# Kaj oznaèujemo s pojmom humanizem in katere so temeljne ideje renesanse? Kdo je Thomas More? Ali je njegovo dejanje `iv- ljenja — prièevanje za vero v sveto katoliško Cerkev — res globoko etièno ali gre tu za kaj drugega? Kaj lahko povemo o njegovi oseb- nosti in kakšen je njegov odnos do religije, politike, prava in morale oz. etike? Kaj je spo- roèilo njegovega osrednjega dela — Utopije? Kako se v Utopiji odra`ajo temeljne huma- nistiène in renesanène ideje? Katera so glavna politièna izhodišèa, ki jih More opiše v Uto- piji? V kakšnem odnosu sta v Morovi Uto- piji pojma utopija in mit? More je `e za èasa svojega `ivljenja u`ival ugled vsestranskega misleca in humanista kot tudi sloves dejav- nega politika in pravnika, ki mu je blaginja ljudstva nad vsem. Ali potemtakem res lahko govorimo o ‘Èloveku za vse èase’1? Kaj je ti- sto, kar dela Thomasa Mora tudi dandanes tako aktualnega in zanimivega? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja, ki se nam bodo sproti utrnila, bomo poskusili najti odgovor v tem eseju, èeprav se je tre- ba zavedati, da nekateri pogledi še zdaleè ne bodo dokonèni, kar nam nedvomno prièa o neizèrpni osebnosti Thomasa Mora. 8       Da bi se poglobili v `ivljenje in delo Tho- masa Mora, je potrebno spregovoriti o èa- su, v katerem je `ivel in ustvarjal, namreè o dobi humanizma in renesanse. Ko govorimo o humanizmu, najprej po- mislimo na nekaj, kar zadeva èloveka oz. je v povezavi z njim. Vendar pa s tem nima- mo v mislih samo èlovekoljubnosti kot take, marveè s pojmom humanizem oznaèujemo duhovno gibanje, ki v ospredje postavlja èlo- veka kot subjekt. Kaj to pomeni? To pome- ni, da se je èlovek na neki stopnji duhov- nega razvoja zavedel svoje osebnosti kot edinstvene in nezamenljive, svoje polnosti duha ter globoke ustvarjalnosti. Humani- zem se je najprej pojavil v Italiji, in sicer v 14. st. s Petrarko in Boccacciom. Kmalu pa mu je sledila renesansa, ki je temeljne hu- manistiène ideje poglobila in jih podprla z neposredno `ivljenjsko izkušnjo. Ko govo- rimo o humanizmu in renesansi, imamo v mislih predvsem èlovekovo notranjo narav- nanost, ki se tako zelo spaja s èisto zgodo- vinskimi okolišèinami in znamenji novoveš- ke dobe. Zato si najprej zastavimo tole vpra- šanje: Kako je èlovek sploh prišel do ‘samega sebe’ in zavedanja o svojem vsestranskem obèutku kreativnosti? Za razumevanje tako globoke spremembe v misli novoveškega èloveka se je treba vrniti v antiko. V antiki je èlovek dojemal sebe iz neke ob- èe gotovosti v kozmos. To pomeni, da je ver- jel v stabilnost, urejenost in red vsega, kar ga obdaja. Kot vemo, je `e Platon in kasneje Aristotel govoril o nekem obèem dobrem, ki je posamezniku imanentno. Edina sta si tudi v tem, da je pojem dr`ave in dr`avne skup- nosti èloveku vrojen. Aristotel meni, da je dobro polisa kot skupnosti dr`avljanov pred dobrim posameznika, od koder sklene, da je politika vedno tudi pred etiko. Temeljna oz- naka antiènega èloveka bi bila neka obèa go- tovost v naèinu bivanja in mišljenja. 6  &          2   ; =      Podobno bi lahko govorili o neki absolut- ni resnici tudi v srednjem veku, ki je sledil an- tiki. Za antiènega èloveka se bog razodeva v na- ravi, kar pomeni, da ima znaèaj neosebnega boga. Narava je za Grke center kozmosa, predmet kon- templacije. Potemtakem Grki umetnost doje- majo kot posnemanje narave, etiko razumejo kot naravnanost, ki jim pravi, naj `ivijo v soglasju z naravo, politika pa jih spodbuja k vprašanjem o smislu in nalogah dr`avnosti. Pojav kršèanstva, pri katerem gre za sre- èanje antiène misli in judovske tradicije, je moèno zaznamoval ves srednji vek in tako ponudil zopet neko vrhovno, absolutno in vsemogoèno bo`jo avtoriteto. Opaziti je, da med klasièno dobo in srednjim vekom ni tako oèitne prelomnice, kot se to zgodi ka- sneje, ob prehodu iz srednjega v novi vek. An- tièna miselnost se spoji z judovsko tradici- jo, od katere prevzame bo`anstvo kot oseb- nega boga, to pa je tudi temeljna ideja krš- èanstva srednjega veka. Bo`ja avtoriteta je ab- solutna in neomajna, zato ji je èlovek v ce- loti odgovoren. Gre za to, da si tista primarna urejenost, iz katere antièni èlovek `ivi, na- dene nekatere nove podobe in se tako nada- ljuje dalje v srednji vek. Èe `elimo povedati kaj veè o humanizmu in renesansi, je treba obstati na prehodu iz sred- njega v novi vek in se poglobiti v dogajanje ta- kratnega èloveka, ki naenkrat sebe in svet do- jema kot nekaj negotovega in neurejenega. No- voveški èlovek prviè izrazi dvom v stabilnost in red kozmosa, ki mu je do