VI ir ii Danilova
Redila se je a. julija IB99 v Ljubljani, Njena mati in oče sta bila igralca Avgusta in Anton Cerar. V letih od 1905 do 1013 je dokončala osem razredov ljudske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v šolskem letu 191 £—1914 prvi letnik zensko Obrtne šole za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje, v letu 1915—1916 po redno obiskovala enoletni trgovski tečaj na Mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Igrali je zadela že v času prve vojne in [o v očetovem Malem gledališču. V svojem uradnem življenjepisu z dne 8. julija 1947 pripoveduje, da je hiia zalom v dramatični šoli pri Milanu Skrbinšku, n*lo v šoli. ki jo je vodilo Udiaiicnjo gledaliških igralcev in nazadnje še kol 'n. rod n a učenka na ljubljanskem konservatoriju. Predvsem pa je imela — tako piše sama — *pOLik pri svoji maleriii. Študirala je tudi pri Ivanu Levarju. 15. avgusta 1918 je bila angažirana v ljubljanskem Narodnem gledališču. V sezoni 1 [>¿15- 1925 je biki na Dunaju kot redna učenka dramske igre na Akademiji za glasbo in predstavljajočo umetnost (Akademie fiir Musi k Ufid darstdlende Kunst); razred je končala v juniju 1925 in prejela zaključno spričevalo. Po Dunaju je ■(vse do
Dokumenti SGFHI XV (SÏJ, Ljubljani! ISTU
101
upokojitve) ^.pet redno delal n v ljubljans,-ki Drami. Oktobra 1923 se je poročila a kapelnikom ljubljanskega Narodnega gledališča Antonom Neffatom, 1930 se je udeležila turneje po Jugoslaviji. 19t6 je bila nameščena na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani kol honorarna predavateljica tehnike govora in dramske igro in skušala -po svojih močeh pomagali pri vzgoji dramskega naraščaja-. Kot igralka je bila upokojena 19S2. vendar se ji gledališče ni hotelo odreti; ¡z lete v leto je sklepalo 2 njo dopolnilne :n honorarne pogodbe in na koncu še pogodbe za posamezne vloge; oktobra 1952, avgusta 1953, za sezono 1955- 1956, 1957—53. 1953—1959. Od leta 1954 do 1965 pa je bila izredna profesorica Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojila vrsto danes najpomembnejših igralcev.
Umrla je 3, februarja 1979.
*
V počastitev njenega spomina si oglejmo vsaj njeno igralsko pot, kakor jo je narisala kritika in gledališki zgodovinarji (F, Koblar, F. Vodnik, F. Albreht. D. Moravec, F. Kal tm-Kumba lovi Č. V, Predan, V, Pavšič-Bor in V. Kralj) in jo razdelila v tri etape.
1.	Učenje in iskanje do okoli 1330
Pohvale so bile dovolj redke; v najboljšem primeru je vlogo »simpatično odigrala-, »dosegla prav k-p uspeh«, učinkovala z »zunanjostjo-, bila je »brhka», je j prijetno, a precej zunanje igrala«, kabala »precejšnjo teatraličnost«, a »ni mogla dovolj ogreti«, bila »je na dobri poti k .slogu igre, čeprav ji za ustvaritev tdrskega lika še ne zadoščajo moči«, sicer pa je na splošno »zadovoljevala« (na pr. dialog Peter-Jacinta v se*. 1321 22). Vendar je bila enkrat tudi »odlična«, ■-učinkovita in zanesljiva«, njena igra je bila »harmonična«, bila je — a šele v drugem delu igre (Dva bregova) »mirna realistična postava». Po šolanju na Dunaju pa je pokazala »velik napredek«.
