Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 79-94 (2000)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HStrokovni empirieno-raziskovalni prispevekH Mnenje psihologov o uporabi psiholo.kih testov . DU.ICA BOBEN*M Center za psihodiagnostiena sredstva, d.o.o., LjubljanaH VD POGAENIKM Sava Tires d.o.o., KranjH Povzetek: Delovna skupina za teste in testiranje pri Evropskem zdru.enju profesionalnih psiholo.kihMdru.tev (EFPPA), v kateri sodeluje tudi Komisija za psihodiagnostiena sredstva Dru.tva psihologovMSlovenije (DPS), je sestavila vpra.alnik za psihologe . elane dru.tev iz dr.av elanic EFPPA o testih inMtestiranju. V Sloveniji je vpra.alnik izpolnilo 321 psihologov. Tako smo zbrali mnenje psihologov oMrazlienih vidikih uporabe psiholo.kih testov, kot so: znanje in kompetence psihologov, pravni standardiMin nadzor, zlorabe testov in testiranja, postopki testiranja in njegove omejitve, pomen testov in testiranjaMin drugo. Psihologi so odgovorili tudi na vpra.anje, katere tri teste najpogosteje uporabljajo. ObdelaliMsmo tudi komentarje psihologov. V prispevku tudi primerjamo slovenske rezultate s povpreenimi rezultatiMiz Velike Britanije, .panije, Hrva.ke in Nemeije.M Kljuene besede: psiholo.ko testiranje, psiholo.ka praksa, Slovenija, mednarodne primerjaveM Slovenian psychologists about the use of4psychological tests4 DU.ICA BOBENM Center of Psychodiagnostics Ltd, Ljubljana, SloveniaH VD POGAENIKM Sava Tires Ltd, Kranj, SloveniaH Abstract: The Committee for Psychological Tests of the Slovenian Psychological Association (SPA)Mis participating actively in the work of the Task Force for Tests and Testing of the European FederationMof Professional Psychological Associations (EFPPA). This task force developed the questionnaire onMtests and testing for psychologists, members of the national associations in the European states, whichMare members of EFPPA. 321 psychologists answered the questionnaire in Slovenia. We have collectedMthe opinions of psychologists about various topics regarding the use of psychological tests: knowledgeMand competence, legal standards and control, missuse and abuse of tests and testing, testing proceduresMand their limitations, significance of tests and testing etc. In addition, psychologists named three psy-Mchological tests they use most frequently. The respondents also provided useful commentaries on testM *Naslov / address: Du.ica Boben, Center za psihodiagnostiena sredstva, d.o.o., Parmova 39, 1000 Ljubljana,HSlovenija, e-mail: dusica.boben@s-net.netH #Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpoziju .ProblemiHuporabe psiholo.kih testov..H 804D. Boben in V. PogaenikH use. In our study, Slovenian results are also compared with answers of psychologists in Great Britain,MSpain, Croatia and Germany.M Key words: psychological testing, psychological practice, Slovenia, international comparisonsM CC=2220M Evropsko zdru.enje profesionalnih psiholo.kih dru.tev (EFPPA) je v Atenah letaM1995 ustanovilo delovno skupino za teste in testiranje z nalogo, naj posname stanjeMv Evropi in zaerta smernice za naprej. Skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vsehMpsiholo.kih dru.tev iz dr.av elanic EFPPA in v kateri sodeluje tudi DPS, se je prvieMsestala v Madridu leta 1997. Na.a prva skupna akcija je bila raziskava o uporabiMpsiholo.kih testov in testiranja v Evropi. Za zbiranje podatkov je vodja tega projektaMDave Bartram iz Velike Britanije sestavil obse.en vpra.alnik, na katerega smoModgovarjali predstavniki dru.tev, zalo.b ali drugih organizacij, povezanih s testi inMtestiranjem. Tako smo z vpra.alnikom zbrali nacionalno in povpreeno evropskoMmnenje o testih in testiranjih ter razlike med razlienimi nacionalnostmi. Na podlagiMteh rezultatov je nastalo vee novih projektov tako v EFPPA kot v mednarodnihMorganizacijah (npr. v Mednarodni komisiji za teste . International Test CommissionM- ITC). Ker so podatki predstavljali mnenja strokovnjakov