ali

slučaji, ki niso slučaji.

—-T^V o>--

Po ilr. Kellerju z dovoljenjem poslovenil

J B.

I. zvezek.

LJUBLJANA, 1886.

Založil in prodaja Dragotin Hribar na Bregu št. 10.

03oohSoS=F-

9

“s.

X

Brezbožnost in surovost jela se je žali-
bog v novejšem času tudi med Slovenci grozno
širiti. Kje je temu vzrok, ne bom preiskaval,
lahko pa rečem, da bi bilo marsikaj drugače,
če bi prišlo našim ljudem več berila v roke,
čegar vsebina bi bila nabožna. In prav v tem
smislu imamo jako malo knjig, ktere bi zani¬
male posebno odraščeno mladino ob enem pa
tudi priletne može in žene. Ce Bog da, knji¬
žica, ki jo imaš pred saboj, bo taka. Trdno
se nadjam, da bo povsod blažila duha in srce,
kjer jo bodo v roke dobili. Iz celega srca
pa želim, da bi jo posebno pridno prebirala
naša slovenska moška mladina, prav tista mla¬
dina, ki tolikrat grdo preklinja in se predrzno
norčuje iz svetih reči, ter zabavljivo govori o
služabnikih božjih — o častiti duhovščini! Iz-


_brala, varujejo naj jo enake

rovosti in enakih kazni božjih, potem je moj
1namen dosežen, ter si druzega ne želim, da bi
se knjižica povsod po naši mili domovini, ko¬
likor se da, razširila!

Založnik.

9

L Zasramovanje najsvetejšega zakramenta,

1. Saj ni vredno, da bi človek govoril!

Mlad človek prišel je na Nemškem leta 1867
v tovarno za smodke. Star je bil kakih 17 let. Ker
je bilo okoli velike noči, pride govorica tudi na ve¬
likonočno sv. obhajilo. Eden izmed delavcev pravi:
„Jaz svoje obhajilo za jeden krajcar prodam,“ na
kar mu zgoraj omenjeni mladeneč odvrne: „Saj ni
vredno, da bi človek govoril o tem, kaj
šele krajcarja! 11  Gosposka je o tem brezbožnem
govorjenji slišala in oba strogo kaznovala. Deset
let je na to minulo; mladeneč je prišel med tem
k- dragoncem, kjer je tudi vže odslužil. Prišel je
domu in stopi v službo. Nekega dne vdari ga
vojaški konj na vrat tako nesrečno, da mu je pri
tisti priči sapo zaprlo. Vsaka pomoč je bila zastonj
in zdravniki so rekli, da je bolečina neozdravljiva.
Meni je prišlo takoj sv. pismo na misel: „da se
Bog ne da zasramovati! 11  Vsak,-kdor ga je poznal,
je rekel: „To je bila kazen božja! 11

2. Bog sliši in usliši.

Mlad gospod, Rance po imenu, na Boga in na
ero ni prav nič držal. Nekega dne povabil ga je
eden mestnih odbornikov v Regensburgu na kosilo.
Beseda je dala med jedjo besedo in govorica nanese
tudi na sv. zakramente umirajočih. „ Veste kaj,
pravi mladi brezbožnež, rajši pri konjedercu po¬
ginem, kakor da bi me duhovnik na poslednjo uro
tolažil ! 11  Ko odkosijo, gre brezbožnik s prijateljem
venkaj na sprehod. Čez nekaj časa ju pot res proti
konjedercu pripelje in dež je začel kapljati. Prijatelj
brezbožnega Lanceta zbeži pod streho, ker se mu
je nove suknje škoda zdelo. Lance pa ostane pod
milim nebom. Ozre se po nebu in pravi: „Kam
bežiš, saj bo kmalo dobro!“ Komaj je izgovoril, je
vže na zemlji ležal. Treščilo je vanj. Kakor je želel,
tako se mu je zgodilo. Pri konjedercu je umrl.

3 .  Voz, ki je obtičal.

Sorči  je bilo ime vozniku iz mesta Askoli
na Laškem. Nekega dne je nekam peljal. Zunaj
mesta pred podobo Marijnega obiskovanja mu voz
obtiči in konj kar naprej ne more. Voznik skoči
iz voza, popotnik tudi. Voznik poriva od zadej,
popotnik vleče konja za uzdo spredaj. Voznika je
to neznansko razsrdilo. V Mater božjo se je ozrl
in nezrečeno grdo jo je preklel zarad tega. Komaj
pa je dobro kletvino izgovoril, se tudi vže zgrudi.
Sopotnik njegov priskoči k njemu, pa je le — mrliča

9

našel. — Kaj pa je to, ali slučaj ali očitna kaS^r
božja ? Razsodi naj si vsak sam, kakor mu drago\

4. V zasramovanji umrl.

V

V Edinghauznu so sedeli fantje v gostilni pri
pijači. Enemu izmed njih pride na misel zadnja
večerja, ter se začne iz nje norca delati. Čašo vina
je postavil pred se in pa kruh je začel lomiti iz¬
govarjajoč Kristusove besede, na kar je kruh med
pijance razdelil. Ko pride vrsta nanj da bi povžil
kruh in vino, mu začne slabo prihajati in ondi na
mestu je mertev obsedel.

v

5. Žalostni konec bogokletnika.

Leta 1885 pokopali so z velikansko slavo v
Bruselju moža, ki je prav z naglo smrtjo umrl.
Pokopali so ga po meščanski „sine lux, sine crux“
(za gramatiko se tukaj ne gre!) Za duhovnike, luč
in križ se tedaj v Bruselju niso kaj prida zmenili.

Ta gospod stal je nekako osem dnij poprej
na kraljevem trgu, kjer je videl več duhovnikov
iz cerkve sv. Jakoba priti s sveto popotnico, s
ktero so k vmirajočim hiteli. Ob muzeji stoječ
vojak - stražnik je skazal presvetemu zakramentu
dolžno čast s prezentiranjem puške. To je pa
tistega gospoda tako zjezilo, da je kar divjati jel.
Boga je jel preklinjati in vpiti, da je sramota, da
morajo vojaki takim komedijam še čast skazovati.
Duhovni bi pač mnogo bolje ravnali, če bi to . . .

sesede ne moremb ponavljati) rajše v žepih nosil
Kakor pa tako javno. Izobražen človek dandanes
tako nobeden več ne porajta za to

(jez osem dni. prav tisto uro, zgrudil se je
domu prišedši mrtev na tla. in se ni niti trenutek
več zavedel. Bog je neskončno potrpežljiv in dober.
Tudi Jezus v presvetem zakramentu veliko potrpi.
Koliko le mora pretrpeti našega razžaljenja. in za¬
ničevanja za vso ljubezen, kar nam jo je skazal;
mi ga pa tako mrzlo častimo! Toda, kedar mu
je pa zadosti, pa tudi pokaže izgled svoje moči
nad tistimi nesrečniki, ki ga zaničujejo, sovražijo
in zasramujejo! 0 dragi čitatelji in čitateljice mi
mu nadomestujmo s presrčnim češčenjem sv. Reš-
njega Telesa, kar mu sovražni svet na dolžni časti
jemlje. Kakor je bil, tako je Jezus tudi sedaj še
vedno pripravljen nas s svojo milostjo krepčati,
brez ktere nam ni mogoče spokorno in po svojem
stanu živeti, ter krščanski umreti.

6. Spolnjena želja.

Knez Aleksander Hohenlohe pripoveduje sle¬
dečo dogodbo v svojih spisih: Imenitna gospa, mati
4 otrok — med kterimi ste bili dve hčeri, ena pri
18, druga pri desetih letih, obe pa zdravi, lepi in
čvrsti — rekla je nekdaj, ko je govorica ravno na
redemptoriste nanesla, da bi rajši obe svoji hčerki
mrtvi pred saboj videla, kakor pa da bi jima do¬
volila vsakih osem dni k obhajilu iti. „ Gospa ne
govorite predrzno,' 1  posvari jo knez. To se je zgo-

9

dilo meseca junija. Dne 23. decembra ravno tistega
leta ležala je lSletna hčerka na mrtvaškem odru,
2. januvarja pa lOletna. Tako je Bog predrzno
posvetno gospo kaznoval, ki v svoji ničevi domišljiji
ni vedela, kaj da govori.

7. Zasramovanje in kazen.

Bogastvo nikakor ni brez nevarnosti za dušno
življenje, „kajti kdor hoče obogateti, zagazi navadno
v skušnjave in mreže hudičeve. Mnogo želja se mu
obudi, ki mu niso na nobeno korist, pač pa ga
tirajo v pogubljenje.“

Oh, kolikrat daje bogastvo povod k požreš¬
nosti in razuzdanosti! Od teh dveh pa do brez-
božtva in do nevere pa ni več, nego le korak.
Še korak dalje in prevzetnost se vže sama oglasi,
ktera je navadno porodnica najdrzovitejega bogo¬
kletja in izzivanja božje pravice!

Za izgled navajamo Vam tukaj resnično do-
godbo, ki so jo doživeli pred nekaj leti na Renskem,
v nekem ondašnjem mestu.

Več družin, ki so doslej srečno, če tudi pri-
prosto živele, jelo je poskušati svojo srečo v raznih
špekulacijah, in so si tudi vrlo pomagale. Žalibog.
da je z rastočim premoženjem propadal strah božji
in pa lepa nravnost. Pri starejih članih tistih družin
se ta sprememba ni kaj prida poznala, za to je
pa tem čvrsteje stopala v javnost pri mladem na¬
raščaju. Posebno trije sinovi iz treh hiš so bili, ki

10

so premoženje na ta način zapravljati jeli, kar se ni
nič več strinjalo s krščansko vero. Res jim je
kupčija silno veliko nesla, kajti razprostrli so jo
skoraj po celem svetu, toda to jim ni še nikakor
dajalo pravice do pohujšanja, ki so ga priprostim
ljudem s svojim življenjem delali. Reveži so vže
v resnici mislili, da, ker imajo bogataži zadosti
denarja, se jim ni treba nič več brigati za nravnost
in krščansko življenje; dalje, da jim ni treba nič
več v cerkev hoditi, nič več ne Boga častiti, kakor
se to drugim krščanskim ljudem spodobi. Omenjena
mladina si je tudi prav po teh „liberalnih“ nazorih
svoje življenje vravnala. V nedeljo, namesto v
cerkev, zahajala je na lov; doma izumljevala si je
pa vedno novih zabav, novih veselic. Vse, kar je
mamilo duha, kar je spletalo srce, zmislili so si,
pri čemer so navadno poleg dneva tudi še po cele
noči dragi denar zapravljali in to na način, ki bi
ga kristijan niti poznati ne smel! Marsikdo si bo
morda mislil: če so imeli res tolikanj denarja, je
vendar prav, da ga niso stiskali, temuč da so ga
dajali med ljudi. Je že vse prav, in nič bi ne bilo
napačnega, če bi bili naši junači to delali po kr¬
ščanski navadi, in denar razsipali, recimo za kak
dober namen! Posebno sta se pa odlikovala dva
brata, ki sta imela povsod prvo besedo. Če je bilo
treba kako veselico prirediti, vse je gledalo le na
nju, če je bilo treba kako neumnost izpeljati, ta
dva sta bila prva na mestu. Ob enem sta bila pa
jako spretna v svojem poslu, premetena, drzna in
moška v prometu s celim svetom. Pri vsem tem

11

se pa iz začetka ni nobena hudobija kazala, pač
pa tista mladeniška srboritost, za ktero se navadno
mladeniška predrznost zakriva, iz ktere se ščasom
hudobija izcimi, ki ne pozna nobenih meja, ne proti
Bogu in ne proti ljudem. Ta dva brata zbobna vala
sta navadno vse druge skupaj, da so potem burke
uganjali, ki se niso vselej s krščansko nravnostjo
ujemale. Ljudje so si o teh veselih shodih razne
reči pripovedovali; kar je bilo pa še hujših, ki se
ne dajo lahko povedati, so si jih pa le bolj name-
žikavali. Žal, da je bil temu razveselovanji, ktero
je bogastvo vzdržavalo na svoje stroške, ki je pa
s časoma drzno, da predrzno postalo, namenjen
tak grozen konec.

Bilo je nekega zimskega večera, ko sta brata
zopet prav lepo število svojih prijateljev povabila;
bil je namreč ravno enega obeh bratov god in
tega so si namenili prav dobro zamočiti. Drugi
dan je bil prav velik katolišk praznik in prav zato
se jim je s težavo posrečilo pridobiti za ta večer
sicer dobrega znanca, ki si pa s svojo katoliško
cerkvijo še ni bil tolikanj navskriž, kakor omenjena
družba sploh. Ob določenem času vsedli so se k
mizi, kjer so dobro jedli in pili. Dovtipi in zabav¬
ljice postale so kmalo tako kosmate, da bi se jih
bili celo pouličniki ogibali na javnem rabiti. Da,
postali so čelo protipostavne! Ob polunoči hotel se
je naš katoličan priporočiti in domu oditi, toda niso
ga pustili. Iz nova so se natočili s šampancem ko¬
zarci in iz nova se je vlivalo palivo v vže razbe¬
ljene glave. Katolika jeli so dražiti, čez, od veselice

12

pojde lahko naravnost v cerkev. To so mu jeli pa
zarad tega podtikati, da bi jim bil dalje časa pri
veselici ostal, ker bi ga bili sicer za „tercijana“
smatrali. Ob enem so prišli pa s takimi zbadicami
tudi na versko polje, ki je taki srboriti in pijani
mladini posebno ugodno za razne burke.. Nekaj
časa so brili norce čez duhovščino in „ neumno
ljudstvo 11 , potem jel je pa eden peti jako bogokletne
litanije, pri kterih so mu vsi drugi odgovarjali.
Ko je bilo to pri kraji, odide eden bratov v stran¬
sko sobo, od koder je prinesel trgovinsko knjigo,
ter jo je položil na mizo. Na to se je ogrnil z
nekoliko prtovi, bratu pa je porinil zvonec, češ,
naj mu „pri maši, ktero bo sedaj bral 11  streže. Vse
se je režalo in ploskalo, le katoličan ostal je miren
in resnoben, če tudi ga je že precej pod kapo imel.
Da, tudi še celo toliko vesti je imel, daje slovesno
ugovarjal takemu brezbožnemu početju. Toda kaj,
ker ni nič pomagalo. Saj so ga vsi preupili. Ko
je konečno glavni zasramovalec prijel za polno
šampanjsko čašo, z drugo roko pa za srebern tolar,
kterega je mesto hostije nad šampanjcem držal,
ter oboje povzdignil med tem, ko je brat njegov za
njim na vso moč zvonil, — razleti se šampanjski
kozarec po sredi na dva kosa, zasramovalec pade
na tla, kakor bi bilo treščilo vanj, brat njegov se
pa tudi že v smrtnih težavah po tleh valja in pa
bele pene mu silijo iz ust. Mislite si vpliv, ki ga
je ta dogodek na družbo napravil. Kviško so sko¬
čili in planili 'vsak na svojo stran. Eden je bežal
skozi vrata, drugi zgrabil se je za lase, ki so mu

13

od same groze na mestu beli postali. Zopet dragi
priskočili so nesrečnikoma na pomoč, toda zastonj.
Glavni predrznež je bil mrtev, brat njegov valjal
se je pa blazen po tleh. Zvezati so ga morali in
odpeljati v blaznico. Še tisto noč obletali so vse
zdravnike na daleč okoli, pa niti enega niso našli,
ki bi bil vstani mrtvega v življenje obuditi. Blazni
brat njegov je v svoji bolezni več mesecev kar
divjal; konečno se je nekemu pobožnemu zdravniku
vendar posrečilo, vsaj toliko ozdraviti ga, da ga
ni bilo treba več vezati. Ves čas svojega življenja
ostal je revež in nezmožen, kakor majheno dete.
Vse ga je po mestu poznalo; prav tako je tudi
vsakdo vedel, zakaj ima gospod N. na vsaki strani
šop belih las, ki se niso prav nič vjemali z drugimi
sivci njegovimi. Eden navzočih je čez nekoliko
časa vse po pravici povedal, kaj in kako se je
godilo. Prigodba se je iz začetka neresnično in
pokvarjena po mestu razširila, ker so si posebno
stariši ponesrečenih predrznežev vse prizadeli, da
bi bilo oskrumbo presvete daritve zamolčali.