2,	Prebujenje in zorenje — do nekaj let pred drugo vojno
»Veseli smo, da se je igralka, ki med ženskim zborom nosi skoraj največji del bremen, po mnogih manjših uspehih dvignila tudi do velikega priznanja» in »Igralka zadnji čas vidno dozoreva ter se vedno izraziteje kaže v vrsti naših prvih igralcev- — pišeta kritika (Koblar in Vodnik) v sez. 1931/32 in 1932.'33. Hvalijo jo, da »uspešno tekmuje z močnim igralcem» (Levarjem), da je v njeni
Uokumeriti Sgfh XV (35), OJufelJnn» UlTi
11)3
Beuiriec ti Goldonijem veseloigri -Sluga di:eh gospodov* (1934135)
igri »toliko boreče se sile, preproste iskrenosti in človeškosti-, da svoje -značilne, močne like« -označuje s krepkimi črtami-, da je »lik zajela z zadnjo igralsko tvegavostjo-, da je med vsemi ženskimi vlogami -nujbolj prepričevalna«, da so njeni liki -dosledno izvedeni-, da zna -postaviti lik scela-, da njena Nežka [Matiček se ženi) -neprisiljeno razodeva toliko ženske domačnosti in zaupnosti-, da -s krepkimi potezami poudarja erotično avanturistični značaj Jessice-, da so v njeni Veroniki (Župančič) -dve skrajnosti ženske narave-: in tako naprej — vendar z večkratno opombo, da »še ne ujame mere«, da »njena igra presega verjetnost-,
3.	Zrelost in zmaga — zadnja leta pred drugo vojno in takoj po nji
»Glavna oznaka njenega igranja,- zapiSe kritik, »je od bran ost sredstev, s katerimi igralec varuje sebe in občinstvo ter pripravlja ubranost na odru in pri gledalcu,- Zdaj zna »odkriti človeško jedro* lika in ga -dvigniti do izredne veličino in pretrcsijivosLi«, njena igra je -poglobljena, primemo zadržana, neposredno realistična«, pribojevala se je do -psihološke tenkosluš-tiosii«, posrečijo se ji posebno .-blesteči liki svetske gracioznosti in elegance-, enako uspešna je v glavni in epizodni vlogi. Ustvarja »z izbranimi izrazili igralske zrelosti in z nenavadno tankim posluhom za vse človeške slabosti-, Zraste v igralko, ki »zna pri nas kreirati naj večje Število ženskih karakterjev-(M. Bor). Zna se zliti s partnerjem in potegniti za seboj v intenzivno umetniško igranje celo mojstre Levarjevega ali Skrbi nskovega kova. Zdaj je -vedno močno vidna na odru«, še več, postane »središče igre» in »prekosi samo sebe«. Njen
lik v Kozakovi Lvpi Vidi "je zalet iz polnega doživetja k prav tako dovršeni zunanji podobi«, [^človek dolgo ne pozabi prizorov, kakršni sO bili njena ekstaza v začetku drugega dejanja, dalje prizor t možem ob kontu istega dejanja ali pa branje pisma v Četrtem dejanju. Ob nji so se uveljavili vsi trije Granti- — F, Vodnik.) In na koncu še največja pohvala; njena umetnost je »res našo gledališka umetnost-,
Hvala ji in naj jo obseva slava, ki je sonce mrtvih (Balzac).
Hira Danilova
Apres les actrices Elvira Kralj ct klila Sarie (voir 1rs articles commémoratifs I. lii s 1rs Dokumenti n"» 30 pl Sl), Ir Ih ra In: slo vèno virait de pcnlrr la troisième el la dr m 1ère iictrJre de la plus ancienne génération de nos acteurs, Elle commença sa carici» d'actrice déjà ù la moitié de la première guerre mondiale. 1,'article ni sa mémoire essaie de décrire son dcvcJupriTiciil il'acltice tel qu'il lut vu par lis critiques les plus renommés et tel qu'ils pouvaient suivre dans les trois étapes rie recherches, de maturation et de perfection artistique. Mira Danilova n'a pas obtenu seulement une renomëe théâtrale solide mais elle S'est i use ri Le en nuire histoire culturelle comme professeur remarquable [le plusieurs« générations d'auteurs qui lui Furent cou lies au Conserva tu ire de Fart dramatique.
Uokurnrntl SK3FM XV Oîi, Ljubljana IBTS
105