in predstvnikov dru.tevMter drugih organizacij, se je delovna skupina leta 1998 odloeila za raziskavo, ki biMzbrala tudi mnenja psihologov . elanov psiholo.kih dru.tev o isti temi. Da bi dobiliM eim veeje .tevilo odgovorov, smo se strinjali, da mora biti vpra.alnik za zbiranjeMpodatkov kratek in preprost. Dogovorili smo se tudi, da bo vpra.alnik enak za vseMdr.ave, da bodo mogoee primerjave.M Metoda4 Vpra.alnik4 Vpra.alnik iz prve raziskave je poenostavil Jose Muniz, vodja delovne skupine zaMteste in testiranja pri EFPPA. Skupni dogovor je bil, da naj bo vpra.alnik kratek, takoMda ga je mogoee izpolniti v nekaj minutah. Po skupnih posvetovanjih in popravkih jeMbil vpra.alnik pripravljen v angle.kem jeziku januarja 1999. Elani Komisije zaMpsihodiagnostiena sredstva DPS smo nato vpra.alnik prevedli in ga pripravili zaMrazdelitev. Vpra.alnik ima 18 vpra.anj o uporabi testov, 19. vpra.anje je sestavljenoMiz sedmih podvpra.anj o oceni razlienih tipov zlorab, zadnje vpra.anje pa spra.uje,Mkatere tri teste najpogosteje uporablja izpolnjevalec vpra.alnika. Na koncu je .eMpro.nja za komentar. (Vpra.alnik je v prilogi.)M Psihologi so na prvih devetnajst vpra.anj odgovarjali na petstopenjski lestviciM(od 1 = sploh se ne strinjam do 5 = popolnoma se strinjam). Splo.ni podatki, ki smoM Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH814 jih ob odgovorih .e zbirali, so bili: starost v letih, spol, poklicno podroeje dela, ki jeMbilo razdeljeno na klinieno, pedago.ko psihologijo, psihologijo dela in drugo.M Vzorec4 Vpra.alnik s kratko obrazlo.itvijo namena smo spomladi 1999 poslali na 800 naslovovMpsihologov, sedanjih in biv.ih elanov dru.tva. Dobili smo 321 vrnjenih vpra.alnikov.MPovpreena starost psihologov, ki so odgovorili, je 41,8 let (standardni odklon je 9,62).MNajmlaj.i ima 23, najstarej.i pa 68 let. Razporeditev ka.e slika 1. Veeino vzorcaM(73%) tvorijo .enske. Kar zadeva poklicno specializacijo, so tri glavne kategorijeMdokaj enako zastopane (glej sliko 3), 25 psihologov navaja druga poklicna podroeja,M21 pa nobenega (na sliki 3 oznaeeno z vpra.ajem).M 125 100 75 50 25 0 20 30 40 50 60 70 Starost Slika 1: Frekvenena porazdelitev glede na starostH frekvenca 73%M27%M .M Slika 2: Vzorec glede na spolH klin. ped. dela drugo ? Slika 3: Frekvenena porazdelitev glede na poklicna podroejaH 0 40 80 120 824D. Boben in V. PogaenikH Starostna in spolna struktura psihologov v na.em vzorcu po poklicnih podroejihMni enaka. Tabela 1 ka.e, da na podroejih kliniene psihologije in psihologije dela vMpovpreeju delajo nekoliko starej.i psihologi, kar pa zadeva strukturo po spolu, pa vMpedago.ki psihologiji izrazito prevladujejo .enske, medtem ko je na podroejuMpsihologije dela dele. mo.kih .e 39%.M Tabela 1: Struktura vzorca po poklicnih podroejih glede na starost in spolH Poklicno podroejezM (starost) SD (starost) % moških Kliniena psihologija 43,08 9,68 28 Pedagoška psihologija 38,67 8,44 11 Psihologija dela 45,18 9,98 39 Drugo 37,33 8,90 44 Rezultati4 Opisna statistika4 Tabela 2 ka.e za vsako vpra.anje najprej odstotke odgovorov (1=sploh se ne strinjam,M5=popolnoma se strinjam), nato pa .e aritmetiene sredine in standardne odkloneModgovorov.M Tabela 2: Odstotek posameznih odgovorov, aritmetiena sredina (M) in standardnaHdeviacija (SD) za vsako postavkoH Zap. % Zap. % št. 1 2 3 4 5 M SD št. 1 2 3 4 5 M SD 1 17 33 22 21 6 2,67 1,17 14 3 12 21 34 29 3,75 1,10 2 9 28 33 26 3 2,88 1,01 15 1 3 17 43 36 4,13 0,83 3 40 27 14 14 4 2,15 1,22 16 11 11 19 19 40 3,68 1,37 4 2 1 3 11 83 4,73 0,73 17 0 1 7 22 69 4,59 0,69 5 2 2 3 10 83 4,71 0,76 18 0 1 9 21 68 4,58 0,71 6 2 3 21 31 42 4,09 0,97 19.1 45 23 16 9 5 2,04 1,20 7 2 4 12 33 50 4,26 0,92 19.2 40 31 17 8 1 1,94 0,99 8 1 1 5 21 72 4,64 0,68 19.3 13 20 36 21 7 2,89 1,11 9 7 11 25 25 31 3,63 1,24 19.4 23 25 30 16 3 2,50 1,11 10 9 36 40 9 3 2,61 0,91 19.5 44 21 15 12 5 2,09 1,24 11 58 21 10 7 3 1,73 1,07 19.6 28 30 24 12 2 2,29 1,09 12 42 34 18 4 2 1,89 0,95 19.7 