nedavnega ponujal zavetje in varnost bivanja. Kako pride do te eksistencialne negotovosti, ki èloveka pahne v slepo ulico? Poleg velikih izumov v znano- sti, porasta ekonomske proizvodnje, je to tudi èas novih geografskih odkritij. In ravno ti do- godki, kot še mnogi drugi, so povzroèili spre- membo v èlovekovem naèinu gledanja na svet in v dojemanju samega sebe. Ko je Nikolaj Kopernik odkril, da vesolje ni geocentrièno, marveè heliocentrièno, se je s tem odkritjem zamajala tisoèletna pred- stava o tem, da je zemlja središèe kozmosa. Podobno je podvomil v gotovost ene same absolutne resnice tudi Krištof Kolumb, ko se je izkrcal v Ameriki in odkril ljudstva, ki so prav tako uspešno kljubovala te`avam èlo- veškega `ivljenja. Ker bi s poglobitvijo v od- kritja na prelomu iz starega v novi vek izgubili rdeèo nit našega eseja, bi se posvetili posle- dicam, ki so jih ta pustila za seboj in tako glo- boko zaznamovala èloveka v doloèeni dobi njegovega duhovnega razvoja. Br`kone je te- danji èlovek podvomil v red sveta in stabil- nost kozmosa, zato se je na neki toèki distan- ciral od prejšnje notranje gotovosti, ki pa jo je naenkrat zaèel dojemati kot zelo negotovo. Besede, ki najbolj oznaèujejo novoveškega èloveka, so: dvom, kritika, distanca in sub- jekt. Tla pod nogami staroveškega èloveka so se moèno zamajala, zato je bil takorekoè prisiljen k temu, da postavi nove in trdne te- melje, kjer se bo eksistencialno uresnièil. Ker trenutna obèa negotovost ni podroèje, kjer bi temelji èlovekovega bivanja lahko stali, je èlovek temelje postavil vase, v svojo osebnost in tako prviè izšel iz sebe kot subjekta. Ko se je èlovek zavedel sebe kot subjekta, je zaèutil ne samo `eljo, ampak tudi potrebo po izra`anju svojih obèutij, ustvarjalnosti in nenehnem kulturno-umetniškem delo- vanju. Od tu izhaja termin studia humani- tatis, ki v ospredje postavlja dejstvo, da je èlovek kot subjekt sam sebi predmet prou- èevanja. Renesanèni èlovek, ki ga preveva duh humanizma, postane dejaven na vseh podroèjih: v filozofiji, politiki, ekonomi- ji, zgodovini, literaturi, glasbi itd. Pri vsem tem pa je treba vedeti, da ta èlovek delu- je vedno v pozicionalnem in kritiènem od- nosu do absolutne in nekritiène sholastiène filozofije ter vseobvladljive in miselno mo- nopolne teologije. Naj naštejem samo nekatere mislece, ki so bili takšnega razmiš- ljanja sposobni oz. so se na takšen naèin =    # tudi osebnostno uresnièevali: Marsilio Fi- cino, Lorenzo Valla, Giordano Bruno, Nic- colo Niccoli, Niccolo Machiavelli, Pico del- la Mirandola, Nikolaj Kuzanski in še mnogi drugi. Novoveški èlovek pa ni samo duhov- no in miselno aktiven, ampak tudi fizièno in telesno. Poleg kulta telesne lepote v re- nesanènem èasu zacvetijo mnoga mesta, ki so delo èloveških rok. Mesto je za renesanè- nega èloveka prostor, kjer se udejanja in ne- prestano izpopolnjuje, tukaj in zdaj se po- èuti kot bog. =   Judita Karba: Bli`ina, diptih, mešana tehnika, 2005.    Èe se na kratko dotaknem še pojma ‘an- tièno’, ki ga novoveški èlovek razume glede na srednjeveškega popolnoma drugaèe, ugo- tovimo naslednje: humanizem in renesansa negujeta kult antike, vendar do antiène po- javnosti zavzemata kritièno distanco in jo dojemata kot preteklost, kot zgodovino.2 Srednjeveški mislec pa še moèno korenini v antiènem razumevanju sveta in se še ne dojema za subjekt, èeprav se, kakor bi re- kel Heidegger, na skrivnem, `e osvobaja k njemu. Renesanèni èlovek antièno misel po- snema, nikakor pa je ne ponavlja, kar so po- èeli srednjeveški misleci in filozofi. Zgodo- vinsko gledano je mogoèe ugotoviti, da ima- mo v obdobju klasiène dobe in srednjega veka opravka z mitom, ki ponuja neko ek- sistencialno gotovost v kolektivnem smislu, ki je vsemogoèen, absoluten, teološko in po- sledièno tudi politièno utemeljen ter prav- noformalno tudi ekonomsko kodificiran. Humanizem in renesanso pa bi lahko po- vezali z neko utopièno vizijo pogleda na svet, ki se je pojavila `e v visokem srednjem veku in se zoperstavila ustaljeni mitski zgod- bi, globoko vsidrani v kolektivno zavest sta- roveškega èloveka. Vsekakor je zgodnja re- nesansa kot gibanje še moèno vezana na in- telektualno elito, saj svojih idej še ni spo- sobna podpreti z akcijo v širših dru`benih okvirih. Ker pa je ustaljena mitska zgodba vsemogoène Cerkve izgubljala svoj mono- pol ravno zaradi renesanène miselnosti, ki je vse bolj postajala del širše dru`be, se ko- lektivizirala in prek dvoma ter kritiènosti tudi politièno mitologizirala, lahko upra- vièeno govorimo o procesu prehoda od uto- pije