo 10. oktobra 1810. 31 Z njo je bila ustanovljena tudi v Kranju francoska državna gimnazija. Razmerje med šolo in cerkvijo se je s tem bistveno izpremenilo. 32 De¬ kanu Slugi so vzeli oblast šolskega nadzornika, kranjskemu meru Natalisu Pagliaruzziju pa naročili, da preskrbi gimnaziji prostore in predlaga pri- 3 merne učne moči. Obnovili so tudi osnovno šolo kot dvorazredno trivialko, ki je prišla popolnoma v oskrbo kranjske mestne občine. Za ljudsko šolo so zadoščali mali prostori kapucinskega samostana, za gimnazijo pa bi prišla v poštev nedovršena šolska stavba; toda Paglia- ruzzi se vso dobo županovanja ni odločil, da bi nadaljeval z delom pri stavbi in bi nastanil nasproti svojemu vrtu šolo. Nalašč je predlagal Zel- liju, naj vlada naprosi dekana Slugo, da odstopi v obsežnem župnišču tri sobe. Dekan je uvidel veliko korist, ki bi jo imel Kranj od gimnazije, na kateri bi študirala nadarjena gorenjska mladina, in je res prepustil za gimnazijo tri sobice v pritličju, katere so doslej uporabljali posli. 33 Pri tem ni mislil na neprilike, ki bodo zaradi tega nastale za prebivalce žup¬ nišča, kajti hišni in šolski prostori so bili med seboj v zvezi. Pa to ni bilo prvič, da se je začasno nahajal kak razred v pritličju župnišča. 34 Verjel je Sluga zlasti besedam generalnega intendanta, češ da bodo v kratkem na¬ daljevali s stavbo novega šolskega poslopja. Ni prav nič slutil za Paglia- ruzzijev namen njemu polagoma odvzeti pravico do proste uporabe žup¬ nišča. 35 Ker se je v smislu čl. 10. pravilnika z dne 10. avgusta 1810 36 o pouku in disciplini na ilirskih gimnazijah šolsko leto moralo pričeti že 4. novembra, je mer moral pohiteti s pripravami. V sobicah je bilo treba izmenjati pod, postaviti peč, vrata, šolske klopi in izvršiti ključavničarska dela. 37 Kredit v iznosu 250 frankov so odobrili šele na koncu oktobra in v začetku no¬ vembra je mer dela oddal obrtnikom. Otvoritev gimnazije se je zavlekla do srede novembra. Obrtniki pa so čakali še tri mesece na izplačilo pred¬ loženih računov. Šele na ponovni pritisk mera je intendanca likvidirala troškovnik, račun kovača Tolmeinerja pa znižala za — 1 frank 57 centi¬ mov, ker goldinarji niso bili pravilno preračunjeni v franke. Na gimnaziji so potrebovali profesorje za sledeče učne predmete: francoščino, latinščino, italijanščino, sistem mer in uteži ter aritmetiko. Med prvimi prosilci se je pojavil Andrej Albrecht, ki je zvedel od znancev v Kranju, da se pripravlja nova šola. Pisal je 21. septembra 38 na napačni naslov »generalnega intendanta šol«; prošnja je prišla v roke nadzorniku Zelliju, ki se je informiral pri Pagliaruzziju. Prosilec navaja, da je kos vsem predmetom, ki se poučujejo, da je bil pri kranjski mladini zelo pri¬ ljubljen in da je zapustil Kranj samo zaradi nevzdržnih gmotnih razmer. Pagliaruzzi je bil proti njegovi nastavitvi, ker je bil Albrecht desna roka, dekana Sluge, ter je predlagal Zelliju mladega kaplana Jožefa D a- g a r i n a. 39 Zato je bila Albrechtova prošnja zavrnjena. Zelli je zabeležil na merovem pismu: »Dagarin est propose directeur et professeur du gym- nase de Krainbourg.« 40 Od bivših učiteljev glavne šole so sprejeli samo Jožefa Mikša. Iz bliž¬ nje Stare Loke se je prijavil 69 letni Bernard Bellouard iz Ca- vaillona (departement Vaucluse, arrondissement Avignon), upokojeni vo¬ jaški kaplan Bonssijevega lovskega polka. 41 4 27 . oktobra 42 je sporočil Zelli, da so predlagani profesorji imenovani, obenem je predložil za Dagarina šolski pravilnik z dne 10. avgusta s po¬ zivom, naj ga temeljito prouči in se točno po njem ravna. Iz njega je Da- garin mogel spoznati pravice in dolžnosti ravnatelja francoske gimnazije v Kranju. Nadziral je ne samo svoj zavod, ampak tudi vse primarne šole okrožja: v Kranju, Škofji Loki, Poljanah, Mengšu, Kamniku, Tržiču, Radov¬ ljici, Begunjah, Kropi in Kranjski gori. 43 Aprila in septembra vsakega šol¬ skega leta so mu morali poročati učitelji o stanju omenjenih šol. Enkrat na leto je šole pregledal ravnatelj kranjske gimnazije, dal učiteljem navodila in poročal na višje mesto. V njegovi navzočnosti so se vršili sprejemni izpili učencev za vstop v gimnazijo. Pokazati so morali, da znajo v deželnem jeziku (la langue du pays) čitati in pisati, da poznajo osnovne pojme računstva in kate¬ kizma. Ravnatelj je bil odgovoren za red in disciplino na zavodu. Bil je predstojnik učiteljskega zbora. Skliceval je konference profesorjev, podpisoval je vse spise, ki so zadevali pouk in disciplino vseh šol v okraju ter uporabljal pečat, ki je predstavljal cesarskega orla z napisom: gym- nase de Krainbourg. Ravnatelj je vodil seznam profesorjev, dijakov in učiteljev šolskega okrožja. Dvakrat na mesec je moral posetiti oba gim¬ nazijska razreda in prisostvovati izpraševanju dijakov. Voditi je moral tudi katalog o napredku učencev. Upravljal je nadalje blagajno zavoda, pobiral šolske takse, plačeval pisarniške potrebščine ter polagal na koncu šolskega leta račun rektorju ljubljanske Centralne šole. Pazil je, da se vrši pouk po navodilih, ki jih je dajal glavni šolski nad¬ zornik, in da so uporabljali samo dovoljene učbenike. Brez ravnateljevega dovoljenja se profesor ni smel oddaljiti s službenega mesta. Ravnatelj je moral skrbeti za nadomeščanje profesorja, ako je bil ta odsoten preko enega tedna. Aprila in septembra so mu morali profesorji posameznih predmetov poročati o pouku in disciplini svojih učencev. Ravnatelj je nato zbral poročila, jih izpopolnil s svojimi opazkami in strnil v pregledno sliko o stanju šolskih zavodov svojega okrožja. Izvestje je predal rektorju ljub¬ ljanske Centralne šole, ki je imel dolžnost s svojim kanclerjem enkrat na leto pregledati kranjsko gimnazijo. Rektor Centralne šole je zbiral poro¬ čila vseh podrejenih ravnateljev province, jih opremil s potrebnimi opom¬ bami ter poslal glavnemu šol. nadzorniku Zelliju, ki je predložil letno po¬ ročilo o celokupnem ilirskem šolstvu preko generalnega intendanta gene¬ ralnemu guvernerju. 