Da je bilo ob enem konec pijančevanju, razume
se samo po sebi. Da bi se bili pa vsi, ondi navzoči
vsaj v srcu takoj spreobrnili, se pa tudi ne more
reči. To, da so se mogočne in trde božje roke
zbali, se pač še ne more spreobrnjenje imenovati.
Predrzni zasramovalci se pač neradi spreobračajo.
Samo eden, in sicer tisti ki je vso dogodbo po
pravici povedal, si je stvar tako k srci vzel. da je
postal zopet pošten kristjan.

14

8 .  Božja roka še ni prav nič krajša.

V nekterih porenskih občinah na Nemškem,
žive poleg katolikov tudi luteranci, in imajo oboji
enake pravice. Lansko leto obhajali so ondašnji
katoliki osmino sv. Rešnjega telesa se slovesno
procesijo. Ta strogo katoliška slovesnost zbujala
je med ondašnjimi luteranci silno jezo. Posebno
se je neka stara gospa grozno togotila nad slo¬
vesnim katoliškim sprevodom. Ker svoje ne volj e ni
mogla drugače pokazati, je v divji jezi siknila:
„Križ. zastave, podobe svetnikov, kar imajo kato¬
liki, bi morali že zdavnej vse v Ren pometati. “
Čujte, kaj je zagrizeno luteranko še tisti dan do¬
letelo! Njen nečak, jako priden in marljiv deček
pri desetih letih, šel je popoludne okoli pete ure
ob Renu na sprehod, kar ga želja obide, da bi se
rad kopal. Komaj je skočil v vodo, ga je tudi že
krč prijel. Vpiti je jel in na pomoč klicati, toda
preden so mu ljudje pomagat prihiteli, je vže
izdihnil svojo dušo. Ko je stara luteranka to zve¬
dela, je skoraj obupala in pa pamet se ji je neko¬
liko zmedla. Kar je bilo pa poštenjakov v občini,
tako katolikov, kakor tudi luterancev, ugledali so
v tem dogodku prst božji.

9 .  Bog se maščuje nad framasoni.

Leta 1881  sošlo se je na veliki petek v Pa¬
rizu trinajst framasonov. kakor so rekli, k zadnji
večerji, iz ktere so se norčevali. Kakor smo že

15

rekli, jih je bilo trinajst in nobeden izmed vseh ni
leta dočakal. Vsi so prej pomrli in kako? Skoraj
vsi na eni in tisti bolezni, da so začeli na živem
telesu gnjiti. Najprvi je zbolel tisti, ki je prevzel
nalogo Judeževo. Kakor hitro je kedo zbolel, je
bil v 24 urah tudi že mrtev in smrad! Deseti na
vrsti je bil tisti, ki je imel ulogo Kristusovo. Na.
veliki petek je zbolel in na veliko soboto zvečer
je bil nagnjit in smradljiv, da ni mogel nihče v
njegovem obližji bivati. Tako se je Bog maščeval
nad zasramovalci presvetega zakramenta tvoje
ljubezni božje.

10. Pregreha nad praznikom sv. Rešnjega
Telesa.

V neki tovarni ob Renu imeli so katoliški
delavci na svetega Rešnjega Telesa dan vsako leto
prosto, luteranci so pa delali. Mlad katolik iz so¬
sednjega kraja, katoliške vere, pa lansko leto na
sv. Rešnjega Telesa dan ni hotel praznovati, ko
so njegovi tovariši k procesiji hiteli, temveč je
vstal z luteranci v tovarni. Drugo jutro so altarje
in za tiste potrebni les zopet v kraj spravljali.
Mladeneč, ki ni hotel praznovati, pride k katoli¬
škemu delavcu, ki je ravno altarsko tramovje v
red spravljal, mu križ iz rok vzame in pravi:
„Vidiš, takle križ zaslužiš, da bi ti ga na čelo
pribili, ker si včeraj praznoval. “ Na to je prijel tri
žeblje rekoč: „Glej, enega bi ti zabil v čelo, dru-
zega in tretjega pa v desno in levo stran. “ — Ni

16

dolgo trajalo, in prišel je na žago, kjer mu je levo
roko zmečkalo. Tri prste mu je žaga odtrgala,
četrtega so mu pa uro kasneje v bolnišnici odrezali.

11. Bog je pravičen.

V Kastesaracenu na Francoskem hotel je
brezbožni mladeneč pri procesiji sv. Rešnjega Telesa
suh grah v monštranco metati. Komaj je vrgel
prvega, se je vže nezavesten na tla zgrudil. Pri¬
jatelji so se mu posmehovali, ko se nekoliko zave,
pravi: „Le potrpite, prihodnjo nedeljo se bom
maščeval!“ Revež je ni učakal. Umrl je že v četrtek
z naglo smrtjo. — V Kasisu preklinjal je brez-
božnik procesijo in presv. Rešnje Telo; kmalo na
to umrl je z naglo smrtjo. — V Gveretu so imeli
procesijo. Brezvernež se je jel pred cerkvijo pokrit
skozi procesijo memo Najsvetejšega riti. Mežnar
mu vzame klobuk z glave, za kar dobi toplo za¬
ušnico. Stvar je prišla pred sodnika, kjerjemežnar
tudi še 24 ur zapora dobil. Prav v tistem trenutku
je pa brezvrnež z naglo smrtjo umrl. — V Sensu
vdeležil se je Budo vik Tonnelier na. veliki petek
pojedine obstoječe iz klobas. Drugo jutru našli so ga
mrtvega v njegovi sobi. Mrtvud ga je zadel. Pri
sv. Boštijanu se je framason bahal, da bo_ škofa
ozmrjal, kedar v njegovo župnijo pride. Škof je
prišel, framasona so pa nesli — h pogrebu. Koze
je dobil in vzele so ga. — Dva prostomišljaka. v
La Gorque, Julij Bourgoin in Ludovik Ricard,
gostila sta se na veliki petek dne 7. aprila s klo-

17

basami. Tri mesece pozneje, dne 7. julija ležala sta
oba na mrtvaškem odru. Prvi v Estavu, kjer je
prišel podvoz in mu je kolo glavo odtrgalo; drugi
pa v svojem domačem kraju, kjer jo utonil. Kaj

pa je to?

12. Kazen in rešitev.

Henrik je bil učen mož in katoliške vere;
poleg tega pa grozno neveren in je ob vsaki priliki
zasramoval vero, kakor je to pri nekterih učenjakih
navada. Iz celega srca pa je ljubil svojo ženo in
svojo hčerko. Jerica je bila pa tudi v resnici
vzorna žena, dobra mati in pobožna kristjana, ki
si je z lepim opominjevanjem mnogo prizadevala
svojega moža na pravo pot spraviti. Klaro triletno
dete njeno so pa zarad njene priproste ljubeznji-
vosti vsi ljubili, ki so jo sploh poznali.

Nekega dne Jerice ni bilo doma; Henrik je
bil pa v književno delo tako zamišljen, da je na
otroka čisto pozabil. Klara si je nekaj časa očetu
pri nogah igrala. Stekla je pa kmalo v drugo sobo,
kjer spleza na stol in s stola na odprto okno. Jela
se je skozi okno stezati, kar omahne in v bodočem
trenutku ležala je na tleh. Dva nadstropja visoko
je padla.

Pred hišo je nastal grozen krik. Učenjak
stopi k oknu, da vidi, kaj da je. Ker je bil sila
kratkoviden, ni druzega razločil, kakor neko ženo
in pa da ima nekaj v rokah. Grozna slutnja se
ga polasti. Jel je izkati Klaro, pa je ni bilo nikjer,

18

ne v njegovi sobi in ne v drugi. Kar se odpro
šiloma vrata v sobo in notri prihiti ženska z mrtvo
Klaro v naročji: ljudje drvili so se pa za njo.

Kdo Vam popiše obupnost nesrečnega očeta,
kteremu je vest na vso moč očitala, da je on,
prav on sam kriv smrti svojega otroka in sicer
po svoji malomarnosti! Kdo popiše obupno pla-
kanje matere, ki se je kmalo na to domu povrnila!
Le polagoma posijal ji je žarek za žarkom iz ne¬
zmernega zaklada sv. vere v žalostno srce. Mnogo
tolažbe ji je pa dajal pogled na žalostno Mater
Božjo. Jera je imela preveč prave občutljivosti,
da bi bila kdaj sama možu zarad žalostnega do¬
godka karkoli očitala. Pač pa si je prizadevala,
kolikor se je le dalo s pomočjo sv, vere tolažiti
ga, Polagoma jeli so hoditi tudi sorodniki, znanci
in prijatelji, da skažejo svoje sočutje družini zarad
silne izgube. Oba zakonska kazala sta se vže po¬
polnoma vdana v voljo božjo. Henrik je rekel
prijatelju: „Ko sem bil mlad in še na velikih šolah,
sem bil divji in razposajen mladeneč, poln zasra¬
movanja in jeze do Boga in njegove svete cerkve.
Nekega dne metal sem celo iz okna svojega sta¬
novanja na procesijo za najsvetejšim idočo bombaž,
papir in peške. Zatožen sem bil zarad te sramotne
hudobije in sodnik mi je naložil samo štirinajst
ur zapora. Ko sem postal mož, sem se oženil. Bil
sem tako srečen, dobiti ženo, ktera me je s svojo
milobnostjo in spravedljivostjo popolnoma prido¬
bila. Ko bi ne bil imel tako zakrknjenega srca,

19

bi me bila prav ona že zdavnej pripeljala na pravo
krščansko pot, iz ktere sem preširen mladeneč
zagazil. Tako je bilo pa vse zastonj.

Zato me je pa dohitela grozna kazen božja.
Iz okna venkaj sem se pregrešil in iz okna venkaj
padel je moj otrok, in zgubil življenje. Če tudi me
je ta vda.rec silnega Boga skoraj vničil, vendar
hvaležno poljubljam roko, ki me jevdarila; kajti
po smrti otrokovi rešila se je duša  oče¬
tova!

„Vbogi Henrik, pravi prijatelj v dno srca
užaljen. Kaj pa bo s knjigo, katero si proti Kri¬
stusu s toliko pridnostjo spisaval?"

„Le nekaj minut poprej, preden se je Klara
ubila, sem jo dokončal. Sedaj sem jo pa tudi že
vrgel v ogenj. Boljše je. da to delo požre začasni
ogenj, kakor pa da bi se pokorila pisateljeva duša
na onem svetu po smrti v večnem ognju. Od slej
nadalje delalo bo moje pero le za Kristusa in
njegovo sveto cerkev, ktera oba sem tako hudo
razžalil. “

Učenjak je bil možbeseda. V svojih spisih,
dejanjih in v svojem govorjenji skazoval se je
vedno vernega katoliškega kristijana.

13. Nasledki božjega ropa.

Misijonar iz reda minoritov, bivajočega v
primorskem mestu Vrzelj na Francoskem pripove¬
doval je sledečo vseskozi resnično povest.

20

Bog je naše prizadevanje v mesecu maju
letos še prav posebno blagoslovil. Cerkev je bila
dan na dan prenapolnjena in spreobrnjenj je bilo
od dne do dne več. Ob koncu leta, hotei je gospod
župnik nekaj bolje podučenih učencev k prvemu
sv. obhajilu spremiti. Teden dnij poprej označil mi
je dečka 13 let starega, ki pod milim nebom ni
bil nič vreden; kajti ni znal ne katekizma in ne
drugih potrebnih reči, pa tudi pripravljen ni bil
prav nič za to sveto opravilo. Roditelji njegovi
niso bili prav nič boljši. Za misijon se niti brigali
niso in tudi sicer jih ni bilo nikdar v cerkvi vi¬
deti. Prvo sveto obhajilo bilo jim je le običajna
formalnost, kteri se mora vsak podvreči, da ne
dela ravno nepotrebnih izjem. Za kaj več pa ti
ljudje sv. obhajila niso smatrali. Kedar smo imeli
poslednje preskušinje, stavil sem dečku razna
vprašanja in nobenega mi ni bil vstani spodobno
odgovoriti. Vsled tega mi pač ni bilo mogoče spu¬
stiti ga k prvemu sv. obhajilu. Jokal je in sram
ga je bilo domu grede. Ko je mati zvedela, za kaj
da se gre, je same jeze kar divjala nad manoj.
nad gospodom župnikom in nad našo vero.

,.Kaj je meni mari. če znaš ali ne znaš
šel boš vendarlel Obleka je pripravljena in naj
gospodje dovolijo ali ne. šel boš vendarle! 11  —
Dete pravi: ,,Saj mi ne bodo dali odveze!" — „Kaj
pa je na tem ? vsklikne hudobna ženska, ti pojdeš
k obhajilu tudi brez spovedi. Saj je vse sama
prisrnodarija, in jaz ti prepovem k spovedi iti.
Oblekla te bom v lepo novo obleko in ti pojdeš z

21

drugimi vred k obhajilu. Duhovni tega ne bodo
zapazili, če pa — se jih pa vsaj odkrižamo! 11  —
Otrok je molčal, ker se je matere bal. Vendar je
pa sklenil zmuzniti se, da pojde vsaj k spovedi
poprej. Če tudi je bil slabo izgojen. ga je vendar
groza obšla pri misli, da bi vendarle vtegnil po
nevrednem sprejeti sveto obhajilo. Žal, daječuječe
oko matere njegove vse dobre njegove sklepe
vničilo.

Določenega dne napravi se deček v novo
obleko, ter se med službo božjo pomeša med druge
otroke. Ko je prišla vrsta nanj. pristopil je k mizi
božji in jaz sem mu dal sv. Rešnje Telo, ne da bi
ga bil spoznal, na kar se je zopet na svoje mesto
vrnil. Komaj pa je preteklo nekaj minut in vže
se je sesedel nezavesten. Venkaj so ga nesli. Ker
je bila sveta maša pri kraji, pokličejo me kar na-
nagloma v žagrad, rekše: pater, hitro, hitro, enega
izmed obhajancev krč nezmerno vije in bo vsak
čas umrl. Takoj sem se podal k njemu na dom.

Našel sem otroka v postelji njegove matere, ki
se je zastonj prizadevala bolečine polajšati. Ko je
nesrečni deček mene ugledal, obrnil se je proti
steni in kričal: „Proč, proč, ne maram Vas! Nečem,
nečem! Kljubu temu sem ostal in sem si priza¬
deval potolažiti ga. Saj še vedno nisem vedel, kaj
se je zgodilo. Mati. vsa obupana, mi je pa kmalo
vse razodela. Mislite si moj strah! In ta je bil
temvečji, ker se je nov krč pokazal. Mladi zasra-
movalec Boga se dvigne na postelji, upre grozovito
svoje oči v mater in s hripavim glasom zavpije :

22

„Mama, ti si mi ukazala sveto obhajilo
po nevrednem prejeti; jaz sem te ubogal,
zato pridem pasedajvpekel. Tisiuzrok!"
Se enkrat ga je krč prijel in po njem je bilo.

