France Bezlaj SLOVENSKI IMENOTVORNI PROCES Kar do danes vemo o slovenskem imenskem fondu, še ne zadostuje za vsestransko sintetično obravnavo. Premalo skrbi smo od Miklošiča dalje posvečali slovanski tvornosti. Znanstveno imenoslovje se je zadnjega pol stoletja zanimalo predvsem za predslovanske relikte na naših tleh in za substitucije alpskoslo-vanskih imen v bavarščini. Vse druge naloge pa smo temeljito zanemarili. Kljub temu je mogoče opozoriti na nekaj najbolj splošnih pojavov, ki zgovorno kažejo, da bi podrobna in vsestranska analiza slovenskih imen lahko znatno obogatila naše poznavanje jezikovne in kulturnozgodovinske preteklosti. Po vsem, kar danes vemo, je bil slovenski imenotvorni proces najbolj intenziven v času od sedmega do trinajstega stoletja. Računati moramo s prvim kolonizacijskim valom neposredno po naselitvi in nekaj stoletij kasneje še z racionalno notranjo kolonizacijo. Ob koncu te epohe je bilo pri nas skoroda več naselbin, kakor jih je danes, posebno v višjih gorskih legah. Celo najmlajša zvrst imen, priimki, ki so bili v Avstriji uzakonjeni in uradno uvedeni za časa vlade Jožefa II., v Nemčiji pa šele nekaj mesecev pred začetkom prve svetovne vojne, kaže pri nas s'tarejšo strukturo. Po jezuitskem svetniku Ignaciju se še danes pri nas veliko ljudi imenuje Nace, ne poznamo pa niti enega, krajevnega imena niti priimka, izvedenega iz tega antroponima, ki je prišel v modo šele ob koncu šestnajstega stoletja. Predslovanskih imen, podedovanih od starejših kolonizacijskih plasti, je pri nas samo nekaj odstotkov. Kakor povsod v Evropi je med njimi največ imen rek z nad štirideset kilometrov dolgim tokom. To so ostanki starejših kolonizacij, obenem z nekaterimi pokrajinskimi, krajevnimi in gorskimi imeni. Suhstratna imena so važna za študij jezikovne paleontologije in prazgodovine, vendar tvorijo skupaj z nekaterimi besedami enakega porekla v slovenščini posetbno plast. Teh ostankov je več v goratih predelih kakor v ravninah. V stranskih dolinah imajo ponekod celo manjši potoki in neznatni kraji predslovanska imena. Gostota takšnih imen se zvišuje v smeri od vzhoda proti zahodu in to nam pove marsikaj o najstarejših odnosih med Slovani in staroselci. Večina naših imen pa je produkt slovenskega imenotvornega procesa, in ta so za nas najbolj pomembna. Zgodovinska in arheološka raziskovanja so ugotovila, da so bili Slovani v času preseljevanja narodov še napol nomadi, ki so poznali samo sezonsko poljedelstvo na primitivno urejenih, največkrat gozdnih krčevinah, kjer so izkoristili humus in se nato pomaknili na nove krčevine. Na Češkem se pojavijo na primer Slovani že v četrtem stoletju po našem štetju, toda šele v devetem stoletju se začno razvijati prve stalne naselbine. Pri alpskih 113 Slovanih je bil ta razvoj verjetno pospešen, saj je v zgodnjih zgodovinskih virih omenjenih okoli trideset nedvomno slovanskih krajevnih imen že pred prihodom ali vsaj v času nastopa Cirila in Metoda; nekatera med njimi kažejo že po svoji v nemščino sprejeti podobi, da so morala vsaj imena obstajati že pred letom 800. Arheološko pa do sedaj tudi pri nas še ni izpričana nobena nedvomno slovanska