38 Ko so 9. novembra dospeli dekreti, je sklical Pagliaruzzi prvo plenar¬ no konferenco, 44 na kateri je izročil profesorjem prepise dekretov in dal prečitati šolski pravilnik. Razdelili so tudi predmete: Dagarin je prevzel pouk latinščine, zgodovine in zemljepisja, Bellouard francoščino in sistem mer, Mikš italijanščino in., aritmetiko. Ravnatelj je prosil za namestnika pri pouku latinščine, ker bo kot okrožni nadzornik moral biti pogosto odso- 5 ten. Zelli je dovolil, da mu pomaga kranjski kaplan Jurij Z u p a n 45 iz Zasipa, ki ni zahteval za to nikakega honorarja. 48 V nedeljo 11. novembra so oznanili po cerkvah dekanije, da se vrši vpis dijakov od 12. do vključno 14. t. m. Prijavilo se je 47 učencev: za prvi razred 38, za drugi 9. V teku prvega tečaja sta vstopila še dva v prvi razred. 15. novembra je bila slovesna otvoritvena služba božja v župni cerkvi. Dijaki so odšli nato v prostore bivšega kapucinskega samostana, dokler niso bila dovršena popravila v župnišču. Na koncu novembra je bil pouk popolnoma reden: vsak dan dopoldne in popoldne, razen ob četrtkih, ako ni bilo v dotičnem tednu kakega praznika. Med šolskim letom so bili prosti dnevi: nedelje in prazniki (tudi 15. avgust, Napoleonov rojstni dan), omenjeni četrtki, osem dni predpusta in teden pred veliko nočjo. Glavne jesenske počitnice so se pričele šele 1. septembra po razdelitvi šolskih nagrad in so trajale do vštetega 3.novembra. Ravnatelj Dagarin je imel v začetku obilo posla: sestavo urnika, poro¬ čanje o otvoritvi zavoda, o stanju učiteljskega zbora 47 in učencev, pred¬ ložitev raznih računov 48 itd. Pripetilo se je, da so mu vrnili spis s pripom¬ bo, da naj ga napravi po priloženem vzorcu in predloži, naslovu še enkrat. Dagarin se je hitro uživel v ravnateljske posle; v drugem tečaju so njegova poročila že pregledna in vzorna. Njegova korespondenca dokazuje, da je iskreno spoštoval glavnega šolskega nadzornika 49 . Marmontova šolska naredba naziva učni jezik za gimnazije le »deželni jezik«; ni izključeno, da so mislili Francozi pri tem na uvedbo, ilirščine? 0 , ker so hoteli oblikovati iz »ilirskih ljudstev« en državni narod 51 . Zois in Vodnik sta pridobila Marmonta in Zellija za slovenski učni načrt. S tem so postavili srednje šolstvo na domačo, slovensko podlago. Francozi so torej prvi uvideli, da bodi slovenščina učni jezik za vse gimnazijske predmete 52 . Eden izmed pomislekov proti slovenščini je bil očitek, da ni slovenskih učnih knjig. Toda Vodnik se je po naročilu francoske vlade lotil z nena¬ vadno energijo spisovanja učbenikov, menda že aprila 1810. Do septembra i. 1. je dovršil v rokopisu ilirski katekizem in L’ Homondovo »Francosko pismenost«. Pripravljal je nadalje računico ter slovensko in laško slov¬ nico. S tem bi bile spisane, izvzemši učbenika za latinščino in sistem mer, vse šolske knjige, ki bi bile potrebne za dvorazredne gimnazije s sloven¬ skim učnim jezikom 53 . Ker pa so knjige obležale v rokopisu, nadzornik ni mogel kranjskemu ravnatelju poslati obljubljenih slovenskih knjig. Šele v drugem tečaju šol. 1. 1810./11. je dospel na zavod Vodnikov »Keršanski nauk za ilirske dežele«, 54 L’ Homondova francoska slovnica, ki je bila pregledana dne 18. oktobra 1810, je bila natisnjena šele za šolsko leto 1811./12. Nadaljna ovira je bilo premalo število učiteljev, ki bi znali pouče¬ vati v slovenščini. O Mikšu poroča Balant, 18 da tujega jezika ne. more v domačem tolmačiti. Francoz Bellouard se je trudil po svojih močeh razlagati v »kranjščini« 55 . Bolj čudno je, da se Dagarin in Zupan nista 6 držala pravilnika ampak predavala v nemščini. Pravtako je ravnatelj v svojih poročilih zabeležil rojstne kraje profesorjev in učiteljev nemški in ne kakor njegov prijatelj Matevž Ravnikar, kancler Centralne šole, ki je začel v univerzitetni matriki uvajati za rojstne kraje slovensko obliko. 36 Tudi glede učnih predmetov se načrt v prvem šol. letu ni dal popol¬ noma izvesti. Pravilnik od 10. avgusta 1810 je predpisoval, da se dele učenci prvega razreda na dva oddelka. Tisti, ki so dopoldne študirali francoščino, so posečali popoldne italijanščino in narobe. Ker pa kranjski dijaki tudi v drugem razredu še niso bili vešči francoščine, je dovolil glavni nadzornik na ravnateljevo prošnjo, da poslušajo vsi dijaki francoščino in da se v ta namen razdele v tri oddelke. Bellouard je imel torej mnogo posla ter je razporedil dijake po napredku in nadarjenosti 57 . Zaradi teh oddelkov je najbrž menil dekan Sluga, da ima kranjska gimnazija tri razrede 58 . Ker do pričetka šole ni izšla L’ Homondova »Francoska pismenost«, so nameravali v Kranju poučevati po metodi Meidinger, ki jo je priporočil Zelli že prejšnje šolsko leto za ljubljanske šole. 59 Knjigotržec Jurij Licht je dobavil Dagarinu z Dunaja 15 izvodov Meidingerjeve »Practische franzosische Gramatik«. 9 Profesor Bellouard pa je preslabo razumel nemščino in ni mogel uporabljati knjige, ki je bolj prikladna za samouka. Zato si je sam sestavljal rokopis. Izpisoval je iz francoske slovnice Riche- leta in slovarja Francoske Akademije. 60 Narekoval je dijakom pravila sklanjatve in spregatve. Vaje so se pričele s prevajanjem in učenjem slovniških pravil na pamet. Ko so nekoliko napredovali, je poskusil s sestavki, ki so jih morali učenci pravilno pisati. Eno uro na teden jih je učil stari profesor molitvice iz francoskega katekizma 61 . V italijanščini se je vršil pouk po metodi Meidinger. Mikš je predelal glavna slovniška pravila; prevajali so iz italijanščine v nemščino in narobe. Mnogo primerov je dal za učenje na pamet. Pri latinščini je razložil Dagarin besedne vrste, sklanjatev in spre¬ gatev. Katerega latinskega pisca so prevedli 24 strani, ni mogoče dognati. V aritmetiki je predelal profesor štiri osnovne računske načine, ulom¬ ke, sklepne in obrestne račune, tečaj in menjavo denarja. Dela o merah in utežih ni bilo mogoče dobiti v knjigotržtvu 62 . Spomladi 1811 ga je hotel natisniti Francoz Jelle, toda ljubljanski tiskarji niso imeli potrebnih črk. B:i Zato je ta predmet v šol. 1. 