14. Zamolčani greh.

Omikana oseba storila je smrten greh in
napačna sramota jo je zadrževala, da bi se ga
bila spovedala. Ker ji vest ni dala miru, skušala
je greh po dobrih delih izbrisati in tako Boga po¬
tolažiti. Vse je bilo zastonj. Šla je na to v samo¬
stan, pa tudi ondi ni našla miru. Postala je celo
načelnica samostana, ker je na videz izgledno ži¬
vela in se ojstro pokorila; v srcu jo je pa vedno
le grizi črv zarad zamolčanega greha, zarad kte-
rega je tudi po nevrednem prejemala sv. obhajilo.
Prišla je konečno na smrtno posteljo. Sedaj bi se
bila rada spovedala, pa ni bilo več mogoče. Zgu¬
bila je zavednost in je umrla, preden je zopet k
sebi prišla. Ta človek bila je nuna. Njene sestre
so za njo molile po njeni smrti. Kmalo pa se jim
je prikazala in rekla: „Nehajte za me moliti, po¬
gubljena sem. ker sem zamolčala smrten greh pri
spovedi. “ Oh, ko bi si vendar vsi kristjani to k
srcu vzeli!!

15. Kazen na bogokletje

Nekaj tednov je že tega, kar so praznovali
na Francoskem v Šisotu ženitovanje. Vsi so bili

23

že skupaj, le enega še ni bilo. Konečno je prišel
na pol pijan tudi ta; pil je namreč jako veliko že
prej to noč in takoj na vse zgodaj drugo jutro
tudi. Ko so ga prijatelji ugledali, kako se je majal
proti njim, vsklikne mu eden nasproti: „Oho, ti se
danes tudi še nisi vidil treznega!“ „Kaj — pravi
došli , še k obhajilu bi lehko šel.“ „Poškusi!“
vskliknejo mu drzni fantje nasproti. Eden gre takoj
v hišo po prt in sveče, s katerimi se podajo pod
kaščo, kjer so začeli sv. zakrament na nezaslišan
način zasramovati. Gospodinja je pač slišala vrišč,
ki je spod kašče prihajal in je šla gledat, kaj prav
za prav fantje počno. Kako pa se prestraši, vidoč,
kaj se godi. „ Spravite se mi, zasramovalci sv. vere,
ki kličete božjo kazen na nas in nas bodete vse
v nesrečo pripravili.“ Gromovit zasmeh je dobila
za odgovor, na kar se ročno obrnila in izpod ka-
šice odšla; v tistem trenutku nekaj zagromi in
namestil, kjer je kašica stala, je bila le še groblja
videti. Kašica se je podrla in vse predrzneže pod
saboj podkopala. Bog tudi dandanes tu pa tam
stegne mogočno svojo roko v znamenje, da še živi.

16 . Kazen za sv. obhajilo po nevrednem
prejeto

Svetega Pavlina prosil je svoje dni revež
miloščine. Škof je pri tem opazil, da ima revež
vsušeno roko, ter ga pomilovalno upraša, kako je
to. Berač se na vse strani ozre, če ga nihče ne
posluša in pravi: „Vam, ki ste za škofa, vže smem

24

zaupati svojo grozno skrivnost. — Vže v svoji
mladosti sem bil svoji materi nepokoren, ki je bila
vdova in ena najboljših mater. Svoje in njeno
premoženje sem zapravil. Zahteval sem še poslednji
denar od nje, o kterem sem vedel, da ga je nekje
skritega imela. Ko mi ga le ni hotla dati sva se
sprla in jaz sem dvignil roko. prav to le. ki jo
sedaj vsušeno vidite, in sem mater ubil!! To se je
zgodilo na veliko sredo; drugo jutro — na veliki
četrtek hotel sem iti pa k sv. obhajilu. Na skrivnem
sem zagrebel mater, skrbno sem pobrisal vse krvne
madeže, osnažil sem se in šel sem k mizi božji.
Toda glejte! Komaj so mi sv. kruh na to-le moje
dlan položili, (v starih časih so verne na ta način
obhajali, da so jim sv. kruh v roko dajali, kterega
so si verni potem sami v usta devali.) mi je roka
odrevenela in se mi je ob groznih bolečinah po¬
sušila. Glasno sem zakričal in vse se je na me
ozrlo. Vstal sem in zbežal iz domovine. Begal sem
po svetu in vedno vsušeno roko s saboj nosim za
pošteno zasluženo kazen božjo. Toda rad bi jo pre¬
našal, ko bi se le po smrti ne bal tudi še peklen¬
skih kazni za moj greh.“

Poslednje besede spregovoril je skoraj v ob¬
upnosti. Škof ga vpraša: „Ali v resnici obžaluješ
svoje grehe?“ „Oh. seveda jih!“ odvrne berač
jokaje, toda kaj mi pomaga moje kesanje ?“ ,, Delaj
pokoro, reče mu na to sveti Pavlin in grehi ti
bodo odpuščeni!“ Nadepolno ozre se berač v svet¬
nika, rekoč: „Kaj naj storim?“ — „Tjekaj pojdi
pred cerkvena vrata, ter se postavi bos in gologlav

25

vsako nedeljo in vsak praznik skozi sedem let —
kaži memogredočim vsušeno roko, pravi jim njeno
zgodovino in prosi jih. da naj molijo za te!“

Mož je šel in se je radovoljno tej težki javni
pokori podvrgel. —

Vernike je pogled na potrtega spokornika v
dno srca pretresal. Čez tri leta so škofa prosili,
da naj mu ostali čas pokore odpusti.

Škof je rad uslišal prošnjo, ter je spokornika
v cerkev vpeljal, kjer ga je slovesno odvezal vseh
grehov, na kar ga je tudi obhajal.

Sedaj pa glejte čudo božje milosti! — Komaj
je spokornik v svetem poželenji prejel telo Jezusa
Kristusa, je vže v tistem trenutku čutil, kako se
je razširila zopet toplota, življenje in moč v osu¬
šeno roko, ktera je zopet popolnoma zdrava postala,

17. Spomin na prvo sv. obhajilo.

Sedemnajstletna deklica šla je v mesto služit,
kamor jo je mlajši bratec spremil. Ko sta slovo
vzela, dala mu je sestra tudi molitvene bukvice,
spominek prvega sv. obhajila, rekoč: „Na to-le pa
materi nesi. Naj jih spravijo za te, da jih boš
imel, kedar pojdeš k prvemu obhajilu, meni ne bo
nobenega molitvenika več treba!" S tem sta se
ločila. Mlada stvar božja od tedaj menda res ni
več molila, kajti vže čez nekaj mescev prijel se je
nje pošteni in pridni oče za glavo; tako sramoto
mu je delala z vlačugarskim življenjem svojim.
Ker je lahkoživka tudi s policijo večkrat naskriž

26

prišla, je moral žalostni oče tudi še stroške za njo
plačevati. Čedalje bolj je propadala in konečno
celo v rojstnem kraji pri stariših ni smela bivati,
ker so se bali. da bi njeno malopridno življenje
drugih poštenih ne okužilo. Oče namreč ni imel
lastne hiše, temveč je bil v tistem kraji le za de¬
lavca. Uboga deklina se je s časoma tako spoza¬
bila, da je prišla v zapor, kjer je več mesecev pre¬
mišljevala. ali je molitev človeku potrebna in ko¬
ristna ali ne. Nadjamo se, da so se ji ondi oči
odprle, in je sprevidela, da je jela od tedaj pro¬
padati, odkar je molitveni spominek na prvo sv.
obhajilo proč dala. To pa ni edina, ki se ji je
tako godilo. Oh, koliko je deklet, ki v svoji mla¬
dosti molitev opuste in v nesrečo zagazijo in to
za to, ker nobena več ne misli na svojega stvar¬
nika !


II. Zaničevanje druzih sv, zakramentov.

18 . Brezbožnega očeta Bog po otroku
kaznuje.

V Breščiji prinesli so leta 1861  novorojeno
dete v neko cerkev h krstu. Ko je prišel duhov¬
nik v obredih do mesta, kjer vanje vplete otrokovo

27

ime, vpraša botre, kako da naj bo otroku ime.
„Italia libera“  (prosta Italia), rekli so botri.
Duhovnik se zavzame; vendar pa se je odločil
otroka tako krstiti, ali iz strahopezljivosti ali iz
strahu, ne vemo. Morda je pa tudi vedel, s ka¬
kimi ljudmi, da ima opraviti in si je mislil, da
cerkev ni prostor, kjer naj bi se pričkal za to.
Cujte, kakošen je bil ta krst dalje. Pred saboj
vidite „prosto Italijo 11  v podobi novorojenega sla¬
botnega deteta, in duhovnika, ki „prosto Italijo 11
na božjem mestu vpraša: „Italia libera, abrenun-
tias Satanae ? . . . abrenuntias et omnibus operibus
ejus? (Prosta Italija, ali se odpoveš hudiču in vsim
njegovim delom?) Krščevajoči duhovnik je vse to
prav na glas in določno izgovarjal, da bi okoli-
stoječim tragikomična stran takega imena tem
bolj jasno pred oči stopila. Boter je odgovoril s
tihim glasom: „Se odpovem! 11  Duhovnik pride do
onega mesta, kjer se da krščencu sol v usta in
pravi: Italia libera, accipe sal sapientiae itd. 11  (prosta
Italija sprejmi sol modrosti!) Do slej je šlo še vse
dobro; toda konec je bil grozno resnoben. Do¬
jenčka so nesli domu, kjer se ga je takoj huda
mrzlica lotila, ki ga je v 24 urah iz sveta spra¬
vila. Telo otroka postalo ie po krstu črno kot
oglje.

19. Ne zasramuj sv. pokore.

Sledečo resnično dogodbo naj si vsak v srce
zapiše, kogar kaj prizadeva. Premožen meščan

28

pripeljal se je po opravkih na kmete; dospevši v
vas se mu konj splaši in ujide. Gospod je padel
s tako silo na tla, da je. kakor mrtev obležal. Po¬
sebno hudo se je po glavi pobil, krvi mu je pa
toliko steklo, da se je še drugi dan luža poznala.
Razbito in odrto glavo mu je moral zdravnik skupaj
šivati. Nam vsem se je gospod zelo smilil in vsi
smo želeli, da bi se mu skoraj na bolje obrnilo.
Pozneji pa smo zvedeli, da ta gospod ni bil kato¬
liške vere, pa da je z nekim drugim gospodom, ki
ima katolikinjo za ženo jako grdo zabavljal čez
spoved. Drugi dan. to je bilo prav na dan njegove
nesreče, je pa ravno ta gospod rekel, da bi moral
zblazniti, če bi moral tolikanj v cerkev letati, ka¬
kor katoliki. Nam je vse eno. če nekteri mestni
gospodje mislijo, da bi zblaznili, če bi bolj pogosto
v cerkev hodili. Tudi smo si že večkrat mislili,
da mora ljubi Bog za razvajene meščane pač po¬
sebne nebesa imeti, kamor nas ne bo jemal in po
pravici rečeno, si tudi ne želimo priti. Ko smo
toraj o tem groznem dogodku čuli. smo si pač vsi
mislili, da se je zgodil z božjim dopuščenjem, ker
se ljubi Bog ne da zasramovati. Dostikrat vže je
zamašil zasramovalcem katoliške vere usta na jako
očiten način in jih bo še!

20 . Božje ulio je tanko.

V Steinbergu na Tirollh šel je leta 1865 pre-
drzneš k ondašnjemu gospodu ^župniku se svojim
psom, češ, naj ga — spove. Žalostno ga je du-

29

hovnik pogledal, rekoč: „Nikari ne pozabi, da ima
ljubi Bog jako tanka ušesa in takih drzovitostij
ne presliši. Prav lahko se ti zgodi, da boš želel
duhovnika za spoved, pa ga ne boš dobil. “ Leta
1872 meseca novembra se je to v resnici pripetilo.
Predrzneš se je oženil.*Dva tedna na to gre drva
sekat. Posekano drevo ga je podrlo na tla. Po¬
slali so mu takoj po gospoda. Ta je hitel, dohitel
ga pa le ni. Nesrečnež je poprej umrl.

21. Kaznovani mesar.

V Emiliji na Laškem šel je mesar na kmete
pitance kupovat. Pri nekem kmetu ugleda še le
nekaj dni staro bolno tele v hlevu. Takoj se po¬
šali, da naj mu kmet po gospoda pošlje, da ga bo
previdel. Kmet je bil tiho in pobotala sta se za
pitanca. Domu grede peljala je mesarja pot memo
župnikove hiše, kjer potrka in pravi: „V tej in tej
hiši je nekdo za smrt bolan.“ Župnik takoj hiti
tjekaj, pa le bolno tele najde. Mesarju je ta šala
jako drago hodila; drugo jutro našli so ga mrtvega
v postelji.

22. Predrznost proti sv. pokori.

Blizo Landshuta je nekdo svojega župnika
silno sovražil in ni vedel, kako da_ bi mu škodoval.
Sklenil ga je na spovedi ujeti. Šel je k njemu k
spovedi in je rekel, dane sliši dobro; enega svojih
tovarišev je pa najel, da se je zanj v vrsto ustopil.

30

Le ta je šel po spovedi se spovedancem k orož¬
nikom za pričo, da je župnik spovedanca pri spo¬
vedi na glas zmirjal. Orožniški stražmešter je pa
rekel, da ne sprejme v tem smislu nobene tožbe.
Predržneš je drugo jutro zbolel. Usta so se mu
zaprla. Spovedati se je bil le še na ta način ustani,
da se je pismeno obtožil svojih grehov. Zvečer že
je bil mrtev.

23 . Spovednice so zažigali.

Občina Loco v Tešinskem okraji na Švicar¬
skem sklenila je leta 1856 spoved popolnoma od¬
praviti in je župan dal spovednice iz cerkve na
trg znositi in na gromado skopičiti. Malo jih je
bilo, ki so se nadjali, da bo kazen božja nad temi
hudodelci tolišnja in tako zgodnja, kakor je v res¬
nici prišla.

Nekaj dni na to poslal je načelnik tiste so¬
drge, ki je spovednice požigala, dva svojih ljudi,
ki sta se požiganja tudi udeležila, v vinograd de¬
lat. Tudi sam je. šel z njima in so se vsi trije
pri delu tako postavili, da niso videli, kaj da se
višje nad njimi godi. Nekdo, ki je ondi memo šel,
videl je pa dobro, kako da se je v tistem trenutku
nad nesrečneži utrgala velika plast zemlje iz hriba.
Le še toliko časa je ujel, da je gospodarja za roko
zgrabil in na stran potegnil; v drugem trenutku
že privršala je plast in je zagrebla oba delavca
pod saboj. Hudo poškodovana zvlekli so ju izpod
razvalin in le še nekaj dni sta živela v groznih

31

-bolečinah. Če tudi sta prej na vso moč pridno
spovednice venkaj nosila in požigala, prosila sta
vendar v poslednjem trenutku dobro vedoč, da bo
treba vsak čas stopiti pred večnega sodnika, za
gospoda, da bi se pred smrtjo še spovedala. Ob¬
činski zastop sam, ki je poprej sklenil dekret na
odpravo spovednic, poslal je na svoje stroške voz
po sosednjega gospoda župnika, da je prišel pone¬
srečena delavca obhajat.