32 28 21 13 3 2,25 1,15 13 52 21 14 7 4 1,88 1,15 Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH8Z Bistveni sklopi postavk4 Ee naredimo faktorsko analizo postavk od 1 do 18 (metoda glavnih komponent,MKaiserjev kriterij, Varimax rotacija), se izka.e, da postavke tvorijo 6 veejih sklopov.MKer domala enake sklope za interpretacijo postavk da tudi mnogo bolj groba clusterskaManaliza, izidov, dobljenih z njo v tem prispevku ne prikazujemo. Tabela 3 ka.eMkorelacije med postavkami, tabela 5 pa rezultate faktorske analize. V tabeli 3 ka.etaMspodnji vrstici korelacije s spolom in starostjo anketirancev.M Tabela 4 ka.e korelacije med spolom in starostjo na eni strani (spol je bilMkodiran: 1=mo.ki, 2=.enski, tako da so to v bistvu toekovno-biserialni koeficientiMkorelacije) ter odgovori na vpra.anje 19 (pogostost problemov, povezanih s testi).M Tabela 3: Korelacije med postavkami vpra.alnika (1-18)H 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 1 26 20 01 -04 -12 -10 -01 -13 -21 08 02 -06 -20 01 -14 -08 -05 2 04 -01 -04 -07 00 -03 -01 -07 01 -09 -03 -01 -06 -01 -01 -02 3 -00 -08 -04 -02 03 02 05 10 02 -07 03 -02 -38 -23 -28 4 31 07 08 04 00-03 -30 -20 -12 03 08 06 11 13 5 13 21 11 -11 -05 -16 -10 -17 10 14 03 20 15 6 31 03 06 15 -12 -10 -11 16 13 07 12 05 7 11 20 26 -07 -17 -22 25 23 11 18 14 8 18 -06 -09 -05 -10 -01 17 -02 09 10 9 07 -00 -03 05 14 19 01 00 -06 10 05 -12 -00 13 10 06 03 03 11 23 18 04 -12 -13 -21 -23 12 23 -10 -15 01 -12 -08 13 -09 -11 08 -05 02 14 22 08 12 05 15 10 13 13 16 36 45 17 71 18 sp -09 -02 09 15 11 09 05 09 -13 14 -07 -03 -03 08 07 13 -00 -01 st -09 16 -22 -01 10 -04 -04 -06 07 -13 -13 -00 -15 01 02 02 09 12 Opombe: Vodeee niele in decimalne vejice so izpu.eene. Statistieno znaeilne korelacije soMpodertane.M Tabela 4: Korelacije med postavkami vpra.anja 19 ter spolom in starostjoH 19.1 19.2 19.3 19.4 19.5 19.6 spol 00 -14 -14 -07 -03 -03 -08 starost -00 -01 -05 -04 -04 -02 01 Opombe: Vodeee niele in decimalne vejice so izpu.eene. Statistieno znaeilne korelacije so vMkrepkem tisku.M 84D. Boben in V. PogaenikHTabela 5: Rezultati faktorske analizeH I II III IV V VI 1 -0,13 -0,25 -0,09 +0,04 -0,73 +0,20 2 +0,03 -0,01 +0,09 -0,07 -0,75 -0,21 3 -0,58 +0,09 -0,08 +0,09 -0,25 +0,10 4 +0,04 -0,04 +0,62 +0,05 +0,08 +0,29 5 +0,10 +0,17 +0,19 +0,07 +0,10 +0,73 6 +0,03 +0,53 +0,09 -0,01 +0,15 +0,18 7 +0,10 +0,70 +0,09 +0,20 -0,06 +0,11 8 +0,01 -0,08 +0,04 +0,74 +0,02 +0,16 9 -0,06 +0,17 +0,04 +0,64 +0,11 -0,46 10 -0,01 +0,58 +0,06 -0,19 +0,14 -0,31 11 -0,21 +0,11 -0,72 -0,11 -0,10 -0,08 12 +0,00 -0,27 -0,68 +0,01 +0,19 +0,14 13 +0,17 -0,28 -0,36 -0,04 +0,22 -0,35 14 +0,04 +0,61 -0,10 +0,12 +0,04 +0,03 15 +0,10 +0,33 +0,09 +0,52 -0,06 +0,07 16 +0,73 +0,08 +0,00 -0,02 +0,07 -0,12 17 +0,77 +0,16 +0,08 +0,10 -0,10 +0,20 18 +0,83 +0,05 +0,07 +0,09 -0,09 +0,16 Nasieenja, veeja od 10,301, so v krepkem tisku.M Razlaga rezultatov po sklopih postavk4 V nadaljnjem besedilu so pri imenovanju faktorjev v oklepajih navedene .tevilkeMpostavk, z znakom minus so oznaeene postavke, ki s faktorjem korelirajo negativno,Ms plus pa postavke, ki korelirajo pozitivno.M 3M16M17M1d postavk4 Slika 4: Povpreeni odgovori na postavke 3, 16, 17, 18 po poklicnih podroejihH 1M2M3M4M5MKlinienaMPedago.kaMPsih. delaMDrugoM Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH854 I. Stali.ea o uporabnosti testov (-3, +16, +17, +18)H Tretja trditev se sicer nana.a na znanja o testih (.Moje trenutno znanje o psiholo.kihMtestih je v bistvu enako tistemu, ki sem ga pridobil v easu dodiplomskega .tudijaMpsihologije..), vendar je v bistvu povezano (korelacije med .0,23 in .0,38) sMpostavkami 16, 17 in 18, ki se nana.ajo na stali.ea o uporabnosti testov. Zato poglejmoMta sklop skupaj.M S tretjo trditvijo ((ne)obnavljanje znanja o testih) se v bistvu strinja samo 18%Mpsihologov (v glavnem mlaj.ih, ki so nedavno diplomirali), 67% pa jih v glavnemMmeni, da so po diplomi znanje o testih nadgrajevali. Psiholo.ke