1810./11. na kranjskem zavodu odpadel. Iz zemljepisja je predaval Dagarin osnovne pojme fizične in politične geografije. Pri zgodovini pa je pričel z Grki in Rimljani, opisal dobo pre¬ seljevanja narodov, s posebno ljubeznijo je razlagal francosko zgodovino od Keltov preko dobe kraljev do revolucije in »samooblastnika« Napo¬ leona, cesarja Francozov. Vsak teden enkrat so se udeležili kranjski dijaki kratkega vojaškega pouka, ki ga je vodil za to določeni častnik, najbrž v bivšem kapucinskem samostanu, kjer je bilo vojaško skladišče. 7 Požrtvovalnost kranjskih profesorjev je bila izredna, ako upoštevamo, da so vestno vršili svojo dolžnost kljub temu, da zaradi gospodarske krize v ilirskih provincah pol leta niso prejeli nikake plače. Po nastavitvenem dekretu sta imela Dagarin in Mikš po 900 frankov letne plače, Bellouard pa 1000 frankov. Izplačilo honorarjev pa je redno zaostajalo za več mese¬ cev; za december 1810, januar, februar 1811 n. pr. so bili izplačani maja 1811, za marec avgusta, za april in maj oktobra, za junij novembra, za julij šele februarja 1812, za avgust, september in oktober 1811 meseca aprila 1812. 64 V teku drugega tečaja je zadela Kranj grozna nesreča. Dne 18. maja 1811 je izbruhnil v mestu p o ž a r,' !r> ki se je zaradi vetra hitro razširil po pomolu 66 , tesno zazidanem s hišami, objel tri četrtine mesta, preskočil Kokro in uničil še vasi Huje ter Klanec. Gašenje je bilo otežkočeno, ker je odpovedal hidravlični stroj, ki je dvigal vodo v mesto. Razen kranjske¬ ga gradu in Savskega predmestja so pogorele hiše okrog mestnega trga, obe vzporedni ulici hiš in Kokriško predmestje s pristavami. Požar je upepelil tudi javna poslopja: mestno hišo z bogatim arhivom, kapucinski samostan, v katerem je bila primarna šola, nedograjeno novo šolsko poslopje, na cerkvi in župnišču pa je uničil samo streho. Ko je dal dekan Sluga provizorno pokriti župnišče z deskami, se je nadaljeval pouk na gimnaziji. Toda od 49 učencev se jih je vrnilo samo 30. Mnogim je zgorela obleka in knjige; starši nekaterih dijakov so postali tako siromašni, da niso mogli več pošiljati otrok v šolo 67 . Tudi pri zaključnih izpitih meseca avgusta ni bilo pravega razpolo¬ ženja. Prvo polletje je sicer obetalo prav dober uspeh, toda končni izid ocenjevanja je bil le dober. Odličnih (optime) in prav dobrih (accessit) je bilo zelo malo, večina je izdelala z dobrim uspehom (bene). Z neko težko slutnjo je Dagarin sklenil svoje ravnateljsko letno poročilo. 68 Pripravljala se je namreč nova ureditev ilirskega šolstva v znamenju varčevanja. Organizacijski dekret od 15. aprila 1811 je prinesel samo splošne obrise. Po njem so prevzeli intendanti nadzorstvo nad šolstvom v upravno-gospodarskem oziru. Ukinil je gimnazije, na njihovo mesto pa postavil dve vrsti srednjih šol: državne liceje in občinske kolegije z gra- matikalnimi in humanitetnimi razredi 66 . Glede krajev, v katerih bodo nove sekundarne šole, je puščal orga¬ nizacijski dekret generalnemu intendantu popolno svobodo; navajal pa je samo na splošno, da imajo prednost središča provinc in distriktov. Za Kranj bi torej prišel v poštev le »kolegij«, ki bi ga morala vzdrže¬ vati občina. Toda kranjska občina v usodnem 1. 1811. nikakor ni mogla prevzeti nase bremena, da bi plačevala profesorje. To dokazuje najbolje občinski proračun iz 1. 1812. 70 , ki ga je sestavil mer Pagliaruzzi s pristavom in občinskimi svetniki na podlagi tiskanih navodil generalnega intendanta grofa Chabrola 71 . Po požaru je kranjska občina zgradila novo mestno hišo, o obnovi šolskega poslopja pa mer ni maral ničesar slišati. Zato ga je razdražilo 8 Vmešavanje dekana Sluge in njegovega prijatelja Ignacija Škarje 72 , ki sta v imenu »ubogih župljanov« prosila intendanta Basellija, naj on doseže obnovo bivše šolske stavbe, kamor naj bi ,se preselila gimnazija iz župnišča 73 . Na Pagliaruzzija so merile tudi sledeče župnikove besede raz prižnice: »Dragi farani, le poskrbite, da bo župnišče kmalu pokrito. Le dova¬ žajte les in postavite ostrešje! Moja dolžnost ni, da ga pokrijem, kajti župnišče je postalo občinska hiša, saj imajo vaši otroci šolo v njem!« 74 Mer pa tudi ni molčal. Zaradi občutnega nedostajanja prostorov, ki je nastalo po požaru, je zahteval, da mu da dekan v župnišču toliko pro-. štorov, kolikor jih bo občina rabila. Po,spešil je tudi ustanovitev cerkve¬ nega fabriškega sveta, 75 ki je imel namen, da prevzame upravo cerkvene imovine. V ta svet so prišli poleg mera še trije občinski svetniki: tovar¬ narja Josip Fock in Simon Tadej Jožek, dalje trgovec Blaž Trpine. 