naselbina iz sedmega in osmega stoletja. Po najdbah od druge polovice devetega do konca enajstega stoletja pa moramo računati na naših tleh z dvema različnima slovanskima kulturama, s kottlaško na zahodu in jugu ter z belobrdsko na severovzhodu, kar priča vsaj za ta čas o nekih značilnih razlikah med alpskimi in panonskimi Slovani. O njihovem prihodu'ih zivljefljii ^rvih dvestopetdeset let pa sjovenska arheologija in zgodovina ne moreta po- • ted&ti>rMŽ dblbčndjsfegk; O NT 'l O Ü !f; I k Ä ä Vi '^1 O d ž Alko primerjamo slovenski imenotvorni proces na eni strani s splošno-slovanskim in na drugi s srednjeevropskim, najdemo nekaj opornih točk za sklepa« j ei^Sloyani so .svoje naselbine .radi-;im!eppyali jj^^ n^ki. qs^bi.; Je,žl^o Je reči, MOojectp biliitstarejšina zadruge, i\e]s& vrste fuinkciopfr .ali samo iis|ai^aviit€lj. Do sedaj se-še ni posrečilo; ločiti plebejskih imen od ta,ko;iRneQQvaa3ih n.obiUcjjj plejnilkih imen. Po^znamoLsamp modo. Slovani so kakor.-Ger^^iii, in, Kelti :Spg-a?;-t laerno dolgo ohranili prastari način tvorbe antroponimov, osebnih imen, sestav7 Ijenih iz dveh d.elov. iNoveJša raziskovanja kažejo, je,'b-il,.ta.:ji,ačig.. ne. §a,ma izhodno indaevJiopsM,; 3inp:akr značilerii tudi za druge.;pjafci^l|ujj§dii^[jii.efe%teri imenski tipi imajo-sterejšo, öm]5tWfiofeafcp;c,bi jqiPEiš^ls.QMJj i{%D5ß^Ykii9Slfifi. e;YJQpskih gramatl^nihipjineicJhn ijlansvolg Ild er .omav aaneb ibjT ,rm3v oq -o:^, : Krajevna-imena sq se tvprila 12 osebnihrS iiftrakterističninji formanti, najib^Jj PiPgOSto s -posesivnira. .nasta:wkoni, -j?>r,i .iip.r, frqmisßlj^ .v n^r5^JMrXoWŠte.,iz, {VM^Qi Hßyslhiali (L'u)tomYslb + -jt aljo-rje, Jt^r:jeLdal,Q:j)a:jegtu.4pHi|ygiš^S®5}ein,^ nxh (L'u- ali Vi-j/pmyši>fse/oJ,-Đryg način, izvedbe ,jg •ljpi5>5Sodrfliicai ?fitpi:sanp leta 1220 Stojdiasicz i^:'W\x^j)Qnm9 StQJ^diag:h, laiijii^ čajna izUiagcčajh, Redke so pri nasr pluralne, izvedenker©a'-ićtltiipa^^^>^^ mBmtQslaym, šele kasneje.sojse-rßri |^(tipm>»velj witettwdj.;SilaoQ]vntšM jHijena tipias^gpvGj iz Viasfigojeyci/I^c^sfpmerqipie Vlastimei'h, kar bi govorilo za? đor mnevo, da so se dvodelna antroponima na severovzhodu ohranila dljenfeajc^i dii\ßi.Biz bo riia&vc: -.ami riuiznBvoiaho-i^ nsml Zgoyr-oren-brbifeizeii|lje[Viid,3it Mozajel ¦toe, krajei^izweaeiteiz^-dsfcrdelHrhi äitf tfiQ>pontiil.ov: rtä;sloYeashih?llefe. (Seseda-jih-|eutt6te{Qaj.prej JrelaPiistMirativ Na prvi pagled ni mogoče ugotoviti, da je npr..šošiera; iiiastaila iz 'CrOsiz'röd^/^i; bo-> hinjski Momenj iz:{Črb)nQmen-ib, koroško «Sabina,.jiemško MotschriizNečaiirbtiak Hfihbpvše iz if0teöpd"za5rf>Bi.üQi|)DdQ^ z^odMjšć. fcolonizačijei::ni«v: v toMb;! [Ulohoic diiiaov v iü-; 3[ voj/hj. ,^ . r^r .