teste pri svojem deluMbolj ali manj redno uporablja 59% psihologov (postavka 16). Da testi lahkoMpredstavljajo odlieen vir informacij in da so psihologu lahko v veliko pomoe (postavkiM17 in 18), pa jih meni kar 91% oziroma 89%. Stali.ea slovenskih psihologov oMuporabnosti testov so torej zelo pozitivna in se pri psihologih razlienih poklicnihMpodroeij ne razlikujejo. Pae pa psihologi razlienih poklicnih podroeij teste razlienoMpogosto uporabljajo. Tabela 6 ka.e stopnje strinjanja (v %) s postavko 16: .Psiholo.keMteste redno uporabljam pri svojem poklicnem delu.. S to trditvijo se strinja kar 80%Mklinienih psihologov, 58% psihologov dela, 46% pedago.kih psihologov in le 44%Mpsihologov drugih poklicnih podroeij. Zato je razumljivo, da klinieni psihologi inMpsihologi dela svoje znanje o testih tudi redneje obnavljajo.M Tabela 6:Frekvence odgovorov na postavko 16 glede na poklicna podroejaH Postavka 16 1 2 3 4 5 Klinieni 3 6 9 14 66 Pedagoška 16 8 28 26 22 Psih. dela 8 15 18 15 43 Drugo 28 12 16 12 32 1M2M3M4M5MKlinienaMPedago.kaMPsih. delaMDrugoM 6M7101415MpostavkaM Slika 5: Povpreeni odgovori na postavke 6, 7, 10, 14, 15 po poklicnih podroejihH 864D. Boben in V. PogaenikH II. Potreba po pravni regulativi dela s testi (+6, +7, +10, +14, +15)H S trditvijo, da bi morali imeti pravne standarde, ki bi opredeljevali minimalno tehnienoMkakovost testov (postavka 6), se strinja kar 73% psihologov. Celo 83% pa se jihMstrinja s trditvijo, da v Sloveniji za nadzor resnej.ih zlorab psiholo.kega testiranjaMpotrebujemo zakonodajo (postavka 7). Psihologi v splo.nem ne menijo, da so vMSloveniji zlorabe in napaene uporabe testov in testiranja resen problem (postavkaM10). S to trditvijo se jih strinja samo 12%, 44% pa se jih ne strinja. V nekoliko veejiMmeri opa.ajo zlorabe testov mlaj.i psihologi. Vendar pa tisti, ki ocenjujejo zlorabeMkot resen problem, izra.ajo tudi veejo potrebo po pravni regulativi. Da se s testi neMgre igrati, ka.e tudi dejstvo, da se kar 64% psihologov strinja s trditvijo (postavkaM14), da naj bi tudi samim psihologom dovolili uporabo le tistih testov, za katere soMpokazali usposobljenost. In koneno, pri urejanju vseh vpra.anj iz tega sklopa naj boMbolj aktivno dru.tvo psihologov (postavka 15). Razlike v stali.eih glede na podroejeMdela psihologov so majhne. Ka.e jih slika 5.M III. Nadzor nad uporabo in distribucijo testov (+4, -11, -12, -13)H Kar 94% psihologov se strinja s trditvijo (4), da naj bi bila uporaba psiholo.kihMtestov omejena na diplomirane psihologe. Nasprotnega mnenja jih je samo 3%. TakoMnam je tudi la.je razumljivo stali.ee veeine psihologov (79%), da naj ne bi dovoliliMuporabe testov vsakomur, ki bi pokazal usposobljenost za njihovo uporabo (postavkaM11). Prav tako se veeina psihologov (76%) ne strinja s trditvijo, da naj bi bil nadzorMnad testi in testiranjem minimalen (postavka 12). Podobno naj ne bi imeli povsemMprostih rok tudi zalo.niki. 73% psihologov se ne strinja s trditvijo, da naj bi biloMzalo.nikom dovoljeno prodajati katerekoli teste, ki se jim zdijo ustrezni. Skratka, eeMpovzamemo: Uporabe testov naj ostane nadzorovana in v rokah psihologov. RazlikeMv stali.eih med psihologi razlienih poklicnih podroeij so zelo majhne in jih neMprikazujemo.M IV. Postavke 8, 9 in 15H Kar 93% psihologov se strinja s trditvijo, da imajo osebe, ki smo jih testirali, pravicoMdo razlage njihovih testnih rezultatov (postavka 8). Da je usposabljanje in izbolj.evanjeMrazumevanja testov v javnosti najbolj.i naein proti njihovim zlorabam (postavka 9),Mse strinja 56% psihologov, 18% pa se jih s to trditvijo ne strinja (med njimi je nekolikoMvee klinienih psihologov). Da naj bi pri doloeanju pravil in izbolj.evanju uporabeM Tabela 7: Frekvence odgovorov na postavko 9 glede na poklicna podroejaH Postavka 9 1 2 3 4 5 . linieni 11 11 25 19 33 Pedagoška 8 13 28 27 24 Psih. dela 4 11 25 28 32 Drugo 0 8 12 44 32 Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH874Tabela 8: Frekvence