76 Ko je mer hotel nastaniti v župnišču celo ljudsko šolo z nad 100 otroci, 35 je bil dekan Sluga vprav zaposljen s popravo župnišča 77 in zato ni utegnil sam od doma. Zato je sestavil pismo za intendanta de la Moussaye-ja, katero je eden izmed gimnazijskih profesorjev nesel v Ljubljano osebno, da je obenem intendantu razložil spletke Slugovega nasprotnika, katerih dekan v pismu ni mogel omeniti. S tem je dosegel spor med merom in župnikom svoj višek. Istočasno se je odločila usoda kranjske gimnazije. Zelli je namreč 26. oktobra 1811 78 obvestil ravnatelja Dagarina, naj župnika nikar ne skrbi zaradi prostorov, ker se kranjska gimnazija zaradi malega števila dijakov v mesecu novembru ne bo več začela; namesto nje pa se nastani v prostorih bivše srednje šole dvorazredna primarna šola, v kateri bodo poučevali francoščino, aritmetiko in katekizem. Glede nemščine in itali¬ janščine pa je prepustil nadzornik izbiro kranjskemu mestnemu magi¬ stratu 79 . Kranjski dijaki so se razšli. Nekateri so nadaljevali svoje študije na ljubljanskem liceju, mnogo so jih starši poslali na Koroško 80 . Enemu dijaku iz mesta Kranja je plačevala občina vso oskrbo v dijaškem inter¬ natu ljubljanskega liceja 70 . Ker pa niso ohranjeni katalogi kranjske gimna¬ zije, ne morem opisati na tem mestu pozicije, ki so jo dosegli v življenju bivši dijaki omenjenega zavoda. V naslednjem letu se je mesto gospodarsko polagoma opomoglo in postalo po sklepu »Malega sveta« ilirske vlade z dne 20. junija 1812. sre¬ dišče novega distrikta, ki so ga tvorili kantoni Kranj, Škofja Loka, Kam¬ nik in Radovljica. 81 S tem je postalo vprašanje kranjske srednje šole znova aktualno. Da ne zamudi ugodne prilike, je mer Pagliaruzzi že mese¬ ca avgusta povabil glavnega nadzornika Zellija k zaključnim izpitom kranjske primarne šole. 82 V pismu je opozoril tudi intendanta Kranjske, Rouena des Mallets, da so podani vsi pogoji za otvoritev srednje šole v Kranju. Ko je bil intendant zaradi vojaške konskripcije meseca novembra službeno v mestu, mu je Pagliaruzzi razkazal primarno šolo. Intendant se 9 je zelo pohvalno izrazil o redu v šoli in o sposobnosti kranjske mladine. S tem je mer storil, kar je bilo v njegovi moči, in je bil uverjen, da ga bodo pristojne oblasti podpirale. Zato je prigovarjal učitelju Mikšu, naj ne odide v avstrijski Celovec, kamor so ga vabili in mu ponujali mesto stol¬ nega organista ter službo učitelja glavne šole. Odločitev glavne intendance pa mera ni popolnoma zadovoljila. 83 Generalni intendant je dovolil, da se ustanovi v Kranju sicer sekundarna šola, toda namesto liceja le občinski kolegij, pod pogojem pa, da bo dovolj dijakov za latinske razrede, ker sicer ne bo predložil mestnega proračuna Državnemu svetu v Parizu v odobritev. Vprav tedaj pa je župnik Sluga na željo ljubljanskega škofa Kaučiča oddal 5 sob v župnišču novoimeno¬ vanemu kranjskemu subdelegatu Frančišku Tercyju in Belli, nadzorniku registracije in domen. 84 Zaradi tega se je morala 1. maja 1813 umakniti iz župnišča tudi dvorazredna primarna šola, ker je subdelegat rabil prit¬ lične prostore za pisarno. 83 15. avgusta 1813 so v Kranju zadnjič praznovali Napoleonov rojstni dan in zadnjič obdarovali »rožne device«. 86 Bližal se je konec Napoleonove Ilirije in simpatični kranjski subdelegat je vzel slovo. Razšli so se tudi profesorji bivše francoske gimnazije. Stari Bellouard se je umaknil v Virmaše pri Stari Loki in tam umrl naslednje leto 27. oktobra. Kaplan Jurij Zupan je odšel v Cerklje, Dagarin pa v Ljubljano, kjer sta se pozneje oba zopet sešla kot profesorja bogoslovja. Ob koncu novembra je postal dekan Sluga zopet okrožni šolski nad¬ zornik. 87 Dal je Pagliaruzziju takoj občutiti, da se je vrnila avstrijska doba, ostro je zavrnil vsako njegovo vmešavanje v šolske zadeve, mu vračal poslane uradne dopise in odklanjal tudi posredovanje meščanov za mera. Pisal mu je: »Vaše samovolje je konec. Ne morete mi nikogar več vsiljevati v župnišče. Držite se mej svojega delokroga!« 88 Dekan je na¬ meraval temeljito obračunati s Pagliaruzzijem, pripravljal je ovadbo, v kateri je hotel razkriti delovanje mera v francoski dobi. Pa zmagala so ple¬ menitejša čuvstva, nasprotnika sta se sešla in spravila. Župnik je po dolgo¬ trajnih naporih uspel, dogradilo se je šolsko poslopje in L 1816. se je vanj preselila kranjska osnovna šola. 89 Pagliaruzzi pa je v svoji pozni starosti iskal utehe v veri in izdal celo molitvenik. 90 Pred sto in dvajsetimi leti so stopili Kranjčani prvič v kulturne stike s Francijo. Ta jim je pripravljala prvo gimnazijo s slovenskim učnim je¬ zikom. Ako bi bila doba Napoleonove Ilirije trajala dalj časa in bi nasto¬ pila desetletja mirnega in nemotenega razvoja, bi dobila tudi kranjska gimnazija slovenske učne knjige in slovenske profesorje. Iz tega zavoda bi gotovo izšla narodno zavedna generacija. 91 10 Opombe. Kratice so iste kakor v Slovenskem biografskem leksikonu (SBL). I O kranjskih trgovcih in industrijalcih prim. Hoff, Histor. statist, topograph. Gemalde v. Herzogthume Krain, Laibach, 1808, I. 155: Luka Bodlaj (u. 1813), vele¬ trgovec z železom, lastnik fužine v Kropi in hiš v Trstu in Kranju (št. 185), Karel Florian (1768-1842), h. št. 194, Jožef Fock, svečar in milar, h. št. 169, Simon Tadej Jožek (1757-1835), pivovarnar, h. št. 3, Franc Oman (1786-1863), h. št. 117, Andrej Orehovnik (1766-1830), h. št. 115, Jernej Pavlič (1750-1822), h. št. 184, Blaž Trpine (1759-1836), h. št. 114 A. Prim. žup. mat. v Kranju. . 2 Rodbina Pagliaruzzijev: Natalis (1746-1832), sopr. Frančiška pl. Jenkens- heim, otroci: žiga, r. 1781, Ivana r. 1785, Mihael r. 1788, Marija Jožefa r. 1794, Antonija r. 1795. Prim.: žup. mat. v Kranju; Wurzbach XXI. 174, Schiviz, Krain, 324, Dimitz IV. 288, Polec, Kraljestvo Ilirija, 214-216. 3 O sitarstvu v okolici Kranja prim. škerbinec S., Promet, trgovina in obrt v Iliriji, DS XIX. (1906), 468. 4 Prim. Grund-u. Intabulationsbuch d. Herrschaft Kieselstein v registraturi sres. sodišča v Kranju. 5 O žigi Pagliaruzziju (1781-1855) posebej prim. Schiviz, Krain, 230, Dimitz IV. 341; Kidrič Fr., Francosko-ilirska loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona v Ljubljani. Slovan XII. (1914), 11 sl. 6 Mal Jos., Zgod. slov. nar. VIII, (1929), 206. 7 O Slugi prim.: Lavtižar, Zgodov. župn. v dek. Kranj I. (1898), 22 sl., Pokorn v ZUZ IX. (1931), 8; o volilu knjig za dekanijsko knjižnico prim. spis ŽAK 15. jun. 1841. 8 Kidrič Fr., Dobrovsky in slov. preporod njegove dobe, RDHV 7 (1930), 202. 