ßnexiDvodelna sloveask^rlTHenaiscsprt večini;SlwenGeTeipriela-iz šrab'epše preden Sie je za tvorbo iuieniiiFveijaviipošesii^ni format 'pv-aii-in tipaiAhhovo, Peravol Gočeva, Petrina. Samo na skrajnem severovzhodu, v/Pr^kniurjii'iiiiiv: Prlefeiji, se je^uvelj^vil posebertimenski.tip na -ci, -ovci;: tam najdemo iitie, Lasigovc/, ven-daritudi.tam prevladuje pri dvodelnih-antioponimih še:tipita^.fL)v-e-,-jipi. fiadmoi Žanci,. Radoslavcii Radvenci poleg izvedfenlk 'iz hipokoi-istik ^Hprfc iRadkdvßJ, Juršin^ LÜ/iJarovci,./i;9 ; .ilinopiK cüv.jLianq sa o viti^iheiloq GÄznoxoz ooiöa uExixoq ßK "Naeiit:{vöri)e sipašesii^Hfan e^^eeierzs'ttgkMjicssac^ztJ^elE^äJi-odahiaaäöi vaöska cantröpöniffia.' Najdemo.v M-feliJskih^imiefiih stare zav'ežb, tki9jih:]3&-eeri kev:preipövedalä uporatoljäti okoli letä tisoč;-nprp"ObiaMjie^iiAbftahaav ihnhül m pflsgiamaHsfclll^ antroponimih, ki SQ 'Sledovi'salzbütäkilieMasiifuitpa'-'Va'ZTHCff^J Gürifci/e/ tzsednö pogosten je še V stovahBkih^hipötca:ist&l^ formantožii. Poznamo po"slöväas skem svetil saino Š€ en faksen primer v stairomskših ffl ŽitameM ' 't:<- Zelo produktiven je pri nas tudi format -enfa, v krajevnih imenih tipa Radeče, G/neče, ki je služil verjetno za izvedbo patronimik, iz očetovega tmena iz--vedennaziv sirisiiV naših priimkih srečamo; &tare poteg StmPčrCeme ia Čemič, /'efre in Pežnd'Tvorbo patoonimik na -SnldiHajdeino samo na belofuisko^p&ljski meji, povsod drugje pri Slovanih ima to funkcijo samo formant-fič."";i s nssvs / Petre je torej Petrov sin, imena Crn, Slar go Jsila prvotno'samo'Vzdevki? kasneje.-.Vifevdalni dobi pa so.be razvila v plebejska antroponima. Krajevna imena so se tvorila razuiiiljivo samo iz nobilicij, iz imen boljših slojev. Cerkev'jih ¦ je tolerirala skozi stoletja do tridentinskega koncila proti konöü.'XMErstoli^jai ko je prepovMala^räbp-'^sehdriigihTimen ražen s^vetnišM Usl bara ons3 Naši priimki tipa Zifeeri iz Stegfried ali Letof iz Siegfaofo pričajo s svojim začetnim -ž- za nemško *s-,;dä šotoila sprejeta že zelo zgodaj, še v dobi ihodie dvöiJelnihantr-openimWr-nakarjgcf'Ä'e razvila najprej ;v hišna imena; in:kasneje v";priiinke. V srednjem veku je libva" moda potovala iž Italije najprej na Dunaj: iiL5od tam se^.je širila -po Nemčiji. ;Dünaj je bil prvo nemško mesto, kjer ježe v>Il^TstiDlistiJif:iJnel svoj- priimek i-e>šafe Meščah,: ki Je bil- hishi - posestnik. Kakor jeamcprimeriLjuMjanaddbilä filliarJäönijö po tej" poti ze'dve'leti pred Dunajem, ss ;je, tiaM^ navadi' hišnih i^en m priiafeov TažSfHla že zeJo ž'godaj tuđPpli^ffäs iff v XII. stoletju se uvajajo hišna imena ceio Za ksiečke grunte.-' ^ 'o^ / : Žal sevipodrobnejio analizo hišnih inien in priimkov ne moremo spuščati, dokler ne bo sistematično zbrano gradivo iz vseh z5o:26ra Vendar-inienSKi^-tipi fesnÖ'f^veMii? metFš'ebb^ š skipiib''p'fbljrfeÄäli^^JO' VjSaka imenska tvorba je vršila V'j^ikTT svojo podobno ftirikcijö, ki se je včasih ¦v^jpbdobju največje produktivnosti lahko še znatno razširila. Zanimiva so näi primer'krajevna imena na -tsfto. Ta sufiks še danes ni do kraja izgubil svojeg prvotnega fcolektivneigjprposeSi-viiega pomena. Ce ^e ieko pxflje imeBUje';Visrže;j« sko- je nekoč gotovo pJipadaJoVerzejsici srenji. Najstatejšaslo'venska imena\&g& tU tipa so izvedena iz starih plemenskih nazivov. Vas Gorjansko, prvič omenjena po letu 1086 Gorianus, je pripadala plemenu Gorjane. Gomilsko, pisano v XIV. stoletju Goemilts, Gomilez, Gomylzk, spominja na Gomiljane. Seveda ni potrebno misliti, da je to še isto praslovans'ko pleme Mogyljane, ki ga poznamo iz ruskih virov, ampak je lahko že odsev nove plemenske ureditve, nastale že