odgovorov na postavko 1 glede na poklicna podroejaH Postavka 1 1 2 3 4 5 Klinieni 34 33 18 10 5 Pedagoška 12 38 14 25 11 Psih. dela 8 32 30 27 4 Drugo 8 36 24 28 4 Tabela 9: Frekvence odgovorov na postavko 2 glede na poklicna podroejC Postavka 2 1 2 3 4 5 Klinieni 9 32 32 24 3 Pedagoška 11 23 34 28 4 Psih. dela 4 30 35 28 3 Drugo 20 28 24 20 4 psiholo.kih testov igralo bolj aktivno vlogo Dru.tvo psihologov Slovenije, pa seMstrinja kar 79% psihologov.M V. Potrebe po informacijah o testihH Prvi dve postavki (korelacija med njima je +0,26) se nana.ata na potrebe psihologovMpo informacijah o testih. Veeina psihologov (50%, med njimi prevladujejo klinieniMpsihologi) se ne strinja, da so za uporabo testov zadostna .e znanja in ve.eine, ki jihMdaje dodiplomski .tudij (glej tabelo 8!). Nasprotnega mnenja je 27% psihologov.M Zelo razliena so tudi mnenja o tem, ali imajo psihologi na voljo dovoljMinformacij o testih. Njihovo mnenje se rahlo nagiba k »ne«, saj se s to trditvijo neMstrinja 37% psihologov, strinja pa se jih 29% (vendar popolnoma samo 3-4%). VMtabeli 9 vidimo, da zlasti psihologi drugih poklicnih podroeij, pa tudi klinieni psihologi,Mmenijo, da nimajo na voljo dovolj informacij o testih.M VI. Postavka 5H Videli smo, da psihologi menijo, da naj bi nadzor nad delom s testi ostal v njihovihMrokah. Zato ni eudno, da tudi menijo (kar 93%), da kadar nepsihologi .e smejo delatiMs testi, naj bi bili interpretacija rezultatov in povratno informiranje omejeni naMpsihologe. Razlike med poklicnimi podroeji so minimalne.M Pogostost problemov, povezanih s testi4 Postavka 19 se nana.a na pogostost problemov, ki se v poklicnem okolju psihologovMpojavljajo v zvezi s testi. Tabela 10 ka.e glavne rezultate in analizo glede na poklicnoMpodroeje psihologov. Vidimo, da je najveeji problem pomanjkljivo sledenje novostimMv poklicu in slabo preverjanje lastnih zakljuekov z drugimi. 7% psihologov ta prob-M 884D. Boben in V. PogaenikHTabela 10: Povpreeje odgovorov na postavko 19 glede na poklicna podroeja M Klin. Ped. Del. 1. Fotokopiranje materialov, 2,04 2,15 1,83 1,89 ki so avtorsko za.eiteni (copyright).z2. Vrednotenje psiholoških lastnosti z neustreznimi testi. 1,94 1,95 1,83 1,95 3. Pomanjkljivo sledenje novostim v poklicu in slabo preverjanje lastnih zakljuekov z drugimi.z2,89 2,83 2,97 2,83 4. Neupoštevanje napak merjenja pri testnem rezultatu. 2,50 2,45 2,51 2,51 5. Uporaba testov se ne omejuje le na usposobljene strokovnjake. 2,09 2,05 2,08 1,99 6. Neupo.tevanje okoli.ein, ki vpliva na veljavnost psihološkega testa v konkretni situaciji. 2,29 2,28 2,28 2,21 7. Interpretacija testnega rezultata, ki presega dejansko zmogljivost testa. 2,25 2,23 2,39 2,08 lem navaja kot zelo pogost v njihovem poklicnem okolju, nadaljnjih 21% kot pogostMin 36% kot srednje pogost. Pomembni problemi so tudi neupo.tevanje napak merjenjaMpri testnem rezultatu, neupo.tevanje okoli.ein in interpretacija testnega rezultata, kiMpresega dejansko zmogljivost testa. Pribli.no polovica psihologov zaznava prvegaMod na.tetih problemov in vee kot tretjina psihologov preostala dva. Med psihologiMrazlienih poklicnih podroeij ni veejih razlik.M Testi, ki se najpogosteje uporabljajo4 Na vpra.anje o treh najpogosteje uporabljanih psiholo.kih testih, so psihologi navedliM 99 razlienih psiholo.kih testov (teste smo upo.tevali ne glede na vrstni red navedbe),Mpo posameznih podroejih dela pa so navedli od 43 do 48 razlienih testov.M Ee pogledamo vrstni red vseh testov ne glede na podroeje psihologovega dela,Msta na vrhu Wechslerjeva testa inteligentnosti za odrasle (WB) in otroke (WISC),Msledi Likovni test Benderjeve (LB), Profil indeks emocij (PIE), Multifaktorska baterijaMtestov (MFBT) in Rorschachova psihodiagnostika (RO). Kar 117 psihologov, ki soMsodelovali v raziskavi, uporablja WISC, vee kot 80 WB in LB, 69 jih uporablja PIE,M56 MFBT in 50 RO. Sledi preizkus za vstop v .olo PO. (37 psihologov), test poklicnihMinteresov (TPI, 34) in