24 . Ženitovanje na pustni večer.

Tako razburjenega svojega strica, ki je bil v
R. za župnika, nisem še nikdar videl, kakor letos
na pustno nedeljo. Od kar ga poznam, ni še
nikdar tako glasno govoril v svoji veliki sobi, ka¬
kor letošnjo pustno nedeljo popoludne, ko mu je
Poštarjev Martin prišel pravit, kedaj misli svatbo
napraviti.

„ Svatbo s šemami si hočeš napraviti, maška¬
rado, sprevod norcev hočeš v zvezo spraviti se
svetim zakramentom?! Kristjanu, ki je bil pri spo¬
vedi in obhajilu, se spodobi, da dotični dan preživi
v molitvi in premišljevanji. In vendar ta sv. za¬
krament vsakdo lahko prejme, kolikorkrat hoče.
Vidva prejela bodeta pa poleg teh dveh tudi še
zakrament, kterega človek navadno le enkrat sprejme
in je veljaven celo življenje — do smrti! Kako le
se morete drzniti sv. Duhu in njegovi milosti po¬
streči s šemami, norčevanjem in burkami? Ali res
več ne veruješ na Boga v nebesih, da se drzneš

32

najimenitnejši dan celega svojega življenja oskru¬
niti s krinkami in drugimi enakimi prismodarijami?"

Jaz sem sedel v svoji sobi; ker so bila okna
odprta, slišala se je vsaka beseda v mojo sobo.
Poštni Martin, kakor so ga ljudje klicali, si pa
svojega trdnega sklepa, na pustni večer ob veliki
in sijajni maškeradi svoje ženitovanje imeti, ni dal
kar tako iz glave zbiti. O jaz sem ga dobro po¬
znal! Vže od svojega 17 leta vodil je vse burke,
vse maškerade v dotičnem mestu le on. Celo leto
zbiral je dobre in slabe do vtipe, vsakovrstne ne¬
umnosti in druge prismodarije, ktere je potem na
pustni večer kar vsipal med ljudi. Poslednje štiri
tedne predpusta, pa že kar nič na druzega mislil
ni, kakor edino le na maškerade. Tudi drugi mla-
denči so se radi vdeleževali predpustnih burk,
tako pa, kakor Martin, ni počel nobeden. Saj je
pa tudi lahko, kajti za denar mu ni šla tako trda,
kakor drugim tovarišem njegovim. Kar je pa se¬
daj mislil izpeljati, to bi naj bilo pa presegalo vse
do sedaj v R. izvršene prismodarije. Zaročil se je
bil in sta se z nevesto dogovorila, da bo poroka
na pustni večer, kterej bo sledila velikanska ma-
škerada. Da je bilo to prijateljem silno všeč, menda
ni treba posebej praviti.

Prav nič se pa s tem načrtom ni strinjal
mestni župnik in je grozno gromel proti njemu
toda — zastonj. Poštnemu Martinu do sedaj še
ni nobena reč spodletela in nikoli ga še nič bolelo
ni, zato se je na ves župnikov grom le smejal.
„Nič se ne bojte gospod župnik, rekel je Martin,

33

saj se bova dala po katoliški poročiti. Ženitovanje
potem no, to je pa moja stvar. Komur ne bo
ugajalo, naj pa nikari blizo ne hodi."

„To je vse res, Martin! pravi gospod župnik,
toda pomisli, da je dan ženitovanja svet dan, sličen
dnevu prvega svetega obhajila in da prav v zakonu
božjega blagoslova še najbolje potrebuješ.“

Martinu so bile župnikove besede bob v steno.
„Z  Bogom" je rekel in vže je drčal po stopnjicah
navzdol in pa fantovsko pesnico si je požvižgaval.

Poroka je končana in svatba se prične. Na
sto in sto privrelo je skupaj mask vsake vrste,
lepih in grdih. Videl si Tirolce in Eskimo, severne
ali bele medvede in češke godce, Spanj olke in po¬
morščake, smrt in hudiča, nune in kapucine —
vse, vse, kar si je Martinova bistra glava le zmis-
liti mogla, vse je bilo zastopano na njegovi maš-
keradi. Da je bil pa dan še tem lepši, skrbel je
tudi Martin sam na vso moč za razvedrilno za¬
bavo došlih gostov. Smehu in dovtipov ni bilo ne
konca ne kraja. Naposled pride še prav poseben
sprevod. Petero osob kinkalo je v dvorano; človek
bi jih bil sodil, da so kje iz kake blaznice ušle.
Nekteri so bili oblečeni v platneno obleko in so
prav počasi dalje gacali, drugi je grozno obračal
oči, tretji se je na vse načine izveral, četrti je
imel silno debelo glavo, pa prav tanke nožiče.
Predstavljali so blazne reveže iz mestne ubožnice,
ktere je vse dobro poznalo. Dobro so jih zadeli
in ko so šli Martinu in nevesti čestitat, smehu
zopet ni bilo konca ne kraja.

3

34

Ob 2 zjutraj na pepelnico spremila je velika
maškerada z godbo Martina in njegovo nevesto
domu.

* *

Od tedaj je minolo trideset let. V tem času
zakonski človek že ve, ali je njegov zakon srečen
ali ne.

Poštni Martin in njegova žena sta bila še
vedno pri življenji, ko sem čez 30 let zopet v tisto
mesto prišel in kakor je videti, se jima je tudi dobro
godilo. Otrok in vnukov pa ni bilo nič viditi. Moj
stric, ondašnji mestni župnik je bil že zdavnej
umrl; za to nisem vedel, kako srečo da ima Martin
tudi od te strani v zakonu.

Posebni opravki pripeljali so me v meščansko
bolnico. Stala je še vedno ondi. kakor pred leti.
Na prvem dvorišči so bili bolniki, na drugem
blazni. Reči moram, da je ni bolnice v deželi, ki
bi toliko blaznih in sploh prismojenih ljudi imela,
kakor prav R — ška. Vprašal sem zdravnike po
vzroku in vsi so bili takih misli, da ljudje preveč
žganja pij6 in pa preveč so v maškerade in druge
take blaznosti zaverovani, kar jim vse živce grozno
vničuje. Nasledek tega so blazni in slaboumni
otroci. Mesto, ki je bilo na glasu naj veselejšega
mesta, imelo je največje število slaboumnih reve¬
žev in blaznih. Kako grozno je vendar tako na¬
sprotje !

V takih mislih zatopljen, korakal sem z ne¬
kim gospodom preko dvorišča na drugi dvor, kar

35

se mi pokaže grozna podoba pred očmi. Revež,
ki ga je božjast metala, ležal je ravno na tleh,
kjer se je v groznih bolečinah zvijal. Dva druga
nesrečneža bila sta zašita v vreče in sta se blazno
prvemu smejala. V vreče zašita sta morala biti
zaradi tega, ker sta v svoji besnosti druge napa¬
dala in jima obleko trgala. Tretji je imel silno
debelo glavo in Je stal na klopi, kakor bi hotel
prepovedovati. Četrti drvil se je za tolpo druzih
blaznih, ki so se. poprej okoli njega potikali. Zdelo
se mi je, kakor če bi bil prišel v kak zverinjak.

Prvih pet nesrečnežev bili so — otroci Pošt¬
nega Martina. Vsi so bili njegovi otroci in vsi
brezumni, napol blazni, božjastni in vže od nežne
mladosti poživinjeni.

To ni bilo prav nič druzega, kakor odgovor
božji na praznovanje sv. zakona s prepustno ma-
škerado.

Mnogo je tukaj ljudi, ki vidijo neko duhovno
sorodstvo med pustnimi norostmi in blaznimi v
bolnišnici in so se jeli bati. Pravijo, da sta tudi
Poštni Martin in njegova žena sprevidela, kako
hudo da sta grešila.

Neovrgljiva je resnica, da se brez božjega
blagoslova nobena reč hitreje ne skazi, kakor zakon.

3 *

36

III, Sramotenje svetih podob,

25. Kdo ima pravico altar razdevati.

V Portu so prezidavah in popravljali samo¬
stan sv. Frančiška, da bi ga, kolikor toliko novej
borsi podobnega storili. Nekemu uradniku, ki je
delo nadzoroval navadno je bil pa tudi na pol
doktor, zdelo se je potrebno, napraviti nove vrata
med cerkvijo, ktera je bila vže onečastena, in so
v njej žito shranjeno imeli, in med novim borsnim
poslopjem. Da bi bilo pa to mogoče, treba je bilo
altar odpraviti, na kterem je še stala dragocena
podoba Matere božje, ktero so ljudje častit hodili.
Delavci so dobili nalog, podobo razdjati, pa so se
branili kar od kraja, ker so jo spoštovali in ker
so videli skoraj vsak večer svoje žene in svoje
sestre ondi klečati in moliti.

Kmalo na to pride omenjeni uradnik tjekaj.
Najprvo je delavce dobro ozmirjal, očitaje jim „stra-
hopetnost 11  in „babjeverstvo“. Takoj na to vzel
je delavcu kladvo iz rok, da bi prvi mahnil po podobi.
Res je udaril Mater božjo s kladvom po prsih. . .
toda takoj na to napravil je korak nazaj, kladvo
mu je padlo iz rok. Hudo je zakričal in roke si
je na oči položil. Oslepil je, popolnoma oslepel in
slep je ostal do konca svojega življenja.

37

Altarja vsled tega niso podirali. Krasna cerkev
posvetila se je zopet za božjo službo. Na podobi
Matere božje viditi je pa še sled, kamor je kladvo
priletelo.

Ta dogodek je spoštovanje in češčenje do
Matere božje pri teh vernikih še zdatno povišal.
Ljudje se zaupljivo obračajo do nje v vsih dušnih
in telesnih potrebah in ne zastonj. Zvečer si pa
pripovedujejo razne dogodbe in nikdar dobri sta-
risi ne pozabijo svojih otrok svariti pred brezbož¬
nim življenjem. Za izgled stavijo jim nesrečnega
uradnika.

26 . Razbiti vojak.

Ko je na Francoskem grozna revolucije pre¬
nehala, delal je iskren duhovnik neumorljivo na
rešitev duš v bolnišnici. Pravili so mu tudi o
nekem vojaku, ki je menda ves razbit, pa vendar
še živi, kar se vsem silno čudno dozdeva. Duhovnik,
prijazna in ljubeznjiva duša. bi ga bil prav rad
videl. Peljali so ga k njemu in našel je človeka
čisto mirnega obraza. „Prijatelj,“ pravi duhovnik,
„pravili so mi, da so tvoje rane silno nevarne!"
Smehljale se ranjenec odvrne: „ Častiti gospod!
dvignite le edejo nekoliko kvišku!" Duhovnik dvigne
odejo pa jo samega strahu zopet spusti. Videl je,
da revež ni imel nobeno roke več! „Kaj, tega ste
se vstrašili?" vpraša mirno vojak. „Dvignite mi
odejo tudi zdolaj in videli bodete, da tudi nog
nimam!" Duhovnik mu tudi to željo izpolni na to
pa pravi: „Oh ljubi moj kako te vendar obžalujem!"

38

„Ni treba, “ pravi bolnik. Jaz sem le kazen prejel
kakoršno sem zaslužil. Prav tako, kakoršnega sedaj
mene pred sabo videti, naredil sem jaz z razpelom
božjim. Ko sem bil še vojak, šli smo s tovariši
nekdaj po cesti, kjer smo naleteli na križ, kterega
puntarji niso opazili. Jaz sem se vspel kvišku, ter
sem med groznim preklinjevanjem Križanemu roke
in noge razdrobil, da je telo na zemljo padlo. Kmalo
na to prišel sem na vojsko, kjer so me že takoj
pri prvem sprejemu tako zdelali, kakor me tukaj
vidite. “

27. Kakoršua pregreha, taka kazen.

Danskega vojaka je pri Hildesheimu hudič
obsedel, da je šel podobi Matere božje ušesa, roke
in noge proč sekat, ktere je potem razdrobil.
Km alo na to prišel je sovražnikom v roke. Vjeli
so ga. Prav na tistem mestu, kjer je razbijal po¬
dobo Matere božje, sunil ga je nekdo za smrt v
vrat, prav ondi je zgubil ušesa in nos in so ga
konečno po vsem prav tako zdelali, kakor je na¬
redil on s podobo Matere božje.

28. Zasramovalec kaznovan.

Vsak, kdor opazuje dogodke navadnega živ¬
ljenja, našel bo skoraj vsak dan in vsako uro tu
in tam očiten prst božji, pred kterim zaslepljeno
človeštvo trdovratno oči zatiska. Tu se oglasi raz-

39

žaljeni Bog takoj in roka njegova ni tako težka.
Ondi čaka dalje časa, zato pa konečno huje pritisne.

Resnica navedenega razvidi se iz sledečega
dokaza božje jeze, ki je na Laškem nekega Fride¬
rika Bondija, predsednika framasonske družbe
„Mazzini“ doletela. Bondi je meseca oktobra 1882
v San Martinu strelil na podobo Matere božje v
slepej lini neke cerkve stoječo. Ne dolgo na to
streljal je zopet, oziroma poskušal je svojo novo
puško, kar se mu taista razleti in mu roko raztrga.
Odrezati so mu jo morali. Liberalni časnik „Corriere
della Sera“, ki v Milanu izhaja, pisal je o tem
dogodku, ki se je o pokrajini Forli pripetil, sledeče:
„Nezgoda, ki je nedavno zadela gospoda Friderika
Bondija, vzbudila bo izvestno najsrčneje pomilo¬
vanje pri vseh, ki imajo še kaj srca. List potem
našteva, kaj se mu je vse zgodilo. To je ena. Kot
vestni kronisti nikakor nesmemo tudi druge za¬
molčati in ta je „voxpopuli“, javno mnenje ondaš-
njega katoliškega naroda. Vsi, kar jihBodinja pozna,
za njegovo bogokletno hudodelstvo v6 in kar jih
ima le še iskrico krščanske vere, izrekli so se
vzajemno, da je bila to kazen božja za prvo hu¬
dobijo. Bog je tukaj zopet enkrat javno pokazal,
kako grozno da kaznuje zaničevalce njegove ma¬
tere, ktero sam nad vse ljubi. Naj neverni liberalci
le trdijo, da je bil to slučaj, dokler hočejo, mi
dobro vemo, da so slučaji, ki niso nobeni slučaji
več, pač pa po zasluženji odmerjene kazni božje.
In med te slučaje spada tudi predstoječi. Kakega
duha da je bil predrzni Bondi, se razvidi že iz

40

tega. ker je načelnik družbe, ki si je vzela ime po
možu, kteri je bil naj večji sovražnik papeštva, sv.
cerkve in Boga samega. Takih ljudi, kakor je ta
Bondi se nikjer ne manjka. Jih je zadosti po celem
svetu, največ pa še na Laškem.