9 Pismo lj. knjigotržca J. Lichta Slugi z dne 31. julija 1810 v ŽAK: »P. T. Soeben erhalte ich die Meidingers Unterricht von Wien, ich kann Ihnen aber nicht mehr als 10 Stiicke a 40 kr. davon geben. Ich bekome sie aber in Kurze vvieder und da sollen die ubrigen 5 noch folgen. Da sie selbst einen Buchbinder alldort haben, so kann er sie in ein paar Stunden einbinden, ansonsten wenn ich sie hier hatte binden lassen, so hatten Sie vvieder eine ganze Woche darauf warten miissen. Schon vor 2 Monathe habe ich kleine Gebethbuchel zum einbinden gegeben, sie sind aber noch nicht fertig. Ich sende daher meinen Vorrath mit: 1 Seibt Gebethbuch pr. fl. 2.45; 3 im papiernen Futteral 3.45; 1 Brunners Gebethbuch 2.30; 1 Meyerhofers Gebethbuch 2; 1 kleines Geb. 0.42; Srna fl. 10.62. Die 6 Rituale habe zum Einbinden gegeben. Von Hm Kaplan habe das Geld fiir die Meidingers Unterricht erhalten.« O janzenističnih knjigah, omenjenih v pismu, glej Prijatelj Iv., Duševni profili naših preporoditeljev, LZ XLI. (1921), 205 sl., 272, o stranki redovnikov istotam 208 sl. 10 O šolah v Kranju prim.: Koblar A., JMK XIII. (1903), 40 sl., spisa ŽAK 23. okt. 1802, 19 dec. 1814. II O Albrechtu prim. SBL, 5. 12 Prim.: Vrhovec, Francoska ljudska šola na Kranjskem, LMS 1897, 149; Aškerc, Ljudsko šolstvo v lj. okrožju 1. 1810., Carn. N. v. I. (1910), 224; spisi ŽAK 24. okt. 1805, 10. nov. 1808, 5. jan. 1810. 13 O Mikšu in Petermanu prim. spise ŽAK: 23. avg. 1806, 21. dec. 1808, 30. okt. 1818. 14 O prejemkih kranjskih učiteljev glej spise ŽAK: 6. avg. 1809, 28. apr. in 23. maja 1814. 15 O biri kranjskega cerkovnika prim. spise ŽAK: 14. marca, 4. apr., 14. avg. 1788, 5. okt., 20. nov. 1789, 28. marca 1835. 16 Prim. spis v ŽAK od 28. marca 1835. 17 Urnik zim. tečaja 1809./10. v ŽAK. 18 Prim. Prijatelj Iv., Slovenščina pod Napoleonom, Veda I. (1911), 432; poro¬ čila ravnatelja Dagarina in rektorja Balanta na koncu šol. 1. 1811. med Zellijevimi spisi DBL. 19 O poskusu preurediti kapucinski samostan za šolo glej: Koblar A., JMK XIII. (1903) 46 sl.; spise v ŽAK: 14. feb., 10. marec, 21. amrec, 11. julij 1787; 16. jan., 6. febr., 22. dec. 1788, 1. dec. 1789, 19. okt. 1793, 2. okt. 1802, 24. sept. 1803, 11. jun. 1808, 9. febr. 1809. 20 Koblar A., šole v Kranju, JMK XIII. (1903), 40 sl. Luterani v Kranju, Iz- obraž. knj. I. (1914), 15 sl.; Gruden, Cerkv. razmere med Slov. v 15. st. (1908), 108 sl. 21 O gradnji novega šol. poslopja glej spise ŽAK: 20. april, 9. jul. 1807; 5. avg., 2. nov., 12. dec. 1808; 20. okt. 1811; 22. julij 1818; 17. febr. 1826. O inž. Pollu prim. Pivec - Stele, Vie economique des provinces Illyriennes, Pariš 1930, 82. 11 22 Pismo pl. Pootsa, podpolkovnika Frimontovih huzarjev z dne 21. jun. 1809 v ŽAK: »Der Bothe, vvelchen Sie nach Sachsenfeld geschickt haben, wurde auf mei- nen Vorposten aufgehalten. Sie haben Nachrichten einziehen wollen, die weder Ihren Beruf noch den Zeitumstanden angemessen ist und nachtheilige Folgen haben konnte. Ich habe Ihnen also ernstlich anzudeuten, daB Sie lieber Ihren Beruf nachfolgen, die uns so theuern und lieben Krainburger in diesen gedrangten Zeitumstanden zu tro- sten und der guten Meinung der braven Krainburger gegen unsern allerhochsten Monarchen zu erhalten haben als sich insoweit in politische Umstande einmischen. Ich bin personlich iiberzeugt (da ich drei Monath das Gliick hatte in der Gegend zu liegen) iiber einen ausgezeichneten Patriotismus der Krainburger, sie haben erst kiirzlich mit den gefangenen Jelasichischen Corps, das namliche bestatigt; aber ich bin auch iiberzeugt, was ein guter Geist vermag; rjchten Sie sich also darnach und er¬ halten Sie die guten Krainburger in der guten Meinung, so haben Sie alles gethan, dagegen Sie sollen versichert sein, daB unser letzter Blutstropfen uns nicht theuer sein wird, um dem Wohl des giitigsten Monarchen, seiner braven Unterthanen zu aufopfern.« 23 Prim. spise ŽAK: 7. jun. in 14. sept. 1809. 24 Istotam: 19. jan. 1810, 11. marec 1814. 25 Istotam: 4. okt. in 5. dec. 1808. 26 Istotam: 23. maja 1814, 28. maja 1816; Aškerc v Carn., N. v I. (1910), 224. 27 Prošnja Sluge od 4. jan., priporočilo škofa Kaučiča od 8. jan., Codellijeva rešitev od 13. jan., vse v fasc. 27-28 pod naslovom Studienangelegenheiten 1810 Vladnega arhiva pri dež. muz. v Lj. 28 Istotam izvirnik prošnje od 5. jan. in Codellijeva rešitev od 4. febr.; nemški koncept in francoski prevod od 5. jan. v ŽAK. 29 Prim. spis ŽAK 12. april 1810. 30 O Zelliju glej: Tavzes J., Slov. preporod pod Francozi, Lj. (1929), 38-42, Polec J., Lj. višje šolstvo v preteklosti in borba za slov. univerzo, Zbornik univerze kralja Aleksandra, 1929, 33 sl. 31 O nastanku Marmontove šolske uredbe prim. Polec, istotam, 20 sl.; Koblar A., Francoska gimnazija v Kranju, Izobraž. knj. I. (1914), 60-62. 32 Vošnjak B., Ustava in uprava ilir. dežel, ZMS XII. (1910), 233; Prijatelj I., Slovenščina pod Napoleonom, Veda I. (1914), 431. 33 Prim. Zellijevo pismo Slugi od 15. okt. 1810 (franc, in nemško) v ŽAK; za¬ znamek v Zellijevem delovodniku pod št. 117 v DBL. 34 Prim. spis ŽAK 23. okt. 1802. 