Hollandov interesni vpra.alnik (SDS, 23 psihologov). EnakoM .tevilo psihologov kot SDS uporablja tudi Eysenckov osebnostni vpra.alnik (EPQ,MEPQ-R).M Seveda je uporaba psiholo.kih testov razliena glede na podroeja psihologovegaMdela. Najpogosteje uporabljani testi po podroejih dela so zapisani v tabeli 11. KerM Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH894Tabela 11: Prvih pet najbolj uporabljanih psiholo.kih testov po podroejih dela Rang 1 2 3 4 5 PodroejezKliniena psih.zWB LB WISC RO PIE Pedagoška psih. WISC POŠ LB TPI MFBT Psihologija dela PIE MFBT Domino 48 EPQ WB skupaj WISC WB, LB PIE MFBT RO smo po dogovoru z evropskimi kolegi loeili le glavna psiholo.ka podroeja, smoModgovore psihologov v socialnem varstvu zdru.ili s klinienimi psihologi, odgovoreMpsihologov, ki se ukvarjajo s poklicnim svetovanjem, psihologijo .porta in voja.koMpsihologijo, smo vkljueili v podroeje psihologije dela. Ostala je .e ena skupina, ki jeMnismo mogli uvrstiti v nobeno od na.tetih podroeij - imenovali bi jo lahkoM »raziskovalno podroeje«. Psihologi v tej skupini so navedli veliko zelo razlienihMpsiholo.kih testov.M Komentarji psihologov4 Komentarje psihologov bi lahko razdelili na tri dele: predlogi, mnenja in problemi,Mpovezani z uporabo psiholo.kih testov. Pri predlogih ali .eljah je bilo kar 27 takih, kiMso povezani z usposabljanjem. Psihologi so pisali bodisi splo.no o tem, da pogre.ajoMseminarje, bodisi o konkretnih predlogih, katere seminarje si .elijo. .elijo si tudi, daMbi bili ti seminarji poceni. Osem je bilo komentarjev o premalo informacijah o testih.MPsihologi si .elijo biti bolje obve.eeni o tem, kateri testi obstajajo in kako se jihMuporablja. .eleli bi si tudi vee predstavitev posameznih psiholo.kih testov. Eden odMpredlogov je bil tudi, da bi dru.tvo financiralo nabavo bibliografske baze PSYINDEX,Mki bi bila potem preko interneta dostopna vsem psihologom.M Veliko predlogov (22) in komentarjev je bilo o kakovosti testov. Psihologi soMkomentirali zastarelost nekaterih testov in potrebo po revizijah ali standardizacijiM(WB, WISC, Valentine, MMPI . Minnesotski multifazieni osebnostni inventarij,MRTE . Razvojni test Euturia, LB, PO.). Predlagali pa so tudi priredbe novih testov,Mvendar so zapisali le podroeja dela, npr. psiholo.ki testi za du.evno prizadete, moteneMna govornem podroeju, osebnostni vpra.alniki za otroke, nevropsiholo.ki testi, tria.niMtesti.M Psihologi so pogosto zapisali tudi svoja mnenja o uporabi psiholo.kih testovMin s tem podprli svoje odgovore na vpra.alniku:M -Mtestiranje naj ostane domena psihologov;M-Mnapovedovati vedenje posameznika s testom lahko posamezniku .koduje;M-Mmnogi psihologi uporabljajo teste prevee psihometrieno in prevee mehanieno;M-Mkorektna uporaba testov ne sme izostati pri na.em delu;M 904D. Boben in V. PogaenikH -Mzavezanost etienemu kodeksu mora bolj kot eventualna zakonodajaM opredeljevati ravnanje psihologov;M-Ms popularizacijo najrazlienej.ih testov se zmanj.ujejo predsodki do testov;M-Mzavzemam se za strokovne in ne pravne standarde;M-Meimprej napraviti red;M-Mo psiholo.kih testih se v slovenski javnosti premalo govori;M-M.koda, da ima velik del mlaj.ih kolegov zanieljiv odnos do psiholo.kih testov;M-Mteste je treba kategorizirati in doloeiti pogoje za uporabo.M Kar nekaj komentarjem bi lahko rekli »problemi«, s katerimi se sreeujejoMpsihologi pri svojem delu. Razdelili smo jih na tiste, ki so povezani z rezultatiMpsiholo.kega testa, z interpretacijo, s povratnimi informacijami, najveeja skupinaM(7) pa se sreeuje s problemi, povezanimi z uporabniki nepsihologi. Psihologi opa.ajo,Mda psiholo.ke teste uporabljajo defektologi, socialni delavci, vzgojiteljice.MOpozarjajo tudi na knjige v prosti prodaji, v katerih so objavljeni psiholo.ki testi, paMtudi na izdajatelje ali podjetja, ki ponujajo osebnostne vpra.alnike brez strokovnoMizdelanih kriterijev ali doloeitev o usposobljenosti uporabnika.M Primerjava z rezultati, dobljenimi v drugih