29. Novijanska Mati božja

Kolikrat da je Bog zasramovanje in oneča-
stenje svetih podob svojih svetnikov takoj kaznoval,
dokazalo se je že zadosti iz dosedanjih dogodeb.
Bog je pa v tem oziru že od nekdaj tako strogo
postopal proti svojim sovražnikom. Da je res,
videli bodete takoj na sledeči prigodbi. Bilo je leta
1649, ko so v Loreno privreli Nemci. Surov vojak
zaigral je v Novijanu ves svoj denar, kar ga je
tako vjezilo, da je začel grozno kleti in s svojo
sablo po podobi Matere božje vdrihati. Ob enem
jo je pa z najgršimi priimki obkladal. Bogu je pa
to razžalenje vže presedalo. Takoj po dokončanem
preklinjevanji zgrudil se je vojak kakor mrtev na
tla. Ko se je zopet zavedel, tožil je čez grozne
bolečine v črevih, da ni mogel tri dni prav nobene
jedi zavžiti. V tem času zapustil je pa njegov
vojni oddelek Novijan in so njega, ki ni mogel
hoditi in se je sploh, kakor blazen obnašal, prive¬
zali na konja. Razdivjanec pa je pregrizel svoje
vezi, je padel na cesto, kjer je obležal, in se
potem v groznih bolečinah zvijal, dokler ni umrl
v divjem obupu. Dve leti potem imeli so v Novi¬
janu misijon. Ondašnje prebivalstvo sklenilo je,

41

ljubljeni Materi božji za prestano razžaljenje za¬
dostiti in jo očitno odpuščanja prositi. V slovesnem
sprevodu podali so se v tisto hišo, kjer je stala
onečastena podoba Matere božje. Mejni grof Novi-
janski, gospod Bovo dvignil jo je in nesel v slav¬
nostnem sprevodu v svojo kapelico domu, kjer ji
je odkazal bolj vredno prebivališče. Grofa sta bila
za to njegovo kristijansko delo nebeška Kraljica'in
njen Sin sijajno plačala. Ne le da je dobil zadosti
časnega blaga, sta ga poklicala tudi v redovniški
in duhovski stan, kjer je blagi mož kot misijonar
mnogo duš otel večnega pogubljenja. Iz te resnične
dogodbe se razvidi, kako da Bog ojstro kaznuje
vsako zasramovanje podob njegovih ljubljencev,
nasprotno pa zopet najvišje poplača vsako ljubezen,
ki jo človek njim v gorečem češčenji skaže.

30 . Božji mlin.

Leta 1863 najel si je Garibaldijanec v nekej
Sasarski gostilni nameščeno sobo. Komaj pa je v
taisto stopil, padle so mu oči na križ, ki je poleg
postelje visel. Takoj ga je jel preklinjati. Potegnil
ga je s stene, razbil ga je na drobne kosce, ktere
je konečno v ogenj vrgel. A, kaj se mu je zgodilo?
Niti tri dni ni minulo in vže je bil mrlič, pa še
kakošen? Grozno ga je napelo, črn je postal, kakor
oglje, oči so mu stale odprte in so bile rudeče,
kakor žerjavica, kakor so oči pogubljenih.

42

31. Slučaj ali kazen božja.

Leta 1882 dne 21. januvarja odpravili so iz
javnega trga v Ormoy na Francoskem na povelje
ondašnjega župana g. Brijota prekrasno podobo
Matere božje. Mestni prefekt je v to tudi dovolil,
ker ni imel poguma brezvercem ustavljati se. Za
red je skrbel orožnik. Ko se je ta domu povrnil,
našel je svojega edinega sina mrtvega v postelji.
Prefekt si je kmalo na to zlomil nogo in Brijotu
je že v nekaterih tednih žena umrla. Kaj pravite,
ali so morda to sami slučaji?

32. Kristus sam se maščuje nad razža-
Ijenjem njegove Matere.

Ob času papeževe vlade bila je v Rimu
tiskarna cerkvene države v palači stoječi v ulici
„Via del Tritone 11 , ob enem so bile pa ondi v pri¬
tličji tudi prodajalnice za knjige in druge tiskarske
umotvore.

Ko se je pijemonteška vlada Rima polastila,
je bila ena prvih njenih skrbi ta, da je tudi to
palačo, kakor več druzih jela po svojem okusu
prezidavati.

Spomladi leta 1871 je bilo necega dne že
pozno v noč jako živahno na odru pred palačo
postavljenem. Delavci in tlačani lazili so skozi
okna v drugem nastropji ven in notri in so ob
plamenicah jako pridno delali. Kaj li ? Podobo
Matere božje na voglu palače so hoteli odpraviti,

43

pa si je podnevi niso upali, ker so se bali ljudskega
navala. Za to so se odločili ponoči to rabeljsko
delo izvršiti. Ob jutranji zori bi bilo moralo delo
že dovršeno biti.. Bilo je tudi.

Toda s tem pa ni bilo še vsega konec. Do
sedaj so delali ljudje, sedaj pride na vrsto božje
delo, s kterim je Bog dokazal, da mu razžaljenje
božje Matere nikakor ni deveta briga. Ko so proti
jutru delavci delo dognavši svoje orodje posprav¬
ljali, se kar h krati pod njimi oder podere in deset
delavcev za saboj potegne v nesrečo. Dva sta bila
na .mestu mrtva, drugih osem morali so hudo
poškodovani v bolnico. V resnici, ta tabak je bil
hud! Če je le tudi kaj izdal?

33 . Onečastenje podobe Matere božje.

Ob cesti iz Freiburga v Št. Jurje, stala je
svoje dni kapelica, posvečena štirinajsterim pomoč¬
nikom v sili, ki so ti-le svetniki in svetnice božje:
Sv. Blaž, sv. Jurij, sv. Erazem, sv. Vid, sv. Marjeta,
sv. Krištof, sv. Pantaleon, sv. Cirijak, sv. Ilij, sv.
Evstahij, sv. Dijoniz, sv. Katarina, sv. Ahat in sv.
Barbara. Na čelu tem je bila sveta Devica z božjim
detetom. Poslednjej podobi se je zgodila v štiri-
desetletji tega stoletja grozna nečast. Sin luteran¬
skega župnika, ki je ondi memo v Freiberg na
vseučilišče hodil, odžagal je podobi Matere božje
ponoči glavo na vratu in jo je v potok vrgel, ki
ondi memo teče. Da se mu je vse tako srečno
izišlo, ga je nezmerno veselilo in prav zadovoljen

44

hitel je svojo pot. Toda kaj pa potem ? — Nekega
dne občutil je na vratu okoli in 'okoli, nekako
prav na tistem mestu, kakor je on Materi božji
vrat prežagal, hude bolečine. Okoli in okoli napravil
se mu je r rudeč obris, ki je bil vedno večji in vedno
huje ga je bolel. Konečno je pritisnil prisad. Morali
so ga prenesti v Freiburško bolnišnico. Zdravniki
so vso svojo umetnost poskušali, toda brez vspeha.
Konečno vidoč, da nobena reč ne pomaga in ker
se jim tudi skozi celo življenje ni še nikdar kaj
takega prigodilo, bili so vsi v tem edini, da mora
ta bolezen kako drugo podlago imeti. Bolnika je
jela vest peči. Vidoč, da se mu konec bliža, rekel
je enemu izmed zdravnikov, da naj se nikari ne
trudi z njim, ker je ves trud zastonj. Proti božji
roki se človeška umetnost zastonj usaja, opravila
ne bo nič. Povedal mu je svoj zločin, ki ga je nad
Mater božjo doprinesel. Kmalo na to je v groznih
bolečinah zapustil ta svet.

34 . Pod Marijuini gabrom.

Sosed Rupert je bil pač dober delavec, toda
silno surov in nevljuden. Radi so ga jemali na
delo, še rajši so se mu pa izogibali v družbi, kakor
tudi on sam ni nikdar za druščino gledal. Še celo
Boga ni maral. Nikdar mu ni privoščil dobre be¬
sede v molitvi ne doma in ne v cerkvi. Njegova
žena Regina ga je dostikrat opominjala, da naj
vendar ne bode tak, da naj zvesteje opravlja svojo
krščansko dolžnost; če že zarad Boga neče tega

45

storiti, dela naj zavolj tega. da ne bo dajal pohuj¬
šanja ljudem in pa da se njegov desetletni Adam
ne bo zgledaval nad njim.

Rupert ji je na vse take opominjevanja osorno
odgovarjal: ,.Kaj hočeš, da naj še več storim? Čez
Boga nikdar ne zabavljam, kakor tudi ne osiram
cerkve in duhovnov. Ne opravljam nikogar ne;
pošten sem v vsih svojih delih, poleg tega vedno
trezen, štedljiv in priden, pri delu sem pa tudi
tak, kakor marsikdo, ki tudi v cerkev hodi."

Svojo ženo in svojega sina je Rupert res iz
srca ljubil ter je poslednjega res tudi prav pridno
pošiljal k božji službi, kakor tudi v šolo. Nobene
lahkomišljenosti in nobene nerodnosti mu ni spre¬
gledal.

Nekega dne so ga poklicali od dela domu.
Silno se je prestrašil, vidoč svojega sina v postelji.
Jokajoč pripoveduje mati, kako so našli Adama
pod Marijnim gabrom ležečega in krvavega in kako
so ga sosedje domu prinesli. „Tudi po zdravnika
sem že poslala “, sklene jokajoča mati svoje spo¬
ročilo.

„Pod Marijnim gabrom!“ ponavlja Rupert
skoraj brezglasno in mrtvaška bledica razlije se
mu po obrazu.

„Ne bodite hudi ljubi oče!“ ponavlja na to
Adam s slabim glasom. Mati so mi rekli, da naj
grem v P. Nazajgrede sem videl, da Janez in Aleš
za manoj tečeta. Oba sta stareja in močneja od
mene in sta bila vedno na me huda. Ker sem se
ju zbal, sem stekel. Tekel sem dobro. kar. so me

46

le noge nosile. Pod Marijnim gabrom spodtaknil
sem se pa ob venkaj štrlečo korenino in sem
padel. “

„Pod Marijnim gabrom, 11  ponavlja zopet Rupert
in se na celem telesu strese.

Med tem je prišel zdravnik, ki je dečka pre¬
iskal. Rekel je, da ni nič nevarnega in da bo
kmalo zdrav. Zapisal mu je primernih zdravil in
je odšel.

Po zdravnikovem odhodu migne Rupert svoji
ženi k oknu in pravi videzno srčno ganjen.

„Tvoja rojstna vas je precej daleč od nas;
ali veš, kaj se je svoje dni pod Marijnim gabrom
zgodilo ?“

„1 seveda vem,“ pravi ona; „v tistem gabru
vraščena je podoba Matere božje z božjim detetom
Jezusom. V tistega Ježuška je nekdo svoje dni
kamenje lučal in pa z nožem ga je osuval.“

„Vidiš, tisti brezbožnik sem bil jaz!“ zaupije
Rupert obupno. Človeški pravici sem se sicer od¬
tegnil, zadela pa me je tembolj grozno božja jeza.
Dvajset let že grize me grozna vest. Memo Mariji¬
nega gabra ne morem nikdar več iti! V cerkvi ali
na kakem drugem kraji me nič več ne trpi. Sveta
podoba ali pobožni pogovori mi žalijo oči in ušesa.
Misel na spoved in obhajilo me pa kar v dušo
peče. Na in sedaj mi pa Marija edinega otroka
ubije, ker sem se jaz nad podobo njenega sina
pregrešil. “

„Sveta nebeška kraljica ne odreče nobenemu

47

skesanemu grešniku svoje priprošnje pri Bogu za
božjo milost. 11  tolaži ga žena Regina.

„0h za me ni nobene milosti več, kajti jaz
ne morem nič več moliti," mrmra Rupert v svoji
obupnosti.

Vbogi oče se ni zastonj bal za svojega otroka.
Kkr h krati se mu je tako na slabo obrnilo, da
je Rupert sam po zdravnika hitel. Tega pa ni bilo
doma. Poklicali so ga na bolj oddaljen kraj k bol¬
niku in se ga pač ni pred večerom domu nadjati.

Ko se Rupert domu povrne, našel je dečka
že vsega zmešanega. Mati je ob postelji klečala in
molila,

„Adam je zgubljen," začne jokajoča Regina,
če ga Bog ne reši na čudovit način."

. »fie ga Bog ne reši?" ponavlja Rupert, stisne
ženi roke in pravi: „Prav praviš ljuba moja!

Venkaj pojdem v gozd, pod Marijin gaber, kjer
hočem Mater božjo in njenega Sina, kterega sem
tako hudo razžalil, odpuščanja prositi."

„Rupert nikari ne hodi, saj vidiš kako da je
temno."

„Prav lepa in topla letenska noč je," pravi
Rupert; toda to nič ne de. Naj bi bila tudi naj¬
večja huda ura, ali pa mraz, da bi drevje pokalo
in pod nogami škripalo; šel bi, saj se gre za živ¬
ljenje mojega otroka!"

Po teh besedah hitel je mož v gozd. Prišedši
pod gaber, pade na kolena pred podobo Matere
božje. Solze ga žalijo in z glasom v srce segajočim
glasno moli: „0 najsvetejši Jezus! Odpusti mi

48

grozno razžaljenje, ktero sem prizadel Tebi in Tvoji
Materi na tej le podobi in pa. kar sem Vaji raz¬
žalil se svojim grešnim in brezvernim življenjem.
Obljubim Vama ves drug človek in veren kristijan
postati. O Marija sprosi mi pri božjem vsmiljenji
odpuščanje mojih grehov, moč in vstrajnost v svojem
trdnem sklepu, sprosi pa tudi zdravje in življenje
mojemu edinemu in srčnoljublj enemu sinu!“

Čudovito okrepčan dvignil se je Rupert in je
šel domu.

„Adam spi. Ni še dolgo, kar je zaspal in Bog
daj, da bi mu bilo na zdravje, “ sporoča žena vsto-
pivšemu možu.

Oče se nagne nad svojega ljubljenca in opa¬
zuje njegovo redno dihanje.

„ Sveta nebeška Kraljica svoje priprošnje ni¬
komur ne odreče, kedor jo za njo prosi, “ pravi
Rupert potolažen. Marija je mojemu srcu pomagala
s srčno udanostjo v voljo božjo. Če se nama Adam
pozdravi, hvala in slava nebeškemu Očetu! Če
nama pa umrje najin otrok: — Bog ga je bil dal,
Bog ga je vzel! Njegovo ime naj bo češčeno na
vse večne čase!“

„Amen!“ pristavi Regina in svoje oči k nebu
povzdigne.

Zdravnik pride in si bolnika ogleda. Takoj
je rekel, da se ni ničesar več bati. Sedaj se je
Adamu res na bolje obrnilo.

Mislite si pa, kako da so se prvo nedeljo po
tem dogodku župljani zavzeli videti Ruperta pri
svetem obhajilu. Od slej nadalje hodil je vsako

49

nedeljo in vsak praznik, kakor tudi vsak delavnik
k sv. maši. Vsak mesec po enkrat prejel je pa sv.
zakramente. Sicer se je pa tudi sploh ves spre¬
menil. Postal je priljuden in prijazen, kakor še
nikdar poprej.

Kako so se pa ljudje še le čudili, ko so Ru¬
perta večkrat našli pod Marijnim gabrom klečati
in moliti. Če ga je kdo uprašal. zakaj se je tako
spremenil, je navadno prijazno odgovoril: ,,Ljubez¬
nivi Jezus in njegova presveta Mati rešila sta
mojega sina časne, mene pa večne smrti. Zakaj
bi jima toraj ne skazoval svojega češčenjaP

35 . Boj z žalostno Materjo božjo.