35 Pismo intendantu od 20. okt. 1811 v ŽAK: »Monsieur 1’ intendant! La per- mission que vous avez daigne m’ accorder de recourir directement a vous de vous avertir de tout ce qui peut etre avantageux ou nuisible a ma paroisse me fait prendre la liberte de vous ecrire pour vous exposer la situation ou je me trouve et les nou- veaux troubles dont je suis menace. Je suis fache que les embarras que me cause la maison parochiale qu’ on com- mence ži couvrir m’ empechent d’ aller moi-meme vous assurer de vive voix de mon respect, mais j’ ai charge un professeur de notre gymnase, qui est instruit de toute 1’ affaire de vous presenter le detail que je vous fais et de plus de vous raconter ce que je n’ ose encore confier en papier. J’ ose d’ abord vous assurer, Monsieur, que ce n’ est ni mon intčrest ni ma propre aisance que je cherche, je n’ ai en vue que le bien des enfants de la paroisse et du voisinage. L’ ancienne maison destinee aux eeoles et a loger le marguiller de la paroisse qui etoit sur la plače ayant čtč detruite tant pour la commoditč de la ville qu’ a cause de dčpenses journalieres en reparations qu’ exigeoit son antiquite; avec les magistrats qui čtoient alors je fis tous les efforts possibles auprčs de 1’ Empereur d’ Autriche pour obtenir 1’ emplacement d’ une maison qu’ occupoit un bčneficier a la mort duquel le benefice fut supprime. Je fus assez heureux pour rčussir et obtenir encore une somme assez forte pour la mettre en partie en štat d’ y avoir trois salles pour les eeoles, un logement pour le marguillier et meme pour les professeurs. Cet emplacement ne pouvoit etre plus commode etant au milieu de la ville et a portee de tout le monde. Par 1’ argent que j’ avois obtenu et le secours des habitants et des voisins, je vins a bout d’ elever le batiment en entier et de le couvrir, il ne restoit que 1’ interieur a distribuer pour employer les materiaux que j’ avois en main, lorsque la guerre qui survint, fit disparoitre tous mes moyens et m’ empecha de la terminer ce n’ avoit pas čte sans contradiction que j’ etois parvenu a ce point, mais le desir du bien puh¬ lic me fit tout braver; ce n’ etoit d’ ailleurs qu’ un seul habitant, qui etoit contraire sans autre raison apparente, si se n’ est que malgre la rue qui est entre cette maison et son jardin, les fenetres de 1’ ecole donnoient du cotč du jardin. En attendant qu’ 12 elle fut achevee, j’ obtins du gouvernement la permission d' arranger deux chambres pour les ecoles dans 1’ ancien couvent des Capucins, quelques incommodes qu’ elles fussent pour des petits enfants, soit a cause de 1’ eloignement, ce couvent etant hors la ville, soit surtout a cause des neiges pendant 1’ hiver. Les choses čtoient en cet etat, lorsque en 1810 Monseigneur le Marechal de Mar¬ mont fit etablir a Crainbourg un gymnase qui exigeoit trois chambres. Hors d’ etat d’ en trouver ni au couvent des Capucins qui etoit vendu, ni dans la ville, on proposa au directeur general de 1’ instruction publique et meme a Monseigneur 1’ intendant general de me demander ces chambres en me promettant, comme 1’ atteste la lettre qu’ on m’ ecrivit, que ce n’ etoit qu’ en attendant que la maison commencee seroit achevee. Ainsi commencoit-on le projet qu’ on veut mettre a present en execution. L’ avantage de la ville que cet etablissement me faisoit entrevoir et 1’ assurance de 1’ interim qu’ on me donnoit, ne me permit aucune difficulte, je me pretois avec plaisir au bien general et malgre les incommodites qu' ont souffert ceux qui sont avec moi, je ne parle pas des miennes, vous les soupgonnez assez, nous sommes arrives a la fin de 1’ annee sans qu’ on ait pensč a mettre la main a la maison commencee, on a au contraire toujours resiste aux demandes qui čtoient opposees a leur dessein. Enfin le malheureux incendie du 18 mai n’ a laisse que les quatre murs S. la maison en question et detruit ectierement les salles, qui etoient aux capucins et il n’ est reste a mes adversaires que 1' espoir de s’ emparer de la moitie de la maison parochiale. Quelques petites et insuffisantes pour les čcoles primaires que soient les chambres qu’ occupoient le gymnase, je n’ aurois trouve aucune difficulte les cčder par commiseration pour ces petits enfants qui seront sans instruction pendant trčs long temps: mais comme le directeur du gymnase vient de recevoir 1’ ordre de re- commencer les classes le quatre novembre, je ne pourrai sans un extreme derangement ceder quatre chambres. Je vous le repčte, Monsieur, mes dispositions seront toujours en faveur de mes paroissiens et du public mais il ne paroit pas juste que je sois la victime des vises particulieres de deux ou trois personnes, qui veulent persuader que je puis etre tran- quille aux deux cents et meme plus d’ enfants dans une maison dont la construction rend tous les appartements dependants les uns des autres. Je laisse k votre sagesse et k votre equite a me tracer a route que je dois suivre et je me fairai un devoir de ne point m’ en ecarter c’ est de quoi je puis vous assurer ainsi que des sentiments respectueux avec les quels je serai toute ma vie Monsieur, votre tres humble et obeissant serviteur Augustin Sluga, cure et Doyen. — a Crainburg le 20 8bre 1811. Le professeur vous dira le reste et le plus essentiel. 36 Nečžsek v MHK XVI. (1861), 29-31; Prijatelj I., Slovenščina pod Napole- nom, Veda I. (1914). 417 sl. 37 Korespondenca o popravilu sob v župnišču v DBL: 16. okt., 31. okt., 26. nov., 29. nov. 1810, 3. febr. 1811; zaznamki v delovodniku pod št. 133 in 169. Spis od 1. dec. 1813 v ŽAK. 38 Prim. Albrechtovo prošnjo med Zellijevo koresp. v DBL. 39 O Dagarinu gl. SBL, 110 sl.; pri Tavzesu, Slov. prep., 38 popravi: Dagarin je bil kaplan. 40 Prim. v DBL pismo od 16. okt. 1810. 41 O Bellouardu gl. : Poročilo Dagarinovo od 20. nov. 1810 v DBL in Slugovo od 28. apr. 1814 v ŽAK; Lokal-u. Personalstand der Diozese Laibach, 1807—13, mr¬ liška mat. Stara Loka. 42 Prim. delovodnik Zellija pod št. 151 v DBL. 43 Gl. Dagarinovo poročilo od 12. avg. 1811 v DBL. 44 Prim. pismo od 26. nov. 1810 in zaznam, delov, pod št. 221—223 v DBL. 45 O Juriju Zupanu gl. Kidrič Fr., Dobrovsky in slov. preporod, RDHV 7, 226. 46 Prim. pismo od 26. nov. 1810 v DBL. 47 »Etat nominatif« v DBL. 48 Prim. račune dobavitelja drv in postrežnice ter zaznam, delov, pod št. 549 in 594 v DBL. 49 Gl. zlasti pismo od 5. febr. 1812 v DBL. 50 Kidrič Fr., istotam, 104. 51 Tavzes J., Slov. preporod, 35. 