na naših tleli. Kojsko, po letu 1086 Culsca, Culscha priča za Koljane. Del teh imen kaže celo na predslovanska plemena; tako bi Idrsko, po 1086 Idrsca, glasoslovno najlaže povezali z antičnim venetskim etnikom Edmni. Ime vasi Baske na Banjščici lahko razložimo glasoslovno samo iz vqti>skq k etniku Venu, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Tudi Morsko ob Soči, v narečju Morskje, z Morskjega, bi utegnilo skrivati takšen star etnikon Naristi. Kasneje so tvorjena takšna imena celo iz poklicev, npr. Sorsko, 1482 zu Hilntarn iz phsarhsko k pisari ali Runarsko, 1436 Runarisk, 1461 Runarsko, kar spada k runari »volnarji, kožuharji«. Težko pa je reči, ali so ta imena sled nekdanjih vazalskih odnosov, sekundarne kolonizacije ali pa samo nekdanje zemljiške lastnine. Sufiks -hsko je ostal produktiven skozi stoletja, je pa v slovenščini izredno redek v priimkih; Pleterski je verjetno nekdanji podanik Pleterskega samostana. Briški spravljajo v zvezo z imenom kočevske vasi Briga, in s tema dvema primeroma je slovenska zaloga tega tipa malodane izčrpana. Posestva na -j^ so morala v jeziku zgodaj zamreti, ker je slovenski glaso-slovni razvoj zabrisal njihovo jasnost. 2e zgodaj je iz Vit-/i> nastalo Vič, iz Vit-ja enako Viča, Tichobqd-jb je dalo Tihaboj, in podobno. Ker je Želeče pisano med leti 1050—80 Cilintam, Zilinta, med 1075—90 pa že Zilecca, nam to omogoča ne samo zanesljivo rekonstrukcijo imena v Zelqt-je, ampak izvemo iz starih zapisov marsikaj o času, ko so se v jeziku dogajale fonetične spremembe. Iz današnjega stanja teh imen pa vidimo, kako so se različno razvijala. Vič sklanjamo danes kot samostalnik, genetiv z Viča, Zeleče pa je ostalo pridevnik, genitiv Zelečega. Pogosto pa je k temu tipu pritalknjen še stanovniški formant -jfane, k Radeče iz Radqt-je je nastalo Radečam in to se je še enkrat skrajšalo v današnje pluralno Radeče, genitiv z Radeč. To se je verjetno dogodilo šele v novejšem času. Črnuče iz Č^rnut-jh je leta 1403 zapisano ze Zernutschi, kar govori za slovensko edninsko sklanjatev. Vedeti je treiba, da se imena skoraj nikoli niso rabila v prvem sklonu. V slovenskem knjižnem jeziku si še danes nismo na jasnem, ali je k odvisnim sklonom z Gorenjskega, na Gorenjsko, na Gorenjskem pravi nominativ Gorenjsko, Gorenjska ali Gorenjci. S skloni v imenih je včasih križ. Današnje ime Lesce je na primer stari lokal vt> les'hce k iest^t »gozdič«. Ko je jezik opustil to staro lokalno končnico, ohranjeno samo v prislovih tipa narobe, nalice, so ime na -e občutili kot akuzativ množine. Enak razvoj imajo imena Jesenice, ali Pece, toda današnjo ednino Peca za gorsko ime so naredili turisti (nemška množinska oblika je die Petzen). Največ slovenskih imen, ki se sklanjajo v množini, so stari akuzativi. Današnje Grabonoš je bilo nekoč gotovo Krabonosq, kakor kažejo nemški za,pisi okoli 1300 Krobenuschen. Krabonoši je pomenilo »tisti, ki nosijo maske«. Ime je tvorjeno po vzoru Benetke; prebivalci so se imenovali Venetici (iz tega hrvatsko Mleci), slovenska oblika imena je akuzativ Venetikq. Najstarejša stanovniška imena na -janeso se tvorila samo iz geografskih pojmov, kakor npr. Gorje iz