Sledeča povest je že silno stara, kljubu temu
pa vendar vseskozi resnična. Ko je poljni maršal
Horn leta 1634 prišel se svojo vojsko v T u 11 e n-
dorf  in okolico, prišlo je nekaj vojakov tudi v
Salem.  V ondašnji cerkvi imajo 'pa podobo ža¬
lostne Matere božje. Ko vojaki 1  pridejo v cerkev
in ondi podobo vidijo, uspne se eden tukaj z golim
mečem proti njej, ter jo kliče na borbo, češ, saj
imaš tudi meč, daj, skusiva se. Kmalo se je zvrnil
znak nazaj, ter je kričal in zvijal se, kakor bi ga
žgali. V Tullendorf prenešen, končal je svoje grešno
življenje v nezmernih bolečinah. Materi božji ni
bilo treba meča izdirati iz žalostnega srca. pa je
vendar le ugonobila predrzneža.

4

50

36. Božja kazen v Lurdu.

Ko se je v Lurdu na Francoskem božja pot
pričela, prizadevala si je posebno svetna oblast,
da bi jo zatrla. Policijski komisar je dobil povelje
pobožne darove iz svete votline odpraviti. Bil bi
jih, ali vozu ni mogel nikjer dobiti, ker ga za tako
brezbožnost nihče ni dati hotel, če prav je 30
frankov zanj obetal. Konečno se lepega denarja
vendarle neka babnica polakomni in izroči svoj
voz, ki je ravno pred fužino stal, komisarju. Ljudstvo
to videti, je bilo silno nevoljno, ker baba tega ni
storila iz revščine in pomanjkanja temveč iz gole
lakomnosti. Denar — 30 frankov — jo je pre¬
slepil. Vže je bila duplina oropana darov pobož¬
nih romarjev, le ograja je stala še, na kteri so ta¬
isti viseli. In tudi ta bi bila morala pasti. Toda
komisar nima sekire pri rokah. Delavcev, ki so v
obližji, je neče tudi nobeden dati. Po dolgem pri¬
govarjanji enemu vendar srce upade in izroči ko¬
misarju sekiro. Glej, sedaj se zvrne tudi ograja,
komisar sam jo je posekal.

Žena, ki je komisarju voz posodila, šla je še
tisti dan na oder po seno. Padla je doli in si je
zlomila rebro. Možu pa, ki je komisarju svojo
sekiro posodil, zvalil se je še tisti dan težak hlod
na noge in mu jih je zmečkal. Tako sta dobila
že tukaj vsak svoj nameček.

51

37 . Črni liuzai*.

Bog ne plača vsakega hudodelstva takoj na
mestu. Navadno odlaša in čaka spreobrnjenja.
Dostikrat pa tudi takoj grozno udari, kakor bi ho¬
tel ljudem pokazati veliko moč in hitrost svoje
roke. V sedemletni vojski se je nekaj takega zgo¬
dilo. Sedemletno vojsko so na Nemškem povsod
do kosti občutili. Prav posebna šiba božja je bila
pa ta vojska duhovski kneževini Fuldski.  Ne¬
kega dne prišel je v ondašnjo rezidenco večji od¬
delek črnih huzarjev, tistih groznih jezdecev, ki so
nosili mrtvaško glavo za grb na svoji kapi in v
boji niso milosti ne dajali in ne sprejemali. Oj,
kako divje so se obnašali v Fuldi. Ropali so, po¬
žigali in plenili, kar jim je pod roke prišlo. Eden
se je pa pri tem žalostnem poslu posebno odlikoval.
Videti je bilo, kakor bi ga bila prav posebno v srce
pekla velika pobožnost, ktero je njegovo divjaštvo
povsod nahajalo. Divje je drl s svojim konjem
preko stolnega trga, kjer se veličastno dviguje slavna
katedrala, njej nasproti na hribu pa ponižna cer¬
kvica sv. Mihaela, ki ima na zvoniku podobo Ma¬
tere božje iz pozlačene ploščevine. Huzar to vi¬
deti, napne karabinar, pomeri in ves divji na po¬
dobo Matera božje ustreli. Prestrelil jo je bil prav
čez sredo in še dandanes se vidi luknja, ki jo je
svinčenka pustila. Od tod je drl daljo in je prišel
grozno preklinjajoč pod mestna vrata, kjer je stala
podoba žalostne Matere božje. Huzar zgrabi sablo
in podobo preseka.

4 *

Kajne, dragi čitatelj, da je bil ta človek v
resnici hujši od divjaka. Toda čuj, kaj je pa tudi
prejel za to grozno razžalenje božje. Jezdil je
dalje in prišel na dolgi most, kjer se mu splaši
konj. Kakor sveča spel se je kviško. Jezdec, ga
je hotel ukrotiti, pa sta se prevagala in oba ri¬
tenski padla, jezdec spodaj, konj pa nanj. Črni
huzar ni več vstal; zlomil si je bil vrat.

Neverni svet bode seveda rekel, da se je vse
to le slučajno zgodilo. Mi, ki pa v pravičnost
božjo verujemo, pa v tem prav odločno prst božji
vidimo.

38 . Bog zabrani podiranje cerkve.

V Solarolu na Laškem imajo cerkev sv. Bošti-
jana. ki je lastnina ondašnje zastavljalnice S. Monte.
Sv. Boštijan je ondi namreč patron okolice. Brez¬
božni atejisti, ki vso prostost le za se zahtevajo
in nikdar ne dovolijo, kar bi njihovi nasprotniki,
dobri katoliki, radi imeli, predlagali so jako uteme¬
ljeno, da naj se ta cerkev podere. Podprli so ta
svoj predlog s tem, da vzdržavanje poslopja preveč
denarja stane in pa celo poslopje je jako nezdravo.
Prefekt pokrajine je sklep odobril, če prav sta bila
uzroka o prevelikih stroških in o nezdravem po¬
slopji popolnoma zlagana. Kako so se veselili ne-
kteri mestni odborniki in člani zastavljavnice S.
Monte. Duhovščina je župana opozorila, da je na
profanacijo in podiranje božjih hiš določeno izob¬
čenje iz cerkve božje. Mož se je pa zasmejal in

53

rekel, da že ves odgovor na-se prevzame. Kar so
se pričeli pripravljati na podiranje cerkve. Podobo
sv. Boštijana so vže odstranili, altarje so podrli,
kosti mrličev so tudi iz rakev znosili. Vsi tisti
mestni odborniki pa. ki so se izrekli za razdevanje
cerkve, so pa ondi stali in gledali, kako gre stvar
spod rok. Kar začuti tisti mestni odbornik, ki je
dal prvi povod za podiranje cerkve, da ga je na
roki nekaj zbodlo. Bolečina se je hitro širila dalje
po celem telesu. Jezik se mu je zaprl in v 48
urah je bil mrtev. Prav o tistem času zadel je
mrtvoud druzega mestnega odbornika, ki je bil ob
ob enem predsednik društva S. Monte. Tretjega
mestnega odbornika kaznoval je Bog s tem, da mu
je mrtvoud jezik zavezal. Sedaj so ljudje sprevi¬
deli, kam da so jih atejisti zapeljali in dalo se je
povelje, da naj se podiranje ustavi. Ob enem šli
so pa k dekanu, ter ga prosili, da naj bi jim zo¬
pet sv. Boštjana v cerkvi razpostavil na javno
češčenje. To se je zgodilo meseca aprila 1884 v
Solaroli na Laškem.

39 . Žaljeni Bog se zase in za svojega
svetnika maščuje.

Na Belgiškem v vasi R. sedelo je ob času
poslednje kolere več mladih ljudi v gostilni in so
se norčevali iz podobe, ktero je ondašnji župnik
dal napraviti za kapelico svetega Roka. Krčmar
sam prav tak cigan, kakor njegovi gostje, predlaga,
da naj se na sramoto tej podobi napravi procesija,

54

kar je razposajena mladina takoj odobravaje spre¬
jela, Drugo jutro si napravijo slamnatega moža, ki
naj bi bil predstavljal sv. Roka! Štirje so ga zadeli
na rame in hajdi z njim proti višavi h kapelici sv.
Roka. Spotoma, so peli grde pesmi. Pred kapelico
so slamnato strašilo zažgali. Konečno za nameček
je pa nekdo še izbleknil bogokletstvo: „Sedaj pa,
če je res Bog v nebesih, naj se zase in za svetega
Roka maščuje. 11  Nek drug predrznež iz sosednje
vasi je pa pristavil: „Da, da, če je res Bog, naj
nam pa kolero pošlje! 11  Oh kako predrzno zahte¬
vanje ! Ko se je krčmar domu povrnil, našel je
svojo ženo in troje otrok v postelji. Vsi so imeli
silno hudo kolero. Tudi sam jo je še tisti dan
dobil in že prihodnjo noč je vsih pet smrt pobrala.
Pet mrličev obsevali so drugo jutro zlati solnčni
žarki v nesrečni gostilni. Pri življenji je ostalo le
8 let staro dete. Prav tisto noč poiskala je kolera
tudi tiste štiri nosilce slamnatega moža in pa še
nekaj druzih spremljevalcev. Z živim Bogom se
nikdar ni šaliti!

40. Češčenjo sv. podob.

Cesar Konstantin vtepel si je v osmem stoletji
v glavo, da je češčenje sv. podob v cerkvi božji
malikovanje, ki se mora odpraviti. Zapovedal je iz
božjih hiš venkaj pometati vse podobe Izveličar-
jeve in njegovih svetnikov. Mislite si grozno žalost
nad tolišnjo zaslepljenostjo, ki je bila tem bolj

55

obžalovanja vredna, ker je cesar tudi kri prelival,
če ni bilo drugače.

Blizo Nikomedije ob gori sv. Avksencija stal
je slaven samostan, v kterem je bil za opata silno
pobožen mož Štefan.  Modrost in pobožnost nje¬
gova slovele ste daleč na okoli. Štefan je najrajše
živel v tihi samoti ves Bogu vdan. Zato je bila
pa tudi njegova celica prav za prav votlina bolj
grobu, kakor pa človeškemu prebivalstvu podobna.
Bila je duplina vrh gore, tri čevlje dolga in komaj
jednega široka, nizka pa tako, da nisi mogel notri
kvišku stati. Strehe na polovico niti imela ni, tako
je puščavnika poleti solnce peklo, pozimi so ga pa
dež in vetrovi mučili. Oblečen je bil v dolgo ži¬
valsko kožo, pod ktero je bil prepasan z železno
verigo — za pokoro. Tako je živel opat Štefan
vrh gore, duh njegov hitel je vsak dan še više,
više k svojemu stvarniku.

Tega moža si je odbral cesar Konštantin, češ,
z njegovo pomočjo zmagal bom in popolnoma od¬
pravil češčenje svetih podob. Mislil si je, če se mi
posreči Štefana za svojo idejo pridobiti, sem pa
na konji. Daleč okoli ga poznajo, da je svet in
moder mož. Če bo toraj on z manoj potegnil in
češčenje podob zavrgel, pojde ves svet za nama
in odpravili bodemo malikovalstvo iz hiše božje.

Poslal je toraj k njemu imenitnega moža,
patricija Kalista po imenu, ki je bil z vsemi mazili
namazan in je imel posebno gladek jezik. Ta naj
bi bil imel Štefana cesarju pridobiti. Kalist se
napravi na pot in s saboj nekaj daril vzame, o

56

kakoršnih je mislil, da se puščavniku spodobijo
Prinesel mu je olja. dateljnov, smokev in še nekaj
druži h reči, o kterih je vedel, da bi bile puščav¬
niku všeč.

Tjekaj dospevši mu reče, kako silno da ga
cesar obrajta in spoštuje zarad njegove svetosti.
Dalje mu je jel razkladati, krive nauke sedmega
cerkvenega zbora, kterega je dal cesar v namen
zatiranja svetih podob sam sklicati. Veliko veljav¬
nih in pobožnih cerkvenih očetov, pravi Kalist, je
že podpisalo tisti odlok cerkvenega zbora, da se
ima češčenje_ podob zavreči. Med podpisi pogreša
cesar le še Štefanovo ime in za to je prišel Kalist
semkaj.

Štefan je pa takoj sprevidel sleparijo in je
rekel: „Ne trudite se moj patricij! Nikdar ne bom
podpisaval krivih naukov, o kterih trdite, da bi
bili odloki cerkvenega zbora. Bog me naj varuje,
da bi si nakopal prerokovo jezo na glavo, ter bi
imenoval grenkobo sladko in temoto luč. Le vrnite
se k cesarju, ki Vas je semkaj poslal, da bi me
zapeljal. Recite mu, da bo veliko zgubil na svoji
veljavi, ker je postal velik krivoverec. Le povejte
mu, da je Štefan pri volji za češčenje sv. podob
svojo kri preliti. Pa tudi svoje zapeljive dari s
saboj vzemite. Olje grešnika naj nikdar ne diši
iznad moje glave in jedila krivovercev naj ne one¬
snažijo mojih ust.“ Štefan na to še skrči roko in
pokaže Kalistu votlo dlan: „Le poglejte, če bi tudi
ne imel nič več krvi, kakor kolikor je gre tukaj
notri, bi jo rad prelil za podobo našega Odrešenika. “

57

Kalist bi se bil same sramote najraje v
zemljo vdrl. Vrnil se je k cesarju in mu je povedal
kako in kaj. Cesar ves divji vkaže Kalistu vojakov
vzeti in po Štefana iti. kterega naj iz njegove ce¬
lice iztirajo in v samostanu v znožji gore ležečem
zapro ter stražijo.

Vojaki odidejo še tisto noč na goro, kjer
vrata Štefanove celice razbijejo in svetnika iz
dupline izvlečejo. Takoj na prvi pogled spremenila
se je pa njihova divja strast v milosrčnost. Videli
so namreč pred saboj slabotnega starčeka, ki je
komaj stal. Moči zbog velikega posta že prav no¬
benih ni imel. Kljubu temu sijalo mu je pa z
obraza nebeško veselje in srčni mir. To jih je pa
popolnoma potrlo. Namesto, da bi ga bili gnali
vklenjenega tja doli v samostan, dvignila sta ga
dva prav varno na rame in nesli so ga.

Doli dospevši so ga z drugimi puščavniki
vred v samostanu zaprli, ter čakali daljšega povelja.

Vjetniki so svete pesmi in psalme prepevali
tako lepo in vdani v voljo božjo, da so vojaki s
solznimi očmi priznavali: „Ne, taki možje niso
nobeni hudodelci, mi pa postopamo z njimi, kakor
s tolovaji!“

Šest dni ostali so vbogi puščavniki zaprti in
zastraženi. Ni ga bilo, ki bi jih bil vprašal, ali
imajo kaj hrane, ali kaj bodo jedli.

Med tem so se pa Bolgari cesarju uprli. Ta
upor zahteval je vso cesarjevo pozornost in le-ta
je za enkrat prepustil svetoavksencijske puščav-

58

nike same sebi, ter je vojake poklical domu. Od¬
hajajoč priporočali so se puščavnikom v molitev.

Po končani vojski obrnil je pa cesar takoj
zopet vso svojo pozornost zatiranju svetih podob.
Noč in dan je mislil, kako bi vendar puščavnika
Štefana dobil v svojo oblast. Zmislil si je sledeče:

Nekega dne pride v Štefanov samostan mla-
deneč lepo oblečen in gosposkega stanu ter prosi
za sprejem med redovnike, da bi laglje dosegel
večno življenje. Štefan ga sprejme. Naprvo ga
obleče po noviško; čez tri so mu odstrigli lase in
so ga oblekli v obleko klerikov. Čez daljše tri dni
jo je pa mladeneč že popihal. Bil je cesarjev ljub¬
ljenec in cesar sam ga je nagovoril, da naj to
goljufijo izpelje. Mladeneč, ki mu je bilo Jurij ime,
je vbogal, kakor smo videli.