v obstojeèem mitu k popolnoma no- vemu - novoveškemu mitu. Potemtakem je mogoèe skleniti, da je renesanèni èlovek, paradoksalno, v trenutku obuditve antiè- nega mita povzroèil tudi njegovo smrt, na- mreè ravno s sposobnostjo kritiène in zgo- dovinske distance.3 $         2 Eden najveèjih humanistov in renesanè- nih mislecev Thomas More se je rodil leta 1477 v Londonu. Ker je pripadal angleški renesansi, ki se pojavi pribli`no stoletje za italijansko, se zdi smiselno opisati tedanje razmere v Angliji. Angleški humanizem in renesansa se po- javita nekako v drugi polovici 15. st. Poleg Geoffreya Chaucerja iz 14. st. so najbolj znani angleški humanisti William Grocyn, Thomas Linacre in John Colet, nekateri pa sem pri- števajo še Erazma Rotterdamskega. Vzporedno z renesanso je v Angliji potekala tudi cerkvena reformacija, ki ima za razliko od kontinentalne predvsem politièni znaèaj. Glede na to, da Lu- ter opa`a znotraj rimskokatoliške Cerkve pred- vsem globlje duhovne in `ivljenjske nepravil- nosti, ki zadevajo samo doktrino, pa se angleš- ka reformacija s tovrstnimi vprašanji bistve- no ne ukvarja. Povod za angleško reformacijo je bilo loèitveno vprašanje Henrika VIII., kar je privedlo do tega, da je Anglija spremenila svoja politièna in organizacijska stališèa do rimskokatoliške Cerkve, ne pa tudi temelj- nih doloèil, ki zadevajo samo doktrino, o ka- terih se vprašuje Luter. Zato lahko upravi- èeno govorimo najprej o politiènem poudar- ku angleške reformacije, šele potem pa, ko si je kralj zagotovil politièno vrhovno oblast in prekinil stike s Svetim sede`em, tudi o re- ligioznem izvajanju reformacije, ki tako po- stane mno`ièni pojav. Thomas More je bil sin Johna Mora, lon- donskega pravnika, in Agnes Graunger, o ka- teri je malo znanega. Strogi oèe ga je kmalu poslal v šolo Svetega Antona (St. Anthony’s school), kjer so se deèki uèili razpravljanja v latinšèini. Z dvanajstimi leti je Thomas od- šel, po tedanji razširjeni navadi, za pa`a h can- terburyjskemu nadškofu, kanclerju in bodo- èemu kardinalu Johnu Mortonu. Ta je opazil fantovo nadarjenost in ga spodbudil k študiju na oksfordski univerzi. Tu se je More seznanil =    # z zgodnjimi angleškimi humanisti, grecistoma Grocynom in Linacrejem ter s Coletom, ki je postal njegov spovednik in duhovni vodja. Leta 1499 je zaèel prijateljevati z Erazmom Rot- terdamskim. Po dveh letih študija artes libe- rales v Oxfordu je Thomas More poslušno sle- dil oèetovi `elji, naj nadaljuje študij prava. Po konèanem študiju se je More nastanil v lon- donski kartuziji, da bi dodobra spoznal du- hovniški poklic, ki ga je zanimal `e od nek- daj. Po štirih letih `ivljenja v kartuziji se je leta 1504 poroèil z Jane Colt, s katero sta imela štiri otroke. Po pripovedovanju prijatelja Erazma se je More odloèil, da bo postal èist zakon- ski mo` in ne duhovnik, ki bi bil nezvest svo- jim zaobljubam. Leta 1511 je Jane umrla, Moru pa so ostali štirje otroci. Le nekaj tednov po `enini smrti se je znova poroèil. Tokrat z Alice Middleton, šest let starejšo vdovo londonskega trgovca. More naj bi se z njo poroèil bolj v ko- rist dru`ine in ne toliko zavoljo sebe. Kot pravnik je zaèel delovati `e leta 1499, star komaj 22 let. Vendar pa si je v letih prav- niškega slu`bovanja pridobil sloves zaradi do- brega govorništva in iznajdljivostih pri po- gajanjih, zato ga je èakala politièna kariera. Nastopal je v slu`bi mesta London in bil do leta 1518 pravniški svetovalec tedanjemu lon- donskemu šerifu (`nidaršiè 1988: 157). Bil je tudi latinski tolmaè pri trgovskih pogajanjih in latinski govornik na uradnih sprejemih (`nidaršiè 1988: 157). Leta 1518 se je izkazal s pozdravnim govorom ob prihodu papeš- kega legata in leta 1522 ob prihodu cesarja Karla V. (`nidaršiè 1988: 158). Leta 1517 ga je povabil v slu`bo kralj He- nrik VIII. Po sprejetju v kraljevi svet mu je kralj leta 1521 ob nastopu funkcije dr`avnega podzakladnika podelil plemiški naslov. Era- zem pravi, da si ni še nihèe tako zelo priza- deval priti na dvor, kot se je More tega branil. Zanj so bile obveznosti na dvoru velika obre- menitev, saj se ni mogel posveèati svoji dru- `ini in literarnemu ustvarjanju. Literarni opus Thomasa Mora je obse`en, zato naj navedem le nekatera glavna dela. Prib- li`no v èas Morove odloèitve za `ivljenje v sve- tu spada prevod `ivljenjepisa Pica della Mi- randola, ki je najzgodnejši primer Morove an- gleške proze. Posebno pozornost gre posve- titi Morovim prevodom priljubljenega grškega satirika Lukiana iz Samosate. Pomembno Mo- rovo delo je Zgodovina Riharda