dr.avah4 Vpra.alnik o uporabi psiholo.kih testov je bil poslan psihologom razlienih evropskihMdr.av, za primerjavo navedimo rezultate, zbrane v Veliki Britaniji, .paniji in Hrva.ki.MSlika 6 ka.e na veliko podobnost stali.e. Samo postavka 14 se v .panskem vzorcuMobna.a nenavadno. Podrobne primerjalne rezultate med dr.avami bo objavila EFPPAMskupina za teste in testiranje.M 1M2M3M4M5M6M7M8M9M101112131415161718MpostavkaM Slika 6: Primerjava povpreenih odgovorov na postavke 1-18 med Slovenijo (SLO),HAnglijo (GB), .panijo (SPA) in Hrva.ko (CRO)H 1M2M3M4M5MSLOMGBMSPAMCROM Uporaba psiholo.kih testov v SlovenijiH9b 1M2M3M4MSLOMGBMSPAMCROM fotokopiranje neustreznitesti ni sledenjanovostim neupo.t. napak mer. neusposobljenw uporK neupo.t. okoli.ein preambicioznainterp.M Slika 7: Primerjava povpreenih odgovorov na postavki 19 med Slovenijo (SLO),HAnglijo (GB), .panijo (SPA) in Hrva.ko (CRO)H Kar zadeva podroeje pravne regulative nad testi, v Veliki Britaniji v manj.iMmeri kot drugod menijo, da za nadzor potrebujejo zakonodajo. Psihologi v SlovenijiMne ocenjujejo, da so zlorabe resen problem (glej tudi sliko 7). .panci (in delno Hrvati)Mse v manj.i meri kot psihologi drugje strinjajo, da naj bi psihologom dovolili uporaboMle tistih testov, za katere so pokazali usposobljenost.M Kar zadeva nadzor nad uporabo in distribucijo testov, so spet najbolj liberalnaMstali.ea psihologov v Veliki Britaniji in .paniji, saj v veliko manj.i meri ocenjujejo,Mda naj bi bila uporaba testov omejena samo na diplomirane psihologe. Veeji pomenMdajejo usposobljenosti. Nasploh pa psihologi vseh .tirih dr.av zavraeajo stali.ee, daMnaj bo nadzor nad testi minimalen.M Zakljueek4 Stali.ea psihologov do uporabe testov so si v evropskih dr.avah zelo podobna. KakihM 90% psihologov v Sloveniji meni, da so psiholo.ki testi koristni, eeprav jih vsi neMuporabljajo redno (le 59% jih uporablja redno, med njimi najvee klinieni psihologi).MPsihologi se tudi zavedajo potrebe po obnavljanju znanja o testih. Ta stali.eaMzavezujejo vse, ki teste izdajajo in tr.ijo, da nenehno dvigujejo njihovo kakovost inMda z izobra.evanjem skrbijo tudi za bolj.o usposobljenost uporabnikov, saj je toMnajbolj.e oro.je proti zlorabam testov. Zlorabe testov naj ne bi bile zelo resen prob-Mlem, jih pa veeina psihologov opa.a in zato tudi meni (73-83%), da na podroejuMtestiranja potrebujemo pravne standarde in zakonodajo, pri eemer naj bi Dru.tvoM 924D. Boben in V. PogaenikH psihologov Slovenije imelo vidnej.o vlogo. Psihologi menimo, da naj bo uporabaMtestov omejena zgolj na psihologe. V tem pogledu so na.a stali.ea nekoliko boljMkonzervativna od stali.e psihologov v zahodni Evropi, ki .e dopu.eajo manj.eMmo.nosti, da bi za uporabo (nekaterih) testov zado.ealo, da uporabnik samo doka.e,Mda je ustrezno usposobljen.M Uporaba psiholo.kih testov v Sloveniji 93 3ULORJD (vprašalnik) Društvo psihologov Slovenije .RPLVLMD]DSVLKRGLDJQRVWL.QDVUHGVWYD (izr. prof. dr. Valentin Bucik) Prušnikova 74, 1210 Ljubljana Šentvid VPRAŠALNIK O UPORABI PSIHOLOŠKIH TESTOV Spoštovani, na pobudo delovne skupine za psihološke teste in testiranje pri evropski zvezi psiholoških poklicnih društev ()33$ MHELOVHVWDYOMHQYSUDaDOQLNNLQDMELJDL]SROQMHYDOLSVLKRORJLYYVHKHYURSVNLKGUaDYDK.ODQLFDK ()33$=YSUDaDOQLNRPVNXaDPR]EUDWLPQHQMHSVLKRORJRYRUD]OL.QLKYLGLNLKXSRUDEHSVLKRORaNLKWHVWRY (Z izrazom psihološki test mislimo na vse psihološke merske inštrumente, ki jih psihologi uporabljamo pri svojem strokovnem delu.) 9DaL RGJRYRUL NRW WXGL RGJRYRUL aWHYLOQLK SVLKRORJRY Y GUXJLK HYURSVNLK GUaDYDK  ERGR GUDJRFHQDLQIRUPDFLMDSULQDGDOMQLKRGOR.LWYDKRL]SRSROQMHYDQMXXSRUDEHWHVWRv v Evropi in tudi v Sloveniji, ]DWR EL9DP ELOL ]HOR KYDOHaQL .H EL SRVYHWLOL QHNDMPLQXW L]SROQMHYDQMX WHJD NUDWNHJD YSUDaDOQLND 9DaH mnenje o psiholoških testih naj se navezuje zlasti na Vaše SRGUR.MH GHOD 9SUDaDOQLN YUQHWH WDNR GD JD YORaLWHYSULORaHQRRYRMQLFR]QDVORYRP'36LQ]QDPNRWHUJDRGGDWHYQDMEOLaMLSRaWQLQDELUDOQLN9QDSUHM hvala za sodelovanje. Vprašalnik je anonimen. 