Med tem je pa cesar že veliko ljudij dal
zbrati na dirjališči, da bi jih na lastne oči prepričal,
kaki hudobneži da so menihi, ki mu hočejo nje¬
gove najudaneje služabnike zapeljevati. „Le tega
Jurija poglejte, ki so ga po sili v to meniško
obleko vtaknili, da bi ga meni izneverili!“ Zbegano
in zaslepljeno ljudstvo je kar od kraja, kakor iz
enega grla jelo vpiti: „0j ti grdi goljuf, stari Štefan!
Smrti je vreden!“ Takoj na to zapovedal je cesar
vojakom zopet po Štefana iti in ga vklenjenega v
Filipiški samostan prepeljati, kjer so ga zaprli.
Druge puščavnike in redovnike so pa njegovi vo¬
jaki po svetu razgnali samostan pa zažgali.

Na to je cesar naročil peterim škofoom. ki
so bili načelniki sovražnikov svetih podob, k sebi

59

priti. Bili so pa ti krivoverci sledeči: Teodozij iz
Efeza, Konstantin iz Nikomedije, Nakolij iz Natolije,
Sisinij iz Pastile in Bazilij iz Trikalaba. Naročil
jim je tudi še, naj vzamejo s saboj patrijarha Kon¬
stantina. Vsi skupaj naj se podajo k Štefanu in
naj ga^ skušajo pregovoriti. Patrijarh Konstantin
je pa Štefana le predobro poznal in ni hotel naloga
sprejeti. S komisijo je odšel tudi Kalist in več
cesarskih uradnikov.

Dospevši v Hrisopolis, kjer je stal Filipiški
samostan, dali so si pripeljati Štefana. Dva moža
sta ga prignala v teških verigah, reveža, ki je
komaj še dihal. Kdor ga je videl, so takoj vsakega
solze zalile

Teodozij iz Efeza, ki se je silno učenega
mislil, ga prvi nagovori: „Mož božji, kako si se
drznil misliti, da več veš, kakor cesar in toliko
škofov, ktere si vse za krivoverce proglasil ? 11

Štefan je pa rekel: „Za to, ker hočete nekaj
novega vpeljati v cerkev božjo in ker Vam veljajo
prerokove besede: „Zastonj so se zarotili velikaši
te zemlje s pastirji raznih narodov proti cerkvi in
maziljencu njenemu . 11

To je bilo pa že Konštantinu Nikomedijskemu
preveč. Vstal je, šel proti svetniku, ki je na tleh
sedel, ter mu je rekel molčati; ob enem ga je pa
z obuvalom v obraz sunil. Sedaj je padla tudi
straža po svetem možu ter ga je jela grozno biti.
Kalist je vse te surovosti le z nevoljo gledal. Ko
mu je bilo zadosti, zapodi surove vojake proč,

60

svetniku pa reče: ,.Ne kaže ti druzega, kakor smrt
ali pa^ podati se cerkvenemu zboru. “

Štefan pravi: »Življenje moje je lastnina Je¬
zusova in čast mi bo zanj umreti. Vendar pokažite
mi odloke Vašega cerkvenega zbora, da vendar
vidim, zakaj tako divjate proti svetim podobam.“
Konštantin prebere napis: „ Odlok sedmega
splošnega svetega cerkvenega zbora. “

Štefan ga vstavi, rekoč: Kako li zamorete
takoj iz začetka imenovati cerkven zbor svet,
kteri svetim rečem svetost odjemlje, kteri muče¬
nikom in apostolom ne privoši častnega imena
»svetnikov"  ter jih le navadno apostole in mu¬
čenike naziva? Kako se konečno morete imenovati
splošen cerkveni zbor, dotikajoč se cele cerkve,
ker ga Vam rimski škof  ni dovolil? Ali ne veste,
da cerkvene postave strogo prepovedujejo brez
njegovega dovolenja o cerkvenih rečeh soditi? Kak
je ta cerkveni zbor, ki ga ni potrdil ne patrijarh
Aleksandrijski, ne Antijohijski in ne Jeruzalemski
in se odloki niso razposlali po celi cerkvi božji
vsem škofom v potrjenje? Kako morete imenovati
ta zbor sedmi cerkveni zbor,  ako se ne
vjema s šestimi svojimi predniki?

Sedaj se dvigne Bazilij in pravi: „Kje pa se
nismo^ vjemali s poprejšnjimi šestimi?“

Štefan še vedno na tleh sedeč odvrne: „Ali
ste zborovali v cerkvi? Ali niso bile ondi navzoče
podobe, ktere so častili naši očetje? Odgovarjajte
škofje! Na Vaših ustnicah je iskati pravega izročila
svetega nauka." Nato pogleda Štefan proti nebu

61

stegne roko in pravi s tihim glasom: „Kdor ne
moli Jezusa Kristusa v podobah, naj bo proklet!“
Še je hotel dalje govoriti, toda cesarjevih poslancev
je bilo silno sram in so vse skupaj popustili in k
cesarju odšli. Škofje so hoteli molčati, toda Kalist
je rekel cesarju: „Gospod^premagani smo! Ta mož
je poln svetega poguma in se smrti nič ne boji.“

Cesar je bil same jeze kar zelen. Hitro je
spisal ukaz, s kterim je Štefana prognal na otok
Prokonez blizo Helesponta.

Preden se je Štefan odpeljal na svoje novo
odločeno mu mesto, dokazal je svojo pravo vero o
češčenji svetih podob s čudežem. Načelnik Filipiškega
samostana je bil tako hudo Jmlan, da so že vsi
zdravniki nad njim obupali, Štefan ga je ozdravil
brez zdravil. Med tem pa 17 dni ni ničesa vžil, ne
jedi ne pijače, če tudi mu je cesar vsega v obil¬
nosti v ječo pošiljal.

Dospevši v Prokonez, odkazali so mu za sta¬
novanje duplino v gori pri morji. Ne daleč od
ondot bila je zapuščena cerkvica sv. Ane. V živeš
so mu služile rastline, kar jih je tamkaj okoli
našel. Štefan ni bil dolgo sam ondi. Kmalo so
zvedeli zanj drugi njegovi redovni sobratje, ki so
bili iz Avksenškega samostana prognani in so se
zopet v Prokonezu pri njem naselili.

Bogu je bila. ta prognana krščanska občina
posebno všeč. Zato ji je dal pa tudi posebno moč
čudeže delati. Štefan je podelil sleporojenemu po¬
gled. Le rekel mu je poln zaupanja v božjo milost:
„V imenu Jezusa Kristusa, kterega moliš v njegovih

62

podobah, spreglej!' 1  Prav tako je izgnal hudiča iz
edinega sina revne vdove; rekel mu je namreč, da
naj moli Jezusa Kristusa v sveti podobi njegovi.
Sedem let bolno ženo v Herakleji je tudi na ta
način ozdravil, da ji je ukazal svete podobe častiti.

Nekega dne pride k njemu vojak iz Tracije.
Ves je bil pohabljen po eni strani telesa. Štefan
mu ukaže Jezusa Kristusa v svetih podobah nje¬
govih moliti. Vojak vboga in koj je bil zdrav. Ta
čudež razglasil se je takoj po celi Traciji in cesarski
namestnik sporočil ga je nemudoma cesarju, s
sporočilom vred poslal mu je pa tudi vojaka. Ko
ta pred cesarja pride, ga cesar jezno vpraša, če je
res malikovalec postal, ker veruje v češčenje podob.
Vojak se vstraši, pade predenj na kolena, prosi
odpuščanja, češ, da so ga zapeljali in svete podobe
prekolne. Cesar ga je na to takoj za stotnika po¬
višal. Ko se je pa novi stotnik domu povrnil in
na konja sedel, hoteč nekam jahati, vrgel ga je
konj razse in ga je toliko časa s kopiti bil, da je
stotnik mrtev obležal.

Cesar vidoč da ljudstvo vedno bolj časti
svete podobe že zarad čudežev, ki jih je^_ Štefan s
tistimi delal, je same jeze kar divjal. Štefana je
vkazal zopet v Carigrad pripeljati, kjer ga je v
kopeline ječe vrgel in pa na rokah in nogah ga
je ukleniti ukazal.

Ne dolgo na to poda se cesar k velikemu
svetilniku, kamor si zapove Štefana pripeljati. Ko
vojaki Štefanu povedo, kam mu bo treba, izprosi

63

si srebrn denar s cesarjevo podobo. Dobi ga in ga
v obleki skrije.

Ko pride pred cesarja, se ta že od daleč nad
njim zadere: „Lejte ga revčka, kakošen je in to
človeče si upa meni ustavljati se, mene žaliti?*
Svetnik je na vse to molčal. Cesar zopet zareži
nad njim: „Ti nesnaga med stvarjenjem božjim,
ali me ne smrataš vrednega, da bi mi odgovoril!*
Sedaj svetnik odpre usta in pravi: „Gospod, če je
Vaš namen umoriti me, pošljite me brez vsakega
obotavljanja na morišče. Če me hočete pa zaslišati,
brzdajte poprej svojo jezo. Saj tako postava sama
sodnikom veleva.*

Cesar pravi: „V kterih odlokih naših očetov
smo se pregrešili, da nas za krivoverce obsojaš?"

„Svete podobe ste zavrgli, ktere so naši očetje
častili in njih češčenje nam zapustili. Vi mešate
sveto z nesvetim, podobo Jezusa Kristusa z Apo¬
lonovo, božje Matere z Dijano in Venero in vse
skupaj malikom prištevate, ktere z nogami teptate
in v ogenj mečete.*

Cesar pravi: „Ti bedak ti, kje pa teptamo
Jezusa Kristusa z nogami, če podobe teptamo.
Bog obvaruj!“

Štefan zvleče sedaj skriti Srebrnjak, ga cesarju
pokaže, rekoč: „Gospod, čegava je ta podoba in
napis?* —

„Čegava le, kakor cesarjeva, pravi cesar
Konštantin. Štefan vrže denar na tla in ga pohodi.
Cesarjevi služabniki so divjim zverem podobni nad
svetnika planili in raztrgali bi ga bili, če bi jih

64

cesar ne bil zadrževal. Sedaj je le predobro čutil
v kakem nasprotji, da je sam s seboj. Kljubu
temu pa je ostal trdovraten. Štefana je dal v ječo
odpeljati in ga je sklenil sodnijam izročiti. Ob
enem je začel pa tem huje preganjati častilce
svetih podob. Mnogo častnikov in vojakov dobilo
je jako hude kazni, ker so veri svojih očetov zvesti
ostali. Od vseh svojih uradnikov je zahteval pri¬
sego, da ne skazujejo podobam nobenega češčenja.
Kdor je bil veren katolik, nihče se ni več varnega
čutil. Vse kar od kraja jel je cesar preganjati:
škofe, duhovnike, menihe, uradnike in meščane.

Najhuje pa je cesar rogovilil proti samostanski
duhovščini, ktero je pričel javno sramotiti s tem,
da je zapovedal mnogo redovnikov poloviti, ktere
je potem dal z vlačugami skupaj vkleniti in po
mestu sprevajati. To je bila prava paša spačenemu
narodu, silno pohujšanje pa katolikom.

Cesar je dalje prepovedal tudi vse molitve
svetnikom na čast. Svetinje svetnikov, ki so jih
verni v veliki časti imeli, daj je požigati. Truplo
svete Eufemije, mučenice dal je vreči v morje, da
bi verniki nič več ne dobivali sv. olja, ki je iz
njenega telesa teklo in je bilo izborno zdravilo za
vsako bolezen. Morje se pa ni vredno čutilo takega
zaklada v sebi hraniti in je svetničine ostanke na
otok Lemnos iz sebe vrglo.

Štefan je našel v pretorijanski ječi, kamor so
ga vrgli, 342 redovnikov zavoljo njihove stanovit¬
nosti v sveti veri, zaprtih. Nekteri so bili med tem
že mučeni. Porezali so jim ušesa in nos, drugim

65

so roke odsekali, ker niso hoteli podpisati odloka
krivega cerkvenega zbora. Mnogim so iztaknili oči,
največ je bilo pa tako tepenih, da jim je koža po
hrbtu v koscih od telesa visela, otefan je na ves
glas Boga zahvalil, da mu je dal tolikanj zbrano
tovaršijo značajnih spoznovalcev. Ječe, kjer so bili
ti mučeniki zaprti, so se spremenile kar čez noč
v samostan, kjer so se svete pesmi prepevale.
Ječar in pazniki njegovi so bili večkrat do solz
ginjeni vidoč tolišnjo udanost v voljo božjo in
gorečnost za sveto vero. Eden paznikov je rekel
svoji ženi: „Bojim se, da nas bo cesarjeva budalost
vse pogubila, če bo še dalje tako grešil proti sv.
veri, kakor to sedaj dela. Ta-le puščavnik, pravijo,
da je iz gore sv. Avksencija; meni se zdi bolj
angelju, kakor človeku podoben. 1 ' Žena njegova je
bila verna kristjana in je jela svojega moža iz¬
praševati, kako da ta svetnik živi. Ko je zvedela,
da ne vživa nobenih zemskih reči, ker jih nima,
se je podala k njemu, je pred njim na kolena
padla, ga je prosila moliti za njo in pa kaj za
želodec potrebnega od nje vzeti. Svetnik pa ni
hotel prav nič druzega vzeti, kakor le šest unč
kruha in nekoliko vode, kar mu je potem vsako
soboto večer prinašala. To je bil tudi večinoma
ves njegov živež, kar časa je bil v ječi.

Štefan je čutil konec svojega življenja. Nekega
dne sporoči paznikovi ženi, da bi ga obiskala. Ko
pride se ji lepo za vse dobrote zahvali in pravi:
„Konec življenja se mi približuje in prav za nič
več mi ni treba skrbeti, kakor za izveličanje svoje

5

66

duše. Telesne hrane pa več ne potrebujem. Bog
Vam vse stoterokrat povrni, kar ste mi dobrega
storili. “.

Od tega dne mož res ni več ne jedel ne pil.
Živel je pa še 40 dni edino le od božje milosti.

Poslednji večer teh 40 dni obiskala je pazni¬
kova žena zopet vjetnike in tedaj ji je Štefan
rekel: „Jutri stopil bom pred drugega sodnika
in postanem državljan v drugi državi. 11  Njegovi
sovjetniki so bili vsled tega še bolj vžgani v lju¬
bezni božji in so s Štefanom celo noč psalme
prepevali.

To pa zopet cesarju ni dolgo skrito ostalo.
Prišli so ljudje in so mu na uho prinesli: „Štefan
je pretorijanske ječe v samostan spremenil, kjer
se cele noči psalmi prepevajo. Ljudje iz celega
Carigrada kar trumoma tjekaj hite in svete može
občudujejo, ter se dajo podučevatp v sveti veri. 11
Cesar ves divji v prvi jezi vkaže Štefana iz ječe
potegniti in mu glavo odsekati. Toda kmalo si
premisli in pravi: „Ne, tega ne! Drobro vem, da
si Štefan pod solcem nobene reči bolj ne želi.
kakor smrti. Ne bo se mu spolnila želja ne! Le
nazaj ga peljite v ječo. 11

Cesar je imel med svojimi dvorniki tudi dva
jako bistroumna brata. Ta dva je dal k sebi po¬
klicati in jima je rekel: ,,Pojdita v pretorijanske
ječe in poiščita ondi puščavnika Štefana. Dokažita
mu, da sem mu smrt prizanesel in da že hvaležnost
zahteva, da se mi vda, česar pa on n,e bo storil.
Predobro poznam njegovo trdovratnost. Če toraj

67

ne bo ubogal, in me bo še preklinjal, češ, da sem
zavržen, potem pa šibe v roko in ga tako dolgo
tepita, da Vama bo pod rokami svojo dušo izdihnil."