Gorjane h gora ali Pleter je iz Pleter jane k piefer »ograja, plot«. Zanimivo je, da so se v sorazmerno širokem pasu na zahodu od Zilje in zgornjega Gorenjskega do Krasa ohranili ostanki stare deklinacije teh stanovni-ških imen, v genitivüi z Gorjan, s Cerkljan, z Dutovljan. Se bolj arhaičen pa je 116 stari lokal na -s, ki je v nekaj redkih primerih izpričan tudi pri nas v starih nemških substitucijah za slovensko ime, na primer Naklas, Nakles, Nokles za naše današnje Naklo, ki se sklanja pridevniško z Naklega, ali celo z Naklna. Nemška oblika imena kaže na praslovansko Nak'bl'as'b k Nak'brane, enako Ple-terias poleg Pleteriach iz slovanskih lokalov starejšega Pletei'as'h in mlajšega Pleter'ach'h. Iz mnogih primerov se lahko prepričamo, da so stoletja uporabljali drugo poleg druge obe obliki imena, pravo krajevno in stanovniško, šele v novejši dobi je prevladala ena sama. Stanovniško ime je šele po izenačenju lokala v Gorjah z nominativom Gorye izgubilo svojo staro funkcijo in postalo pravo krajevno ime. Ta proces pomenskega prevrednotenja je potegnil za seboj tudi neskrajšana imena tipa Trojane, Poljčane poleg Vrbljene, Smrjene, ki so doživela mladi dolenjski preglas -'a- v -'e-. Stara praslovanska imena na -ene tipa Goiene, Dolene, Pol'ene so pa postala deloma pridevniki Gorenje, Dolenje ali drugačne ednine tipa Polena (odtod tudi priimki Polenec, Dolenec, kakor Slovenec). To so najbolj razširjene tvorbe v naših slovenskih krajevnih imenih. Zanimive so pa tudi toponimične baze, osnove, iz katerih so imena izvedena. Povečini so to siplošni geografski pojmi, oznake po vrsti ozemlja in rastlinstva, vmes pa tudi stari kulturni pojmi, ki so za kulturno zgodovino izredno važni. Ce se hočemo na primer prepričati, kaj nam pove jezik o utrjevanju naselbin, bomo' našli na delu Štajerske imena iz osnove tyn'h »obzidje« v imenih Tinje in finsko. Nekoliko bolj proti jugovzhodu so imena iz osnove pleterb »ograja«. Na jugozahodu se pojavi icoJt v Kojsko in imena Koljane srečujemo na Kvarnerskih otokih. V južnem pasu pa se na mejah pojavlja osnova zem7'Bni> »nasut, obdan z nasipom« v Zemon, Zemona, Podzemelj, kar s številnimi južnoslovanskimi imeni tipa Zemun in celo novogršikega Zemiane kaže na tip južnoslovanske utrdbe. Imena Mir je in Mirišče iz latinskega murus >)zid« pa pričajo o kontaktu s staroselci. Ta primer je dovolj prepričljiv za ugotovitev, da je pri toponimičnih bazah izredno važna sinonimika in geografska razširjenost posameznih osnov. Besede so se v jeziku v tisoč letih bodisi posplošile ali so izumrle, areali vseh tistih, ki so postale in ostale toponimične baze, pa povedo marsikaj o stanju v prvih stoletjih kolonizacije. Ni pa teh sledov vedno lahko prebrati. Jezikoslovec se bo obotavljal z odgovorom, zakaj se na našem ozemlju mešata med seboj osnovi vhsh »vas« in selo. Kasneje je selo dobilo pomen manjšega zaselka, vendar najdemo poleg Mala vas in Vasca tudi Velesovo iz Velojeselo. Morda sta v selo sovpadli dve različni besedi, staro sedlo »naselbina« in selo »polje«, naravnost pa tega ne moremo dokazati. Prav tako je težko vsestransko zadovoljivo pojasniti, zakaj so iz dveh besed sestavljena