III., ki velja za prelomnico v angleškem historiènem zgo- dovinopisju. Rihard III. velja za kontroverzno osebnost angleške zgodovine, vendar pa je po- stal legenda prek Shakespeara, ki je èrpal, èe- prav posredno, prav iz Morove Zgodovine.4 Utopija nam danes velja za klasièno delo, s katerim si je More pridobil takojšen sloves med evropskimi humanistiènimi misleci. O delu bom obširneje spregovoril v naslednjem poglavju, zaenkrat naj povem le to, da gre za osrednje Morovo delo, v katerem poda kri- tiko tedanje dru`be in opiše podobo ideal- ne dr`ave. Thomas More je napisal tudi celo vrsto teološko-polemiènih spisov, v katerih se zav- zema predvsem za enotnost Cerkve nasproti reformaciji, ki je vanjo vnašala cepitev in tako rušila temeljno idejo edinosti Kristu- sove Cerkve. Izmed tovrstnih spisov izsto- pajo: Dvogovor, ki zadeva herezije; Ovr`ba Tyndalovega odgovora, Odgovor na zastrup- ljeno knjigo, znameniti Morov odgovor Lu- tru in drugi. Za konec kratke predstavitve Morovega literarnega opusa naj omenim še spise, ki jih je napisal v èasu, ko je bil zaprt v londonskem Towru in je èakal na usmrtitev, saj je zavr- nil prisego na kraljevi zakon. Gre za intimna in zelo osebna literarno-izpovedna besedila, ki so nastala kot posledica globokega premiš- ljevanja o smislu `ivljenja in smrti, ljubez- ni in vere. Tako so nastali: Razprava o pre- jemu blagoslovljenega telesa našega Gospoda, Dialog o tola`bi v nesreèi in njegovo poslednje delo O `alosti ... Kristusovi. =      Osrednje vprašanje v èasu angleške vi- soke renesanse in reformacije, ki je povzro- èilo nepredvidljive posledice tako na poli- tiènem kot tudi na religioznem podroèju, je bilo popolnoma drugotnega pomena. Gre za vprašanje potomstva kralja Henrika VIII., ki je posledièno zadevalo tudi Mora, saj je bil kot pomembna politièna osebnost vedno del dogajanja v dr`avi. Kralj Henrik VIII. si je `elel moškega potomca, ki bi nasledil kraljevi prestol. Ker ga od svoje `ene Kata- rine Aragonske ni mogel veè prièakovati, si je prizadeval za loèitev. Kralj je leta 1527 pr- viè vprašal Mora za mnenje o loèitvenem vprašanju, vendar ga je ta prosil, da od njega ne zahteva, naj se jasno izreèe. Kralj je Moru zagotovil, da ga ne bo silil k odgovorom, ki bi jih ne mogel uskladiti s svojo vestjo. Ven- dar pa je More globoko v sebi `e slutil, da se temu ne bo moè izogniti.5 Kljub temu je sprejel slu`bo lorda kanclerja, ki mu jo je Henrik VIII. zaupal leta 1529. Vprašanje loèitve svetega zakona je bilo po mnenju Mora vnaprej obsojeno na pro- pad, èeprav tega nikoli ni javno izrekel, pa je bilo to vendar njegovo neomajno notra- =   Judita Karba: Kri`išèe, akril, 2004.  # nje preprièanje. Doktrina katoliške Cerkve zagovarja neloèljivost pred Bogom sklenje- nega zakona, s èimer pa se Henrik VIII. ni mogel sprijazniti. Pape` Julij II. je `e enkrat pogledal Henriku VIII. skozi prste, in sicer ko se je poroèil z `eno svojega brata. Takrat je potrdil, da v prvem zakonu Katarine Ara- gonske in Henrikovega brata Arturja ni prišlo do spolnih odnosov. Sedaj pa je Henrik VIII. hotel od pape`a Klementa VII., da bi dispen- zo svojega predhodnika preklical in tako raz- veljavil zakon Katarine Aragonske in Henrika VIII., saj je namreè `e imel v naèrtu poro- ko z dvorno damo Anno Boleyn. Kralj Henrik VIII. ni èakal na pape`evo odloèitev, zato se je oklical za vrhovnega po- glavarja anglikanske cerkve, kar je privedlo do tega, da ga je pape` Klement VII. izob- èil iz Cerkve. Henrik VIII. je izdal Zakon o nasledstvu (Act of Succession), katerega be- sedilo je priznavalo potomce Henrika VIII. in Anne Boleyn za zakonite dedièe, neveljav- nost prvega zakona Henrika VIII., hkrati pa zanikalo papeško avtoriteto v verskih in cerk- venih vprašanjih. Leta 1532 je Thomas More odstopil s po- lo`aja lorda kanclerja. Kot razlog je nave- del slabo zdravje, èeprav se je zavedal, da kot politièna osebnost ne bo mogel veè delovati v okolju, katerega miselnost je v radikalnem nasprotju z njegovim razumevanjem dru`- benega dogajanja in dojemanjem kršèans- tva kot vesoljne izpolnitve. Na zgoraj ome- njeni zakon je moral priseèi vsakdo, ki je bil poklican k prisegi. 13. aprila 1534 je bil More prviè na zaslišanju, kjer je odklonil prise- go zaradi dveh spornih toèk zakona: neve- ljavnosti zakona Henrika VIII. in Katari- ne Aragonske ter zanikanja papeške avto- ritete v verskih in cerkvenih vprašanjih. Pri tem pa je kljuèno to, da More nestrinjanja s spornima toèkama zakona ni izrazil narav- nost, marveè se je skliceval na svojo vest in skrb za dušo. Nikakor si namreè ni `elel na- kopati kraljevega srda. Ker je prisego odklo- nil, so ga po štirih dneh pripora v Westmin- sterski opatiji zaprli v londonski Tower — zloglasno jeèo, kjer je pre`ivel zadnjih šti- rinajst mesecev `ivljenja. 