Dopisi in novice. — Okrajna učiteljska shupščina je bila v Kerškem 9. avgusta. Dnevni red je bil1: 1. Volitev dveli peiovodij. 2. Opazke c. k. nadzornika o nadzorovanih šolali. 3. Pojasnovalen razgovor o ukazih šolskih oblastnij. 4. Eazvoj in prednost pisalno - bralne metode, kako se v šoli praktično rabi? 5. Šolski in učni red 20. avgusta 1870. 6. Nasveti stalnega odbora učiteljske okrajne konference. 7. Poročilo bukvarničnega odseka, nasveti za nakupovanje novih knjig i. t. d. 8. Volitev v stalni odbor. — Okrajna učiteljska konferenca v Kočevji 16. avg. t. l. Poziv c. k. okr. šolsk. sveta jo priklical na sv. Eoka dan skoraj vse učitelje (33 oseb) tega okraja v Kočevsko mesto. Kraj zborovanja bila je pripravna soba v dekliški šoli. — Počastil je skupščino tudi naš za šolo ves vnet gosp. c, k. okrajni glavar z svojo navzočnostjo. — Okr. nadzornik gosp. Linliart kot predsednik si izvoli g. Jož. Erkerja za svojega namestnika, nčiteljstvo pak gospoda Papa in gospodično Borovski za zapisnikarja. Na to okr. nadzornik nagovori s prijazno besedo gosp. okr. glavarja in se mu zahvaljuje za skerb in ljubezen, ki jo daruje šolam in učiteljem sploh, ter pozdravlja zbrane učitelje, pohvali njili marljivost, izreka veselje nad šolskim vspehom iu napredovanjem, kterega je opazil pri inšpekcijah in jim inarsikuj dobrega in koristnega pri šolskem poduku priporoča, tako, da smo učitelji spoznali na gosp. Linhartu ne samo vrlega profesorja, ampak tudi praktičnega učenika ljudske šole. Govoril je potem g. inšpektor o realijah, ker za to odločen referent učitelj iz Eoba ni bil pri zboru, ter omenil prav modro, da naj ljudski učitelj v tem poduku predaleč ne sega in naj ga vedno le z čitanjem združuje, ne pa v posebnih urah preduaša i. t. d. 0 kmetijstvu je govoril g. Žvokelj, zelo obširno, pa temeljito in jedernato, ter dokazoval korist tega uka i. t. d. Poročeval je na to g. Papa o stanju okrajne knjigarnice, ter predložil dotični račun, kterega sta g. Arko in Tomšič v pregled vzela. V bukvarnični odbor so bili voljeui g. g. Papa, Dovar, Eaktelj, Jožef in Bogomir pjrker; v stalni odsek (odbor) g. g.: Papa, Eaktelj in Arko. Konferenca trajala je od 9. do 1. ure, sklenjena se spretnim govorom g. nadzornika in g. okr. glavarja. Imeli smo potem skupno kosilo na vertu gostilnice »zur Vereinigung«, kterega sta se vdeležila prijateljsko oba omenjeua vis. gospoda. Gosp. okr. glavar nam je, okoljščine učiteljev — dobro poznavši potniuo (diete) koj izplačal; naj sprejme tudi zato našo srčno zahvalo. J. B—Ij. V pojasnUo. — G. poročevalcu »o okrajni učit. konferenciji za Ljubljausko okolico«, kakor je to prinesel Učit. Tovar. 1. 1. 16. in 17. odgovarjam na kratko tako-le: Kehr-a sem poznal, preden sem sestavil svoj referat, tedaj mi ni neznano, kaj o predpisih misli, sploh pa jez mislim: Kakorvstari šoli sami predpisi niso zadostovali, tako tudi v novi same table ne bodo, zlasti ker imamo v šoli po deželi pri dveli oddelkih vedno z neposrednjim iu s posrednjim naukom opraviti. Vsak si pomaga, kakor sam ve in zna; metoda sama ni izveličavna, marveč učitelj jo mora oživeti, jeden učitelj po ti, drugi po drugi poti doseže lepe vspehe. — Kar se pa peres tiče, je navadno to-le: Po ceni peresa so slabša od dragih, sicer je istina tako: G. Eemic je rekel, da »Aluminium« peresa niso priporočevati, a rumena peresa »E« je pohvalil, in te misli je bil tudi predsednik sam, tedaj ni grajal peres, ktera sem jaz nasvetoval. s. Punčah. — (Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 23. avgusta.) Na podlagi §. 