2GJRYDUMDMWH VSRPR.MR SHWVWRSHQMVNH RFHQMHYDOQH OHVWYLFH RG  GR  ýH VHsploh ne strinjate s trditvijo, RENURaLWH  .H VH V WUGLWYLMRpopolnoma strinjate SD RENURaLWH  6HYHGD ]D L]UDaDQMHYPHVQHJDPQHQMD ustrezno uporabite tudi ocene 2, 3 in 4. Splošni podatki: starost: __________ let spol: M ä Poklicna specialnost: .OLQL.QDSVLKRORJLMD 2. Pedagoška psihologija 3. Psihologija dela 4. Drugo (vpišite): __________________________________ 1 -sploh se ne strinjam 5 -popolnoma se strinjam 1. =QDQMDLQYHa.LQHNLMLKGRELPRY.DVXGRGLSORPVNHJDaWXGLMDSVLKRORJLMHVR]DGRVWQD]D NRUHNWQRXSRUDERYH.ine psiholoških testov. 1 2 3 4 5 2. Psihologi imajo dovolj podatkov (neodvisne recenzije, ocene, raziskave, itd.) o kakovosti testov, izdanih v Sloveniji. 1 2 3 4 5 3. Moje trenutno znanje o psihološNLKWHVWLKMHYELVWYXHQDNRWLVWHPXNLVHPJDSULGRELOY.DVX dodiplomskega študija psihologije. 1 2 3 4 5 4. Uporaba psiholoških testov naj bi bila omejena na diplomirane psihologe. 1 2 3 4 5 5. Kadar nepsihologi smejo zbirati in vrednotiti rezultate psiholoških testov, naj bi bila interpretacija rezultatov in povratna informacija omejena na psihologe. 1 2 3 4 5 6. ,PHWLELPRUDOLSUDYQHVWDQGDUGHNLELRSUHGHOMHYDOLPLQLPDOQRWHKQL.no kakovost testov. 1 2 3 4 5 7. Za nadzor resnejših zlorab psihološkega testiranja potrebujemo zakonodajo. 1 2 3 4 5 8. Osebe, ki smo jih testirali, imajo pravico do razlage njihovih testnih rezultatov. 1 2 3 4 5 9. 1DMEROMaLQD.LQSURWL]ORUDEDPLQQDSD.QLPXSRUDEDPSVLKRORaNLKWHVWRYMHXVSRVDEOMDQMHLQ izboljševanje razumevanja testov v javnosti. 1 2 3 4 5 10. =ORUDEHLQQDSD.QHXSRUDEHWHVWRYLQWHVWLUDQMDVRY6ORYHQLMLUHVHQSUREOHP 1 2 3 4 5 11. Vsakomur, ki bi pokazal usposobljenost za uporabo psiholoških testov, naj bi dovolili njihovo uporabo. 1 2 3 4 5 12. Nadzor nad testi in testiranjem naj bi bil minimalen, saj strog nadzor zavira razvoj novih idej in novih postopkov. 1 2 3 4 5 1 -sploh se ne strinjam 5 -popolnoma se strinjam 94 Prispelo/Received: 31.03.2000 Sprejeto/Accepted: 27.06.2000 D. Boben, V. Pogaenik 1 -sploh se ne strinjam 5 -popolnoma se strinjam 13. =DORaQLNRPQDMELELORGRYROMHQRSURGDMDWLNDWHUHNROLWHVWHNLVHMLP]GLMRXVWUH]QL 1 2 3 4 5 14. Psihologom naj bi dovolili uporabo le tistih testov, za katere so pokazali usposobljenost. 1 2 3 4 5 15. 'UXaWYRSVLKRORJRY6ORYHQLMHQDMELLJUDOREROMDNWLYQRYORJRSULGROR.DQMXSUDYLOLQ izboljševanju uporabe psiholoških testov. 1 2 3 4 5 16. Psihološke teste redno uporabljam pri svojem poklicnem delu. 1 2 3 4 5 17. 7HVWLSUHGVWDYOMDMRRGOL.HQYLULQIRUPDFLM.HVRSRYH]DQL]GUXJLPLSVLKRORaNLPLSRGDWNL 1 2 3 4 5 18. .RUHNWQRXSRUDEOMDQLWHVWLVRYYHOLNRSRPR.SVLKRORJX 1 2 3 4 5 1 -sploh se ne strinjam 5 -popolnoma se strinjam 10. Izrazite pogostost, s katero se opisani problemi uporabe testov pojavljajo v vašem poklicnem okolju (1 - zelo redko, 5 - zelo pogosto). 1 - zelo redko 5 - zelo pogosto )RWRNRSLUDQMHPDWHULDORYNLVRDYWRUVNR]Da.LWHQL FRS\ULJKW  1 2 3 4 5 2. Vrednotenje psiholoških lastnosti z neustreznimi testi. 1 2 3 4 5 3RPDQMNOMLYRVOHGHQMHQRYRVWLPYSRNOLFXLQVODERSUHYHUMDQMHODVWQLK]DNOMX.NRY]GUXJLPL 1 2 3 4 5 4. Neupoštevanje napak merjenja pri testnem rezultatu. 1 2 3 4 5 5. Uporaba testov se ne omejuje le na usposobljene strokovnjake. 1 2 3 4 5 1HXSRaWHYDQMHRNROLa.LQNLYSOLYDMRQDYHOMDYQRVWSVLKRORaNHJDWHVWDYNRQNUHWQLVLWXDFLML 1 2 3 4 5 7. Interpretacija testnega rezultata, ki presega dejansko zmogljivost testa. 1 2 3 4 5 1 - zelo redko 5 - zelo pogosto 20. Naštejte tri psihološke teste, ki jih najpogosteje uporabljate pri svojem poklicnem delu: _______________________ ________________________ ________________________ . 2SDaDQMDSURVLPRSRGDMWHNDNUaQHNROLGRGDWQHSULSRPEHNLVHYDP]GLMRSRPHPEQH .HMHSRWUHEQR uporabite dodatne liste papirja): ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ NAJLEPŠA HVALA ZA SODELOVANJE! 1LNDUQHSR]DELWHYVWDYLWLYSUDaDOQLNDYSULORaHQRRYRMQLFR]]QDPNRLQJD.LPSUHMYUH.LYQDMEOLaMLSRaWQL QDELUDOQLN9DaHL]SROQMHQHYSUDaDOQLNHSUL.DNXMHPRGRIHEUXDUMD