1. julija 1535 je bil More še zadnjiè na za- slišanju, tokrat pred posebno komisijo porot- nega sodišèa. Kot izkušenemu pravniku, ki je znal paziti na svoje besede, niso mogli do- kazati, da bi kdaj govoril zoper kraljevo vr- hovnost. Henrik VIII. je namreè `e izdal Za- kon o vrhovnosti (Act of Supremacy). Kdor na Zakon ni prisegel, je bil obsojen veleizdajs- tva. Nazadnje se je komisija oprla na krivo prièanje dr`avnega uslu`benca Richarda Ric- ha. Ta je na sojenju izjavil, da mu je More rekel, da noben podlo`nik ne more soglašati z uzakonitvijo kraljeve vrhovnosti v parlamen- tu in da ga zato zakon ne obvezuje (`nidar- šiè v: Thomas More 1992: 20). More je prièanje Richa zavrnil in oznaèil za la`, toda kljub temu ga je sodišèe spoznalo za krivega veleiz- daje. To je bilo navsezadnje tudi za Mora kap- lja èez rob, zato je v stanju popolne osuplosti baje ‘zlonamerno’ zanikal kraljevo vrhovno oblast v anglikanski Cerkvi. Pa vendar je nato ob koncu sojenja zaprosil za besedo ter si v iskrenem govoru ‘olajšal svojo vest’. Dejal je, da svoje vesti ni dol`an podrediti odloèitvi zbora enega kraljestva zoper vesoljni kršèanski zbor; na svoji strani sicer nima enega kraljes- tva, z njim pa je zato ves kršèanski svet (Tho- mas More 1992: 21). Po kraljevi milosti so Moru oznanili, da ga namesto kazni za veleiz- dajalce (obešenje, odstranitev èrevesja in raz- èetverjenje) èaka obglavljenje. Preden mu je rabelj ob deveti uri dopoldan odsekal glavo, se je More obrnil k zbranim in dejal: “Umi- ram v veri in za vero v sveto katoliško Cer- kev” (Thomas More 1992: 21).  Prviè je Utopija izšla leta 1516 v Louvai- nu in v naslednjih treh letih do`ivela na Kon- =      tinentu kar pet izdaj. Kmalu je bila preve- dena tudi v razliène zahodnoevropske jezi- ke. Thomas More si je z Utopijo pridobil ug- led naprednega humanistiènega misleca v te- daj `e zlati dobi evropske renesanse. O Mo- rovem osrednjem delu je bilo napisanih ogromno interpretacij, razprav, strokovnih in znanstvenih èlankov. Ko bom razmišljal o Utopiji, me bo zanimala poleg zunanje in formalne zgradbe predvsem njena vsebina in notranji pomen. Kaj je Utopija? Ali gre le za oris neke ideal- ne dr`ave ali pa se v ozadju skrivajo elementi utopiènega oz. mitskega? Katere so temelj- ne religiozne, politiène in pravnoformalne znaèilnosti Utopije? Ali je Morova Utopija morda odsev Anglije, ki jo je v zaèetku 16. st. pretresla huda ekonomska in politièna kri- za? Ali govori Utopija tudi o krizi èloveko- vih vrednot, ki navadno sledi krizi zunanjih dru`benih pojavov? Ali imajo ideje, ki jih More popisuje v Utopiji, kaj skupnega s hu- manistiènim duhom renesanène Evrope? Kako prebivalci Utopije gledajo na politiko, moralo, religijo in dr`avne zakone? Kakšne so bile reakcije bralcev na Morovo Utopijo? In ali ni tudi danes aktualna ideja o neki idealni in utopièni dr`avi, ki bi temeljila na principu praviènosti in volji ljudstva? Še šte- vilna druga vprašanja se porajajo, zato naj se razprava zaène. @e sam etimološki izvor besede utopija nam razkrije (ne)jasen pomen, ki nam bo slu- `il za izhodišèe pri nadaljnjem razmišljanju. Beseda izhaja iz gršèine in je Morova lastna skovanka. Sestavljena je iz predpone ‘ou’, kar v slovenšèini pomeni ‘ne’, in osnove ‘topos’, kar prevajamo kot kraj oz. mesto. Pomen be- sede utopija se torej glasi: nekraj oz. mesto, ki ga ni. Èe More govori o mestu, ki ga ni, ima v mislih predvsem nek idealen kraj ali bolje, neko de`elo, ki je (še) ni. Ostanimo še malo pri zunanji zgradbi. Utopija je sestav- ljena iz dveh delov. V prvem More kritizi- ra tedanjo sodobno dru`bo, v drugem pa poda podobo idealne dr`ave na otoku Uto- pija. Pri formalnih znaèilnostih Utopije je nujno treba pokazati na to, da je glavno li- terarno in slogovno sredstvo, ki ga More upo- rablja, ironija. Vemo namreè, da nekaj, kar mislimo in o èemer razglabljamo, z ironijo napravimo dvoumno in nejasno. Ali drugaèe, pri avtorju, ki mu je ironija temeljno izrazno sredstvo, ne bomo mogli nikoli natanèno ve- deti, kaj je pravzaprav `elel povedati. More se v Utopiji izka`e za mojstra ironije in sar- kazma. Kako tudi ne, saj je prijateljeval z Erazmom Rotterdamskim, katerega Hvalnica norosti slovi po svoji bridki ironiji, ki je, tako kakor Morova Utopija, naperjena zoper te- danji parazitski dru`beni vrh. Ironija se je