52 Prijatelj I., Slovenščina pod Napoleonom, Veda I. (1914), 320 sl., 331, 418, 423, 427, 429; isti, Duševni profili naših preporoditeljev, LZ XLI. (1921), 213 sl., 263 sl. 53 Prijatelj, Slovenščina, 433, 584 sl.; Tavzes, Sl. prep. 37; Kidrič, Dobrovsky, 104. 54 Prim. Dagarinov izkaz za I. poli, in od 12. avg. 1811 v DBL; Tavzes, isto¬ tam, 37. 55 Tavzes, istotam, 38. 13 56 Kidrič, Dobrovsky, 104; o Ravnikarju gl. istotam 219 in Prijatelj, Profili, 276 sl. 57 Gl. člen 8. pravilnika pri Neč&seku, MHK XVI. (1861), 29. Pri prevodu se mu je vrinila pomota; v prvem razredu so poučevali francoščino in italijanščino, ne pa latinščine; tega ni opazil Tavzes, Slov. prep. 39. Za ureditev pouka francoščine v Kr. prim.: opomba v Pagliaruzzijevem pismu od 10. nov. 1810 in Dagarinov iz¬ kaz za prvo poli. v DBL. 58 Dekan Sluga omenja tri gimn. razr. v spisih ŽAK: 12. avg. 1811, 3. maj in 2. dec. 1814. Po ŽAK je povzel Koblar, Franc, gimn., 61, po njem pa Mal, Zgod. sl. nar. VII, 163. 59 Tavzes, Slov., prep., 39. in pismo od 10. nov. 1810 v DBL. 60 Tavzes, istotam, 38, 40. 61 Prim. Dagarinov izkaz od 12. avg. 1811 v DBL. 62 Prim. poročilo Balanta za 1. tečaj in Dagarinov izkaz v DBL. 63 Tavzes, istotam, 20. 64 O gospodarskem položaju ilirskih provinc gl. Pivec-Stele, Vie economique . .. 10 sl., 19 sl., 220 sl., 277 sl.; o izplačilu honorarjev prim. spise v DBL: 9. junij, 13. julij, 12. avg., 22. okt., 8. nov. 1811, 20. jan., 5. febr., 6. april 1812^; zaznamki delovodnika pod št. 17, 136, 308, 358, 388, 417, 556 itd. 65 O požaru gl.: Dimitz, IV, 329 sl.; Koblar A., Mesto Kranj, 1911. 10 sl.; Ko- matar, Kranjski mestni arhiv (izšlo v Jahresbericht des Gymn. Kr.) 1913, 3.; Mal J., Zgod. sl. nar. VII. 139 sl.; Stele Fr., Ovinova kronika, DS XXV, (1912) 426. Dalje spisi v ŽAK: 20. maj, 25. maj, 29. junij, 29. julij 1811. (zadnji je stavbni red za Kranj), 17. julij 1812. 66 Rus J., O tipu našega mesta na pomolu, LZ L (1930), 739 sl. 67 Prim. poročilo Dagarinovo od 12. avg. 1811 v DBL in Slugovo od 28. apr. 1814 v ŽAK. 68 Prim. predpise o zaključnih izpitih pri Nečaseku v MHK XVI. (1861) 30; poročilo Dagarina in Balanta od 30. avg. 1811 v DBL. 69 Vošnjak B., Ustava in uprava ilirskih dežel, 226 sl., 231; Polec, Lj. višje šolstvo, 20 sl., 38; Prijatelj, Slovenščina pod Nap., 590. 70 Proračun mesta Kranja po prepisu dr. Fr. Zwitterja iz Archives Nationales, Pariš, FIE 63, d. 4. ETAT DES RECETTES ET DePENSES DE LA COMMUNE DE LA VILLE DE KRAINBOURG. I. Des Hospices. II. De la Dette municipale 787, 60 III. Reeettes municipales. a) Reeettes extraordinaires . . 735, 50 b) Reeettes ordinaires (Centimes additionnels aux contributions fon- ciere et personnelle d’ apres le montant des roles. 1632, 50 Patentes .186, 96 Amendes de police . 250, 00 Maison et usines commmunales, prix de ferme.00 Biens ruraux communaux, prix de ferme.80, 00 Pensions et rentes foncieres non čteintes ... . . . . 1113, 26 Droit de poids, mesures, jauge, en produit net . 978, 96 Droits d’ octroi . .... 7435, 14 ANNfiE 1812. Observations: II n’ existe point d’ hospice dans la Commune de Krain- bourg. suivant les roles 250 f h retrancher des reeettes con- formement au decret du 17 mai 1809, qui fait du produit des amendes de police un fonds commun. Les batiments communaux ne sont susceptibles d’ aucun produit, čtant tous affectes a un Service puhlic. prix de ferme idem idem. Le tarif de ce droit est ci- joint. 14 Location des halles.00 Location des places aux foires et marches . 226, 26 Delivrance des actes de 1’ čtat civil . 200, 00 Secondes expeditions des actes ad- ministratifs .00 Fermes des boues .00 IV. Depenses municipales ordinaires. 1) Frais d’ administration fixds a 50 centimes par habitant . . 3774, 00 ce droit est aussi affermd ce produit est evalue & la somme de 200 f par 1’ Intendant gal en raison de la population. k raison de 50 c. par habitant sur une population de 7548 ames. Les sa- laires des gardes champetres et pič- tons de la Mairie sont compris dans cette somme. Contribution des biens communaux 57, 08 Dix pour cent du produit net de 1’ octroi. 698, 46 2 pour % droit de pesage ... 97, 89 Loyer ou entretien de la maison commune. 200, 00 Horloges .100, 00 Cinq pour cent des revenus ordi¬ naires pour la compagnie de re- serve .00 Remise au percepteur a raison de 3 p. % de revenus ordinaires . . 300, 00 Dixižme du produit des proprietes foncieres pour le culte.2, 29 Centišme pour 1’ hotel des inva- lides. . . 118, 53 Additions aux cinq pour cent des revenus ordinaires .00 Traitement du prefet a raison de L’ Intend. general observe que les contributions sont assises sur des maisons non productives, parce qu’ elles sont affectees a un Service puh¬ lic, et qu’ elles en sont exemptes con- formčment a’ Instruction du Mtre des finances, du 28, 9bre 1808. II y aura en cons£quence lieu a ršclama- tion de la part de la commune; mais comme il est de principe que les ter- mes dchus des Contributions doivent etre payds non obstant ršclamation et sans restitution, cet article reste inscrit pour la somme proposee. sur 7.435,14 a raison de 10 p. % sur 978,98. a titre de traitement fixe. sur 22.92 contributions de ... 1 p. % des revenus ordinaires, dčdu- ction faite de 250 fr. indhment por- tes en recettes, pour produit des amendes de police. 15 2 p % des revenus ordinaires . . 228, 05 Interets des capitaux places a la Commune . 405, 48 Prisons 2 p. %. 242, 06 Service de sante 1 p. % ... . 121, 03 2) Traitement du commissaire du police . 400, 00 Idem de 2 agens de police . . . 400, 00 Gardefeu.100, 00 Pavč . 400, 00 Rčverberes .00 Pompes a incendie . 200, 00 Depot de suretd preš les justices de paix . 600, 00 Traitement de mždecin » » chirurglen ... 00 2 p. % pour les prisons .... 222, 05 1 p. % pour le Service de santd . 