imena imela včasih en sam naglas, npr. Dobrepole iz dobrojepolje, enako Dropole, Doropolje, Dorepovlje ali Dolgoše in Dhorše iz djgojov^sh (+ jane), enako Hobovše, Bilčovs, Biljovs, Govs, medtem ko je pri stotinah takšnih imen prevladal dvonaglasni tip, npr. Slovenj Gradec. Za vsak takšen pojav bi bilo treba skrbno pripraviti poseben zemljevid. Šele potem bi se dalo z večjo gotovostjo razbrati, kaj je starejše in kaj mlajše in kaj od vsega tega pripada že celo različnim migracijskim tokovom praslovanske naselitve. Stari pojavi so mogli vsaj lokalno ostati produktivni, medtem ko so drugje hitreje izumrli. Samo v pasu Sotla—Kolpa najdemo na primer imena Zibot, Zjot, Djot, ki so po poreklu prastari aktivni sedanjiški deležniki od glagolov zibati, zijati, duti. le nekaj desetletij je veljalo v slavistiki mnenje, da se ta imenski tip pojavlja samo v nekdanji pradomovini Slovanov, saj je bil arhaizem 117 že:doJg.a stoJetia pLi:sdiprt^Hi|iise0.3tsairii7 SaÄto-ivipastt Koioska-KJraaiQerfjaneijsse pojayiljaVna-.ptlm^r.stari.'pasisrniisedanjišMi iuaežxiuLcVLtaBnib::$č@đemAŠSđsm, Cedemiz scqdinXk >igpžd;.is? katersm, jeipjepo^rođansf sek^di^i-dt'^a-^a'išiecloh Isto, eiiako ty.arjsnb; iine STHČkffia š'e «ivateratIviSrbiji piiNikšrcu in Obiliću.,:&i6&r ja.ia?aEui:yrna3staiejM"c6r^3gEiaislĐvariŠDiai pasirali-sedanjisfci.d&ležnifc.piijužinai Slqviöiniih.;zgodaJLOdinEl-sb ,ornßDiiq9iq oxrißl es voigniiiq riigonm sl .Jrtoo'is^sll -on vAfeiüar;jß:vimöHihisarjraiogo nepojasnjEasegi^^Kers^e ime .labkövprepesb g(Z3(ekejiaa:iiasßlbiapL:äi'L 134 sosednji.toib- ter obj.atmo^snai!zänesijLv .gripomoček pri isrkanjudmenske baze.imniego.vega prapomena näi lega .niti:danasn}i!poiafeTÜ ?iyf»cnotpod0bnih:jiesed...LetS;indfita,'sem..se..truäil,,dacM se:priblizalimenji;t/jQtej; Malö jß v.ör j etnocida bijpiiišlo.žqij,jie.-y pošl.esy.-aanaš43e'Sloyensko.;Vi/cE&ttiZaia!aj y4ei{a;'Aad-iilĐEiuiom;.^rečiijemQ- zgodovinske zapiske-yXVv in.^3LYI-;;;.stoleiiu CPibigcfejUSfQ \S^it5Ekp^WflIivfaiflcMiybDolenjskiizgovoi uvlaka "zaü.kikoqß:! .Velifeili Laščah pdča za^ starol-p-i aM. f>ela nosno .-o-. Celo: ime. VöJyafca priHotavIjah-je sporočeno leta 1400 kot Vblach. Zato je najbolj verjetna rekonstrukcija vseh.teh imeiv obCi-llgkaj. enako kajcpr^pri^ßiolcej^^ ki so že ,leta^ |230^ z;ap,isape Oblach. Na-preil)aiaM'ö samo"timbambVTcaj"'je'feeBa ižvalati '^''hlš'i^Jlok^lSo^o« m kal IZ ob(i>)ioka »dolina, ovinek, .krivma«.,_^^ - ^"¦'^t|aša^znanost se je od Miklošičeve siiifti dalje' premalo ukvarjala š slöyah; ^sžim'inienoslovjem in z analizami slovenskega imehbtvoTnega procesa. Zato je <||jalo še nakupe prezrtih, neobdelanih pojavov, ki jih razumljivo ni mogoče v^seh opaziti in rešiti kar čez noč. Neprimerno več dela je bilo opravljenega",^ sffatigrafiji imen, v ugotavljanju predslovanskih imen in v luščenju alpskoslp^ vanskega substrata na kasneje ponemčenem ozemlju v Avstriji. Z imensko analizo lahko danes že dokaj natančno zacrtamo mejo slovenske naselitve v juznovzhod-nih Alpah .m ugotovimo celo cas, kdaj se je ta ah oni predel podredil bavarskeinu vplivnemu območju. Vendar še ne vemo. vsega, kar bi. bilo mogoče izvedeti,iz imen. .