kot vsestransko izrazno in umetniško sredstvo tudi sicer moèno uveljavila v dobi humaniz- ma in renesanse, saj je avtorju omogoèila, da se je kritièno distanciral od krute in nema- lokrat celo nesmiselne realnosti. Veèpomen- skost in veèplastnost Utopije nam ka`eta, da moramo biti pri branju pozorni, pri inter- pretaciji pa previdni. Èe se osredotoèimo na zgodbo, opazi- mo, da v njej nastopajo trije glavni liki. Glavni pripovedovalec je Rafael Hitlodej. Ime je umetna sestavljanka in nam v pre- vodu iz gršèine zaznamuje klepetavega èlo- veka (zopet simbolni pomen za èloveka, ki veliko govori in malo pove; opravka ima- mo z ironijo). Drugi izmed treh glavnih li- kov je Peter Egidij, angleški humanist, so- dobnik Thomasa Mora in Erazma Rotter- damskega. Njegova vloga v zgodbi je pre- cej obrobna, dasiravno ne nepomembna. Kot tretji lik pa nastopa More sam, vendar ga nikakor ne smemo preprosto istovetiti z dejanskim Morom-pripovedovalcem. Kot `e reèeno, je zaradi ironije nemogoèe zago- tovo vedeti, ali se More-avtor idejno ved- no pokriva z likom Mora v sami zgodbi in obratno. Zanimivo je, da More-lik predstav- =    # lja pesimistièno stran Mora-avtorja, ki je kot dr`avljan prièa dejanski dru`beno-mitski zgodbi, medtem ko bi lahko v Rafaelu Hit- lodeju iskali intelektualnega Mora kot nas- protnika tej isti mitski zgodbi, ki jo v tej ose- bi do`ivlja kot nepravièno, nenaravno in celo nevarno za celotno dru`bo. Rafael Hitlodej v prvi knjigi izrazi odkrito nezadovoljstvo s tem, kar se v dru`bi dogaja. V prvi vrsti kritizira pohlepnost in lakom- nost vladajoèih slojev in duhovšèine, na drugi strani pa opisuje bedo in revšèino ni`jih slojev v mestih in kmeèkega prebivalstva. V drugi knjigi se pripoved iz dialoga spre- meni v Rafaelov monolog, skozi katerega nam podrobno opiše stanje na otoku Uto- pija, kjer naj bi se pred èasom mudil na obi- sku. Da bi dobili vpogled v dogajanje na oto- ku Utopiji, je zgodbo dobro na kratko pov- zeti. Utopija je otok v zahodnem predelu Se- vernega morja, kjer `ivijo ljudje s prav po- sebnimi navadami. Vsa lastnina, ki jo ima- jo, je skupna vsem prebivalcem. Denarja sploh ne uporabljajo. Ukvarjajo se s polje- delstvom in obrtjo. Vsak posameznik si na- mreè izbere obrt, ki mu najbolj ustreza. Nji- hov delovni dan traja šest ur, zato lahko preo- stali èas posvetijo izobra`evanju in obisko- vanju raznih predavanj in kulturnih prire- ditev. Privilegij nekaterih Utopijcev je, da na- mesto obrtnemu delu svoje `ivljenje v celoti posvetijo znanosti. Politièna ureditev v Utopiji je demokra- tièna. Znotraj tridesetih gospodinjstev pre- bivalci volijo svojega predstavnika, ki nato zdru`eni predstavljajo senat. Predstavniki ljudstva, ki jim Utopijci pravijo sifogranti (omenjeni senatorji), od štirih kandidatov, imenovanih s strani ljudstva, izberejo vladar- ja. Vladar je dosmrten, odstavi ga lahko le ljudstvo, èe meni, da se njegova vladavina na- giba k tiraniji. Kar zadeva medosebne odnose v Utopiji, je treba povedati, da so ti dokaj strogo do- loèeni. Na èelu dru`ine je njen najstarejši èlan. @ene so poslušne svojim mo`em, otroci staršem, nasploh pa velja pravilo, da mlaj- ši ljudje vedno prisluhnejo starejšim. V vsa- kem mestnem okolišu so skladišèa, kamor ljudje pridejo po hrano in ostale `ivljenjske dobrine. Vsakdo vzame toliko, kolikor po- trebuje. Njihova pravna ureditev je skromna. Zakonov imajo malo, saj so njihove vsakda- nje potrebe majhne, tako da ne potrebuje- jo zapletenega pravno-formalnega sistema. Posebno mesto v dru`bi imajo su`nji. Za su`- nje veljajo tisti prebivalci Utopije, ki so za- grešili kakšno kaznivo dejanje, vendar je teh malo. Druga vrsta su`njev, in teh je veè, pa je prišla iz drugih dr`av, krajev in pokrajin, kjer so bili obsojeni zaradi ropov in umorov. Su`nje navadno pošljejo na prisilno delo, še prej pa jim nadenejo zlate okove (ironiziranje neèesa, kar ima v realistièni dru`bi presti`- no vrednost in privilegiran pomen). Vendar pa Utopijci menijo, da si su`nji lahko z mar- ljivostjo zopet pridobijo svobodo, hkrati pa so v poduk ostalim dr`avljanom. Vojskujejo se Utopijci redko, èe pa se `e, to storijo v po- moè kakšnemu drugemu ljudstvu, ali takrat ko so prisiljeni braniti sebe in svoje lastno ozemlje. Predvsem prevladuje mnenje, da je vojna zverinsko dejanje nevredno èloveka, ki je v celoti nepotrebno in nesmiselno. V Utopiji je dovoljen verski pluralizem. Ljudje èastijo razliène kulte, planete in zgo- dovinske osebe. “Vendar pa za veèino pre- bivalstva obstaja nedoumljivo, veèno, ne- skonèno in nerazlo`ljivo