31. ukaza c. k. ministerstva za uk in bogočastje 19. julija 1875 št. 22. dež. zak. se sklene, da se ima dati navodilo (instmkcija) stalnim komisijam za zdravstvo v ljudskih in meščanskih šolah in za zdravniška nadzorovanja. — Ministerski razglas dne 25. julija 1877 št. 1123, ki se tiče vreditve namestnine in čeznavadnega podučevanja na ljudskih šolali po postavi, katero izdela deželni odbor skupno z deželnim šolskim svetom, naznanja se deželnemu odboruz osnovo dotične postave, ki se iraa vpeljati za Kranjsko. — Povišanje plače na nekaterili Ijudskih šolah, za kar se je prosilo, se je odvernilo. ¦—• Prošnja učenca iz realke, da se mu dovoli razred ponavljati, se je uslišala. — Stalno so se umestili začasni učitelji: Matija Petrič v Strugah, France Koller v Štalicah, in France Peruci na Vačali. — Prošnja učenca na realki, da bi se mu dovolilo preskušnjo ponavljati, se je predložila slavnemu ministerstvu. — Za spraznjeno službo uuenika za risanje ua realni gimnaziji v Kranji se je poslal nasvet sl. ministerstvu. — Prošnja za učiteljski izpit spregledovaje izpit zrelosti se je predložila sl. ministerstvu. — Uoitelju na vadnici se je priznala perva petletna doklada. — Nasvet c. k. rudnika v Idriji za umestenje nekaterih učiteljev v ljudski šoli c. k. rudnika se je predložil. — Profesorju na gimnaziji se je priznala perva petletna doklada. — Ljudska šola v Starem logu se ima razširiti v dvorazredno, drugemu učitelju je bila plača vganjena. — Prošnje za nagrado in pripomoč so bile rešene. — — Deželna tičiteljska skupščina za Solnograško je bila od 16.—19. julija. — Poglavitna točka je bila šolski in učni red. Omenimo tukaj le, da je bila skupščina za to, da se v §. 24. izbriše stavek: >Telesno pokorilo se ne sme v šoli rabiti« glede na to, da v drugem odstavku (alinea 2) med odgojnimi pripomočki telesna kazen ni našteta, — tedaj ni pripuščena. Ako pa stavek ostane v §. škoduje to večkrat veljavi učiteljevi nasproti starišem in otrokom. Med odgojne pripomočke je bilo tam, kjer se govori od izločila v šoli še sprejeto to-le: Stariši se imajo povabiti pred krajni, eventuelno tudi pred okrajni šolski svet, tam naj se opomnijo dolžnost do šole, do otrok. K tretjem odstavku (alin. 3) se pristavi: Dotična šolska oblast po nasvetu šolskega vodstva kaznuje samooblastno ravnanje starišev zoper disciplinarne naredbe učenikov in zoper red v šoli. — Za šolske kataloge so nasvetovali troje obrazcev, Za perve dve šolski leti obrazec A, za drugib šest let Ijudske šole obrazec B. za najviše razrede meščanske šole obrazec C. Dnevnik (Tagebuch), kakoršen je bil dosilitnal, ostane le v najviših razredih meščanske šole, a v ljudskih šolah pride namesto njega tednik (VVochenbuch). — Dokler je skupščina trajala, je bila tudi razstava učil in samoučil, katero je napravilo c. k. učit. izobraževališce. — Deželna učiteljska skupščina na Dolenje- Avstrijskem je bila 21. avgusta. Na dnevnem redu je bil tudi šolski in ufini red. — Posebno živi so bili razgovori o §. 24, ki govori od odgojilnih pripomočkov in disciplinarnih kazen. Odbor je nasvetoval, naj se zbriše stavek: »Telesno pokorilo v šolo nikjer in nikdar ne sme priti«. Z ideali ne gre poštevati, marveč gledati je le na dejansko. Ne da se tajiti, da je ta odločba vzročila strašno demoralizacijo. Po deželni postavi 5. aprila 1870 je sicer telesno pokorilo dovoljeno, ali zli rabi stavlja kazenski zakon meje. Telesno pokorilo je izverstno vstrahovalno sredstvo, ako se zbriše prepoved iz postave, daje se učiteljem zaupnica. — Predsednik vitez Prausek pravi, da deželni šolski svet ni bil nikoli te misli, da bi se §. 