114, 00 Cimitiere, frais d’ entretien, ses murs de cloture .00 3) Quinzieme du revenu total pour masse de casernement . . 790, 20 4) Travaux publics .... 770, 00 5) Secours publics. 00 6) Lycde a Laybach une bourse . 177, 79 College.00 Prix d’ encouragement aux eleves . . 00 Bibliothecaire .00 Indemnite du logement aux insti- tuteurs primaires. 400, 00 7) Logement des curčs.00 Indemnitš aux desservans etc. . 500, 00 Grosses reparations, loyers des čglises.00 a raison de 2 p. % sur 11.853,08 reportes au chapitre 2. la population de la Commune etant de 7548 ames, le traitement du commis¬ saire de police doit etre de 800 fr. conformement a 1’ arretd du 17 ger- minal au lle. La moitie pro 6 mois de 400 fr. C’ est a tort que les au- toritžs locales n’ont portč que 300 fr. pro 2 agens de police. L’ intendant general observe que le medecin et chirurgien ne doivent pas etre a la charge de la Commune et en consčquence il ne propose rien pour leur traitement. Reportds du chapitre ler, previens qu’ en vertu de la decision de S. M. du 12. juin 1811, la depense des pri¬ sons et ddpots de surete doit etre entierement a la charge des villes ou sont situees les d. maisons. a la charge de la fabrique. Quinzieme des revenus ordinaires de- ductions faite de 250 fr., indument portes en recettes produit des amen- des de police. pour entretien des ponts et fontaines suivant 1’ intendant gčneral, contin- gent de la Commune dans la dčpen- se du lycee de Laibach. pour deux instituteurs la džpense est moderde. 16 8) Fetes publiques. 200, 00 Depenses imprevues . . • 300, 00 Totaux. 11.561, 84 Kečapi tulation. Revenus et recettes extraordinai- res . 12.588, 58 Depenses ordinaires . . . . 11.561, 84 Reste disponible. • 1-026, T4 Depenses extraordinaires. Reparations extraordinaires a la maison commune endommagee par une incendie.300, 00 Nouvel ameublement de la maison commune devenue necessaire a cause de 1’ Incendie qui a detruit celui qui existait .60.00 Une pompe au faubourg de la Save 246, 00 2 centimes fonds Comm. pour con- courir a la construction du depot de mendicite du Departemen t . 237, 16 Totaux.843, 06 Je demande le devis. Je demande 1’ etat de la depense. Contingent de la Commune demande les frais de 1’ etablissement de ce depSt. Recapitulation generale. Restant disponible apres les de¬ penses ordinaires . 1.026, 74 • Depenses extraordinaires . . . 843, 06 Difference: en deficit en excedant 183, 68 Signe N. Pagliarucci Maire, Orehaunig adjoint Thadeus Joseck, membre du Conseil Municipal Charles Florian, membre du Conseil Municipal. (Proračun je bil pregledan od intendanta Kranjske 20. jun. 1812, od gen. inten¬ danta 24. jun. 1812, odobren od Državnega sveta v Parizu 11. jan. 1813.) 71 Instruction relatif a la formation des budjets des communes de 1’ Illyrie pour 1’ annee 1812 od 15. nov. 1811 (F 3 'franc, spisov Ij. dež. arh.) 72 O Ignaciju Škarji (r. 1760 v Šmihelu pri Novem mestu, lastnik gradiča Prevale, mestni sindik, v francoski dobi mirovni sodnik kranjskega kantona ne župan, kakor trdi Dimitz IV. 330, umrl 1837 v Kranju), prim. Koblarjevo gradivo in lnstrumentenbiicher der Stadtkammeramtsgiilt Krainburg II., III. v reg. sreskega sod. v Kranju. 73 Prim. koncept v ŽAK, prošnjo med Zellijevo korespondenco v DBL. 74 Pagliaruzzi očita Slugi pozneje v pismu z dne 1. dec. 1813. ŽAK. 75 Prim. prevod dekreta o cerkvenih fabriških svetih z dne 30. dec. 1809 v ŽAK in Vošnjak, Ustava in uprava ilir. dežel, 240 sl.; o cerkv. fabr. svetih iz cerkv. pr. stal. glej Kušej, Cerkv. pravo kat. C.' 2 , 553. 76 O kranjskem cerkv. fabr. svetu prim. spise od 13., 15. marca, 2., 7. aprila 1813 v ŽAK. 77 O popravilu župnišča prim. spise od 28. febr. 1812, 10. marca 1815 v ŽAK, 17 78 Zelli Dagarinu 26. okt. 1811, delov. št. 1203 v DBL; prim. izvršilno naredbo k čl. 129 organiz. dekreta od 12. nov. 1811 v Telegraphe Officiel št. 2 od 1. jan. 1812 v DBL. 78 Za zgod. franc, primarne šole v Kranju glej dopise: 1. nov. 1811, 20. in 26. jan. 1812 med Zellijevo korespondenco in v delov. št. 1415 DBL; Slugovo poročilo od 28. apr. in 23. maja 1814 v ŽAK. 80 Prim. dopis Sluge okrožnemu uradu 2. dec. 1814 v ŽAK. 81 Vošnjak B., Ustava in uprava ilir. dežel, 147 in Pivec-Stele, Vie economi- que . . ., 16. 82 Pagliaruzzi Zelliju 28. nov. 1812 v DBL; Sluga intendantu Codelliju 11. marca 1814 v ŽAK. 83 Zelli Pagliaruzziju 9. dec. 1812. v Z. delov. št. 1716 DBL. 84 O Fr. Tercyju prim. Kos M., Telegraphe Officiel in njegove izdaje, GMS VII., VIII. (1926-27), 7. Ob odhodu je pustil v župnišču drobec korespondenčnega zvezka (v ŽAK) in nekaj knjig (v Slugovi knjižnici), n. pr. Almanach imperial pour 1’annee 1813, Vodnikovo Pismenost (1811) z opombo: ce livre m’a donne Mr le professeur Supan Jacques. V ŽAK prim. tudi priporočilno pismo škofa Kaučiča za subdelegata z dne 12. apr. 1813. Bella »directeur de 1’ administration des domaines«, o njem glej Pivec-Stele, Vie economique, 95, 245. 85 Pagliaruzzi Slugi 1. dec. 1813 v ŽAK. Prim. istotam spis z 29. nov. 1814. 86 Prim. Sluga škof. ordin. dne 3. maja 1814. O tem starem francoskem na¬ rodnem običaju prim. Aškerc v Slovanu 1909, 194 in Tavzes, Slovenski preporod, 17. 87 Glej dopis konzistorija Slugi z dne 23. nov. 1813 v ŽAK. 88 Prim. spise v ŽAK: od 8. nov. 1. (dvoje pisem), 2., 3., 5., 9. in 14. dec. 1813. župnikove besede so iz pisma z dne 2. dec. 1813. 89 O gradbi šolskega poslopja prim. spise v ŽAK: od 9. apr., 23. maja 1814, 10. apr., 28. maja 1816., 22. jul. 1818. 90 Raccolta di diverse orazioni tradotte per la prima volta in Italiano da una quinta edizione tedesca stampata in Clagenfurt, Padova 1824. 91 Costa, Die Sprachenfrage in Ulyrien, BK 1861, 67-68, Pivec-Stele, Vie čco- nomique, 339; Tavzes, Slovenski preporod 44 sl., Kidrič, Dobrovsky in slovenski pre¬ porod, 107. 18 /