bo`anstvo, ki izpol- njuje ves svet. Temu bo`anstvu pravijo oèe” (More 1958: 183). Prvi vladar Utopije, ki se je imenoval Utop, je priznal razlièna verstva. Tako naj bi ohranil red in mir v dr`avi ter prepreèil verska trenja. Èe za Utopijce res ob- staja ena veèinska vera, se bo to izkazalo po naravni poti, namreè z moèjo resnice, nikakor pa ne po kako drugaèe naèrtovani ali celo na- silni poti. Sleherno nasilno pridobivanje ver- =      nikov je zanje kaznivo. Obstajata pa dve te- meljni ideji, ki so ju prevzeli vsi prebivalci Utopije. Prva je ideja o neumrljivosti duše, druga pa je ideja o retribuciji — povraèilu v onostranstvu dobrih dejanj z veseljem in zlih dejanj s trpljenjem. “Tistega, ki tega ne ve- ruje, (Utopijci, op. R. K.) sploh ne prište- vajo med ljudi, ker zenaèuje vzvišeno naravo svoje duše z malovrednim `ivalskim telesom” (More 1958: 187). Odloèil sem se, da bom pod drobnogled Morove Utopije vzel predvsem njeno dru`- beno, politièno, pravnoformalno in religioz- no ureditev. Ker je Utopija delo, ki ga je More napisal kot reakcijo na tedanje stvarne razmere v Angliji, bo smotrno, èe si ogledamo dru`beno situacijo v Angliji na prelomu iz 15. v 16. st. More je kot dober opazovalec dru`benih in politiènih razmer v tedanji Angliji uvidel, da porast mešèanstva in kapitalistièno-trgov- skih odnosov v mestih, hkrati pa veliko po- manjkanje, beda in revšèina vaškega prebi- valstva, celotne dru`be ne vodi k blaginji in praviènosti. Mesta so v èasu 16. st. zacvete- la v vsem sijaju, racionalizacija na vseh po- =   Judita Karba: Moj trenutek 1 (iz cikla Bivanje), mešana tehnika, 2005.  # droèjih `ivljenja je `e dodobra pre`ela meš- èanstvo, kar je pospešilo trgovsko in kapita- listièno proizvodnjo, ta pa je povzroèila po- rast obèeèloveške kulture. Znanost in izobra- `evanje sta postali gonilni sili èlovekovega udejstvovanja. Razloge za to gre iskati pred- vsem v novi miselnosti ljudi, kot tudi v `e razširjenem pojavu tiskanja knjig. Vendar pa je vse to, èe se preselimo iz mest v vasi, bilo videti popolnoma drugaèe. Zaradi izjemno donosne trgovine z ovcami in volno, je kralj Cerkev in propadle fevdalce razlastil ogrom- nih površin zemlje ter jih dal v najem svo- jim podlo`nikom. Tako je prišlo do pojava t. i. prvotne akumulacije. Orna zemlja je bila z zakonom prepovedana. Kraljevi podlo`niki so po`gali veèino vasi na tej zemlji, tako z nje pregnali vaško prebivalstvo, sami pa zemljo spremenili v pašnike. Ker so ljudje z vasi ostali brez slehernega premo`enja, pre- pušèeni na milost in nemilost mest, se je izredno poveèala stopnja kriminala, kaznivih dejanj in prostitucije. Konflikt med boga- timi in revnimi sloji se je bliskovito veèal, saj so višji sloji `iveli v izobilju na raèun vaš- kega prebivalstva, seveda tistega, ki še ni po- polnoma obubo`alo in zapadlo med krimi- nalce in potepuhe. More je uvidel vse te dru`bene probleme, zato v svojem ‘manifestu’ podaja vizijo dr- `ave, v kateri bi bili podobni problemi po nje- govem mnenju rešljivi, ali pa se morda sploh ne bi pojavili. Za Mora je edino zlo, ki vodi do dru`bene neenakosti in nezadovoljstva dr- `avljanov, zasebna lastnina. Zato meni, da je potrebno zasebno lastnino ukiniti. More vedno izhaja iz opazovanja ekonomskih od- nosov, ki so zanj pokazatelj tega, kar se v dru`bi tudi dejansko dogaja. Stvarne razmere v tedanji Angliji pa so pokazale, da dru`ba na takšen naèin dolgoroèno ne bo mogla de- lovati. Rešitev vidi v tem, da bi se vse doga- janje v dr`avi izvajalo z razlogom. Ali dru- gaèe, da bi imel vladar za to, da ljudstvu sploh lahko vlada, najboljšega izmed razlogov, ki je za Mora le blaginja ljudstva. Po Moru bodo vsi ljudje za`iveli v polnosti takrat, ko bo poleg formalne enakosti prišlo tudi do de- janske enakosti med ljudmi. To pa je zanj uresnièljivo takrat, ko bo privatna lastnina postala kolektivna oz. ko bo dru`ba z njo v celoti razpolagala. Dru`beno dogajanje na- vadno odseva politièno dimenzijo dr`ave. More je kot politièna osebnost in kot nava- den dr`avljan dogajanje v dr`avi dobro poz- nal. Gre za to, da je postala politika Henrika VIII. v èasu razèišèevanja njegovega loèitve- nega vprašanja nevzdr`na in do skrajnosti sa- movoljna. To pa seveda ni bilo v skladu s pre- prièanji Thomasa Mora. Med drugim je tre- ba vedeti, da smo na prehodu iz srednjega v novi vek, ko še ni prišlo do popolne osvo- boditve religije od ostalih podroèij èloveko- vega delovanja. Dr`avna politika se še ni os- vobodila elementov srednjeveške sholastike zavezane religiji, kar se je med drugim izrazilo tudi