Brata sta odšla spolnjevat cesarjevo povelje.
Toda že prvi pogled na onemoglega .starčeka ju
je presunil, da sta se na glas zjokala; k nogam
sta mu padla in za sv. blagoslov sta ga pro¬
sila. Cesarju tudi ta spreobrnitev ni skrita ostala.
Drugo divjo druhal poslal je v pretorijanske ječe,
da naj Štefana s poti spravi, sicer se je bati, da
mu bo še revolucijo napravil v državi. Kakor divje
zveri prirjula je druhal pred ječe in z vso silo
Štefana zahtevala.

Marsikdo bi se bil vstrašil take grozne dru-
hali, svetnik se je je razveselil; saj je dobro vedel,
da ga bo spravila v večnost k njegovemu Jezusu.
Od svojih duhovnih bratov se je vže poslovil.
Duhovno obleko je tudi že slekel, ker se je. bal,
da bi je sovražniki ne onečastili, ter je oblekel
haljo iz živalskih kož.

Ko druhal v ječo pridere, šel ji je po izgledu
svojega božjega učenika tudi sam nasproti in rekel:
„ Jaz sem Štefan, kterega iščete! “ Kakor divje zveri,
padli so beriči čezenj, podrli so ga na tla in so
ga dejali v železje. Šedaj ga vklenjenega, kakor
največjega razbojnika, vlečejo na ulice in kar sku¬
šali so se, kedo da ga bo več in huje tepel. Peljali
so ga memo cerkve sv. Teodore, kjer je hotel
svetnik še nekoliko pomoliti, kar neki Filomat
zavpije: „Lejte ga hinavca, ki hoče kakor mučenik
umreti." Zverina tekel je po kako reč na stran.

5 *

68

Kar vgleda debel z železom okovan drog. Popade
ga in z njim nazaj prihitevši častitljivega starčeka
tako po glavi udari, da ga je s prvim udarcem v
smrt pobil.

Bog je pa tudi Filomatu pokazal, da je on
svojih zvestih služabnikov pravi maščevalec. Komaj
je starček Štefan svojo dušo izdihnil, zvali se tudi
Filomat po tleh; pene je tiščal iz ust in pa z zobmi
je škripal. Polastila se ga je huda bolezen, ki ga
ni ves čas njegovega življenja nikdar več zapustila.

Svetnikovo telo je druhal tako dolgo vlačila
po ulicah, da je v pravem pomenu besede vse
razpadlo in so se čreva za njim vlačila. Razljuteni
cesar je celo zapovedal, da naj se otroci iz šol
venkaj spuste, da bo druhal tem večja. Konečno
so ga vrgli v jamo, kamor so navadno trupla hu¬
dodelcev metali.


IV. Odpad od katoliške vere in sv. cerkve.

41. Plačilo zasiamovalcu Boga.

Ko je Čikago v Ameriki gorelo in se je plamen
že celega mesta polastil, vstopilo se je neko člo-
veče na stopnice pred mestno zbornico in je začelo
ljudem sledeče bogokletno klafanje. „Sedaj vidite.

fi9

kaj Vam vaše molitvarenje pomaga! Tu
imate sedaj plačilo, ker ste tolikanj v
cerkev letali! Sedaj se Vam bodo menda
vendar oči odprle, da ni Boga! Kako bi
sicer pripustil, da bi se nj ego vim vernim
služabnikom taka nesreča zgodila. Ali
botesprevideli, da ta, kigazaBoga molite,
ni druzega. kakor popolnoma nezmožen
malik." Tako in enako čeljustal je bogokletnik
v prav satanskih besedah proti živemu Bogu, ki¬
je ravnokar z gorečim prstom na krvavorudečem
nebu pisal vsem skopuhom in oderuhom in vsem
tistim, ki svojega Zveličanja v posvetnem premo¬
ženji iščejo: „Vi bedaki, v eni sami noči, Vam
moja roka vse vniči; kje so pa in kaj so pa potem
Vaši zakladi?"

Policijski služabnik je nesramnega klafača
nekaj čaka poslušal. Ko mu je bilo pa zadosti,
plane k njemu, ga zgrabi za vratnik in ga hoče
v zapor odpeljati. Ker se pa klafač upira, udari
ga služabnik s palico po glavi, da mu je notri
brenčati jelo, ob enem ga pa v mestno hišo porine,
kjer ga je takoj v kletko spravil. Na vprašanje,
kaj da se je pregrešil, pravi policaj, da sedaj ni
čas, ljudi na ta način še bolj razburjati, kakor so
že? Oni je sicer ugovarjal, da je v Ameriki, kjer
so misli in besede proste in da govori, kar hoče,
toda poštenjak se ni zmenil zanj in ključ zavrtih
Hudobni jezik je bil sedaj v pravem pomenu zla
taško. Redar se je bil namenil grdega klafača le
toliko časa zapreti, da se ljudje razidejo, potem bi

70

ga bil pa takoj spustil. Toda prečudna so pota
božje pravice! Preden bi se bil kedo nadjal, stala
je tudi mestna hiša vsa v ognji. Plamen se je je
obli/aval, od vseh strani. Nihče ni mogel notri.
Bogokletnika ni nihče več videl. Prav tisti Bog,
kterega je tako nesramno tajil iznad magistratnih
stopnic, pokazal mu je v ognji, da še živi. in da
predrzne jezike tudi še dandanes redno prikrajša.

42. Kako krčmar zopet veren postane.

Dandanes, ko si nacijonalizem, liberalizem in
atejizem v roko segajo in z samim peklom v
zvezi katoličanstvu boj napovedujejo, je jako to-
lažljivo za trpečega kristjana, tu pa tam na lastne
oči videti, kako, da božja pravica še vedno nad
nami čuva. Tolažljivo je videti, kako da se Stvar¬
nik nebes in zemlje dostikrat naravne sile posluži,
predrznežu jezik zavezati. Dne 15. julija lanskega
leta je bil v H. somenj, kamor sem šel tudi jaz.
Ko pridem blizo K. jel je nekoliko dež rositi in
razprostrl sem dežnik. Če je pa le prehudo lilo,
stopil sem tu pa tam pod streho, da je dež zopet po¬
nehal. Le še kakih 200 korakov sem bil od H.
oddaljen, kar vgledam črn oblak, ki se je od za¬
hoda semkaj vlekel in je nad H. obstal. Ob enem
švignil je pa iz njega blisk na mesto. Treščilo
je. Gost dim se je dvignil; hud veter razpihaval
je pa plamen, da se je kmalo za stolp visoko proti
nebu spenjal. Pač bi se bile tukaj marsikomu
lahko oči odprle, da tisti, ki ga moderni svet tako

71

rad taji, še vedno nad nami prebiva, od koder na¬
znanja z žarnimi bliski svojo navzočnost.

Treščilo je k Trebušniku, o kterem so ljudje
trdili, da je framason. Vsaj vere ni imel prav no¬
bene. Ko se je ploha vlila, pritisnili so ljudje po
gostilnah. Tudi Trebušnikova je bila polna. Krčmar
je porabil priliko in je jel svoje goste z raznimi
kvantami razveseljevati, ki so šle vse na račun
duhovščine in samostanov. Naj večji hudodelec v
Trebušnikovih očeh je bil pa sv. oče, kterega je
brezverec norčevaje se iz njega, katoliškega Boga
imenoval. Nekteri navzoči so imeli toliko poguma,
da so mu ugovarjali, kar ga je pa le še bolj spod-
žigalo do zabavljic. Ker mu pa le niso prijenjali,
zakliče naposled Trebušnik ves razjarjen: „Če ni
res tako, naj le kar trešči semkaj! “ Takoj na to
se grozno zabliska in zagromi, da so stekla po
oknih zašklefetala. „Bog in sveti križ božji, tre¬
ščilo je!“ vskliknili so ljudje." „Pomagajte, gori,
gori, upili so ljudje zunaj, v Trebušnikov pod je
treščilo!" Trebušnik je letal, kakor blazen po dvo¬
rišči gori in doli in vedno upil: „Oh, moji sodovi
vina, moji prešiči in moja živina! Kdo vas bo re¬
šil?!" Vse mu je zgorelo in prav nič si ni rešil. Ko
je drugi pot prišel z ljudmi skupaj, ki so mu ugo¬
varjali pri njegovem nesramnem in bogokletnem
govorjenji, jim je javno priznal: „Prav ste govorili,
sedaj tudi jaz vse verujem!" Velike škode je bilo
treba, da je temu človeku oči odprla, odprle so se
mu pa vendarle.

72

43. Kaznovana strahopetnost.

V Haagu umrl je nedavno državni minister
M oder man;  mož je bil sicer luteranske vere,
toda poštenjak skozi in skozi. Posebno je spošto¬
val katoliško cerkev. Nekega dne pride k njemu
mlad pravnik za službo prosit. Moderman ga upraša :
Ktere vere ste?“ Mladeneč odgovori: „Prav za prav
katoliške, pa mi ni nič na tem ležeče." „Kaj“,
zavzame se Moderman, vi ne znate ceniti, koliko
da je vredno, če je človek v katoliški veri rojen
in izrejen! Za Vas nimam službe.  Kdor svo¬
jemu Bogu ne služi zvesto, ta tudi kralju ne bo
zvest!" Dotični pravnik še dandanes ni v državni
službi, če prav je iz jako dobre hiše v Amsterdamu
doma.

44. Preganjalec katoliške vere v sred¬
njem veku.

Rimski cesar Valens prestopil je po zasedanji
cesarskega prestola k arijanizmu in je jel grozo-
vitno katoliško cerkev preganjati. V petnajstem
letu njegovega vladarstva prilomastili so mu sov¬
ražniki v deželo. Cesar zbere hitro svojo vojsko,
postavi se ji na čelo in gre nad sovražnika. Na
poti postavi se predenj puščavnik Izacij in mu
reče: „Cesar! odpri katolikom cerkve, ktere si jim
zaprl, pa boš zmagal, če ne boš moral umreti!"

Valens ga je slišal, pa se ni zmenil za nje¬
gove besede in je dalje hitel. Drugo jutro stopi

73

Izacij zopet predenj in mu reče: „Cesar! zapovej,
da. se katolikom cerkve odpro, ktere si jim zaprl,
pa se boš zmagoslaven povrnil; sicer te čaka smrt
na bojišči."

Cesar sp zavzame in hud boj se prične v
njegovih prsih. Deloma ga je bilo sram, deloma
se je pa bal Sklenil je posvetovati se se svojimi
državniki. Le-ti so bili pa sami arijanci in so vsi
tako glasovali, da naj cesar prismojenega meniha
nikari ne posluša, temveč naj gre le svojo pot
dalje. Če mu pa še enkrat pride pred oči, naj ga
pa le dobro pretepsti da.

Tretji dan Izacij res zopet pride. Prerije se
skozi goste vrste vojakov in gre naravnost proti
cesarju, ter njegovega konja za brzde prime, da.
bi ga obdržal. „Cesar! pravi Izacij, še enkrat sem
prišel, da odpri katolikom cerkve, ktere si jim za¬
prl, če se hočeš zmagoslaven povrniti; če pa ne
— boš umrl."

Razsrjeni cesar ukaže puščavnika v neko s
trnjem obraščeno jamo vreči in gre dalje. Toda
vže čez malo časa, stal je Izacij zopet pred njim
in mu je žarečega obraza zaklical. ,,Poslednjič
sem te prišel opominjat, da se spremisli in kato¬
likom cerkve odpri, če hočeš zmagati. Če ne boš
umrl; ali me slišiš? Umreti boš moral!"

Valen s se ni zmenil za to opominjevanje,
temveč je ukazal Izacija prijeti in zapreti. Po
vojski ga je pa mislil za lažnjivo prerokovanje
strogo kaznovati.

74

„Le pojdi na boj, toda če se vrneš, potem
smeš prepričan biti, da ni Bog govoril skozi moja
usta. Pričel boš boj, zmagal pa ne boš! Bežal boš,
v sovražnikove roke boš prišel in v ognji te bo
smrt dohitela!“

Cesar gre v boj. Premagan beži, kar more,
in se skrije pred svojimi sovražniki v borni koči.
Sovražnik ga zasledi, kočo obkoli in jo zažge. Ce¬
sar je zgorel pri živem telesu leta 379.

Od tedaj je preteklo vže 1500 let in nekaj
čez. V tem času se je mnogo enakih dejanj pri-
godilo na svetovnem pozorišči. Igralci so bili razni,
žaloigra je bila pa vedno ena in tista. Krivda in
zločin, opominj in svarilo, kazen in pogin.

Kdor se je še s sveto cerkvijo bojeval, nihče
si ni slave priboril, vsak pa izvestno sramoto in
pogubo.

*

Konec I dela.

Kazalo.

I. Zasramovanje najsvetejšega zakramenta.

1. Saj ni vredno, da bi človek govoril.5

2. Bog sliši in usliši. ... 6

3. Voz. ki je obtičal ..6

4. V zasramovanji umrl.7

5. Žalostni konec bogokletnika ... ....  7

6. Spolnjena želja.8

7. Zasramovanje in kazen.9

8. Božja roka še ni prav nič krajša.14

9. Bog se maščuje nad framasoni.14

10. Pregreha nad praznikom sv. Rešnjega Telesa ... 15

11. Bog je pravičen ..10

12. Kazen in rešitev.17

13. Nasledki božjega ropa.19

14. Zamolčani greli.. . 22

15. Kazen na bogokletje.22

16. Kazen za sv. obhajilo po nevrednem prejeto ... 23

17. Spomin na prvo sv. obhajilo.25

II. Zaničevanje družili svetili zakramentov.

18. Brezbožnega očeta Bog po otroku kaznuje ....  26

19. Ne zasramuj sv. pokore . 27

20. Božje uho je tanko . 28

76

21. Kaznovani m_e«ar . 29

22. Predrznost proti sv. pokori   29

23. Spovednice so zažigali.30

24. Ženitovanje na pustni večer . 31

III. Sramotenje svetili podob.

25. Kdo ima pravico altar razdevati.36

26. Razbiti vojak.37

27. Kakoršna pregreha — taka kazen.38

28. Zasramovalee kaznovan.38

29. Novijanska Mati božja  40

30. Božji mlin.41

31. Slučaj ali kazen božja.42

32. Kristus sani se maščuje nad razžaljenjem njegove Ma¬
tere .42

33. Onečastenje podobe Matere božje.43

34. Pod Marijnim gabrom .44

35. Boj z žalostno Mater-božjo .49

36. Božja kazen v Lurdu.50

37. črni huzar.51

38. Bog zabrani podiranje cerkve.52

39. Žaljeni Bog se maščuje za se in za svojega svetnika . 53

40. Ceščenje sv. podob.54

IV. Odpad od katoliške cerkve in sv. vere.

41. Plačilo zasramovaleu Boga.68

42. Kako krčmar zopet veren postane . 70

43. Kaznovana strahopetnost . 72

44. Preganjalec katoliške cerkve v srednjem veku ... 72

*—- 9

Tisk J. Blasnikovih naslednikov.