51. dež. šl. postave tolmačil tako, da ima učitelji pravico do telesnih pokoril. — Eavnatelj meščanske šole g. Haim je za izpuščenje, kaznovanje je opravičeno, a le tačas, ko je treba, braniti samega sebe. Ljudstvo vsake verste je čedalje bolj surovo, zmirom se širi zanemarjenje otroške odgoje in ni pričakovati, da bi učitelj s pravico kaznovanja v 4 urah popravil to, kar stariši pokaze v dvajsetih urah. Nadučitelj Treixler (Gross-Enzersdorf) zavrača na deržavljanski zakon, ki dovoljuje starišem, oskerbnikom (jerobom), učiteljem i. t. d. pravico, da smejo telesno kaznovati toliko, da se zdravju otrok ne škoduje. Govorila sta še učitelj meščanske šole France Schindler in nadučitelj Anton Kačinka za nasvete odborove. Nadučitelj Ernst iz Dunaja ni zoper odborov nasvet. Telesno pokorilo naj bode dovoljeno, pa le pogojno, v slučajib skrajne sile. — Okrajni nadzornik Hofbauer je zoper telesno pokorilo, ki ne bode nič prida imelo za sabo. — Ambros (Dunaj. Novomesto) je tudi zoper telesno pokorilo, pa je vendar za odborov nasvet, ker bode dobro vplivalo, ako se zbriše dotičen pristavek. — Potem, ko je še Hein govoril zoper odborov nasvet in poročevalec Tomberger pa zanj, je bilo glasovanje. Nasvet odborov se je sprejel z veliko večino, tedaj je bil zaveržen stavek: »Telesnn pokorilo v šolo nikjer in nikdar ne sme priti«. — Kar se tiče verskih vaj v šoli je bil nasvet: Šola je dolžna, nadzoiovati otroke pri verskih vajah, ki so vpeljane v smislu §. 5. derž. šl. postave. Dutz (Hernals) misli, da je taka določba nasprotna doržavni osnovni postavi, ki je zato, da se niliče ne raore siliti v kakšno versko dejanje. Načelo medverske (interkonfesioiielne) Sole se s tem ruši, s to dolžnostjo se šola razglaša za katoliško. On nasvetuje, da se to popolnoma izpusti. Ambros jo za odborov 1111svet, tako tudi Treixler, kateri v tem, da se otroci nadzorujejo pri verskih vajah, vidi zadovoljnost starišev. — Eavnatelj Bobies (Dunaj) se skličuje tudi na derž. osnovne postave, da zagovarja izpuščenje te verste. Iz pedagogičnega stališča napravlja nadzorstvo marsiktero sitnost, učitelj pride navskriž se svojimi dolžnostmi. Eavnatelj (Kopecki) že v tem, ko se judovski otrok stopivši v katoliško šolo odkrije, vidi silo k verski vaji. On je za izpuščenje. Potem, ko sta še Hormann (Stockern) in Ambros govorila za odborove nasvete, opomni poročevalec okrajni nadzornik Tomberger: S to določbo se nihče ne sili k verskim vajam, tukaj gre le za disciplinamo nadzorstvo verskih vaj. Deržavnu šolska postava tudi učiteljem dolžnost nalaga, da imajo po okoliščinah podučevati v verouku, to kaže, da nasvetovane določbe niso zoper deržavne postave. Verske vajc imajo biti, ako je najmanj 20 otrok jednega veroizpovedanja v šoli. Pri glasovanji se nasvet sprejme z večino. —• Deželna učiteljska skiipščina v Celovcu se je tudi bavila s pravico kaznovanja. Učitelji sploh niso šibe hvalili, vendar so bile te misli, da moralni pripomočki pri zdivjani mladosti, za katero se stariši ne brigajo, ne zdajo nio. Skupščina je sklenila, delati na to, da se odpravi iz šolskega in učnega reda ta §., ki prepoveduje telesne kazni. Tudi so se razgovavjali o nepriličnosti, da je v krajih, kjer so srednje šole, še dva tedna potem šola, ko še končajo srednje šole. Sklenile so delati na to, da bi ljudske šole po takib krajib neliale takrat, kakor srednje šole. — Šole, srednje in ljudske, se začenjajo 17. t. m. se slovesno sv. mašo.