v sporu med HenrikomVIII. in Morom. Kot je razvidno iz Utopije, je More verjel v t. i. vesoljno kršèanstvo (vesolje(n) = gr. kat- holikos). Gre mu za edinost vesoljne Cerkve, kar je po njegovem mnenju tudi osrednje sporoèilo Jezusa Kristusa. Zato vidi samo- voljno politiko Henrika VIII., njegovo lo- èitev od Katarine Aragonske in prelom s pa- pe`em, kot najveèjo nevarnost za edinost Kri- stusove Cerkve. Seveda je More gledal po- dobno tudi na Luthrovo reformacijo, ki je ravno tedaj mno`ièno zajela celotno Anglijo. Ta ideja enotnosti Cerkve in edinosti vseh ljudi se jasno odra`a tudi v Utopiji. Utopi- ja je dr`ava, kjer so pooblastila vladarja ome- jena. Èe namreè ljudstvo meni, da jih je vla- dar prekoraèil, ga lahko zamenja. In to je tudi eden izmed razlogov, zakaj bo More, v nas- protju z ostalimi politiènimi akterji in veèino duhovšèine, ki se bodo podredili kraljevi vo- lji, ostal tako neomajen v svoji zvestobi ve- soljnemu kršèanstvu. =      More je neutrudno deloval tudi na po- droèju pravne dr`ave. Rafael Hitlodej kot glavni lik v Utopiji predstavlja idejne poglede in rešitve Mora-avtorja, vendar zaradi ironije ne vemo zagotovo, kako zelo se ti dve ose- bi tudi sicer miselno ujemata. Ker je More kot ugleden pravnik in sposoben politik od blizu videl, kaj se dogaja v dr`avnem sods- tvu, lahko v tem primeru vidimo doloèene povezave med Rafaelom in Morom-avtorjem. Rafael se v prvi knjigi Utopije osredoto- èi predvsem na pravnoformalne predpise, ka- zensko pravo in kazniva dejanja. Sprašuje se, zakaj se ljudje še vedno ukvarjajo s krimina- lom, in ali niso kazni `e dovolj hude, èe ne- koga za pièel rop usmrtijo. Ugotovi naslednje: èe so ljudje brez imetja, lastnine in osnovnih `ivljenjskih dobrin, si jih paè morajo priskr- beti, èetudi na moralno sporen naèin. Ker ve- leposestniki potrebujejo, zaradi zgoraj ̀ e ome- njene prvotne akumulacije, na pašnikih le ne- kaj pastirjev, dela za veèino ljudi ni, zato so v kriminal enostavno prisiljeni. Še veè: dr`ava, politika in kralj zloèince takorekoè sami us- tvarjajo (More 1958: 74), trdi More. In ne samo ustvarjajo, tudi vzgajajo in pod`igajo jih v njihovih dejanjih (More 1958: 77). More je med svojim slu`bovanjem prišel do zakljuè- ka, da v pravu ni doloèene oèitne meje med kaznivimi dejanji, ampak so vsa obravnavana kot eno kaznivo dejanje proti vladarju, kar izvira še iz srednjeveškega pravnega izroèila. Vladar, ki ga postavi pape` — bo`ji namest- nik na zemlji, predstavlja neomajno avtori- teto dr`ave. Za vsak neznaten prekršek, ki predstavlja zloèin proti Bogu, sledi potem- takem smrtna kazen. In kako tudi ne bo èlo- vek, ki je v ropanje prisiljen, `rtve tudi ubil, saj je tako manj verjetno, da ga bodo dobi- li in obsodili, sklepa Hitlodej. Ljudje, ki so ostali brez vsega, so se velikokrat znašli v po- dobnih situacijah. More je vedno ostro kri- tiziral zakone, ki imajo le zunanji pravni videz. Èe pogledamo širše, pa je ravno oblast bila tista, ki je te iste zakone sprejemala in izva- jala. Rešitev, ki jo More predlaga, je, naj oblast vrne ljudem orno zemljo oz. naj jim zagotovi osnovne `ivljenjske pogoje. More meni, da bi se potem tudi stopnja kriminala zni`ala. Po drugi strani pa si je moèno prizadeval, da bi kazni namesto srednjeveškega ustrahoval- nega znaèaja dobile vzgojno in poboljševal- no funkcijo. More je potemtakem kot pravnik in politik v eni osebi ponudil vidne izboljšave dr`avnega pravnega sistema. Za Mora je poleg ukinitve zasebne last- nine in zagotovitve osnovnih bivanjskih po- gojev eden glavnih temeljev praviène dr`a- ve - izobra`evanje. Kajti samo tako je po nje- govem mnenju mo`no ljudem vcepiti mo- ralne vrednote in izkoreniniti njihove napake. Sam je pouèeval ne samo svoje otroke, mar- veè tudi sirote. Imel je celo svojo šolo, kjer je uvajal tovrstne izobra`evalne prakse. V Utopiji se vsak dr`avljan mora izobra`eva- ti. To pa je tudi v skladu s temeljno huma- nistièno in renesanèno idejo. Èe na kratko povzamem bistvene pote- ze in lastnosti Morove Utopije, ki se mi zdijo osrednjega pomena: Utopija je oblika idealne dr`ave oz. brezrazredne dru`be, ki je za Mora neka skrita, celo fantastièna `elja. Videti jo moramo kot reakcijo na takratno sodobno dru`bo, v kateri je `ivel in ustvarjal. Tu se mi zdi temeljno nasprotje med Morom kot posameznikom - intelektualcem, ki se umak- ne v miselno-teoretski svet, in dru`bo na dru- gi strani, ki je `e pre`eta z mitsko politièno zgodbo o kapitalizmu. Utopija kot pojem je potemtakem lastna le redkim izbrancem, ki so se s svojo miselnostjo sposobni iztrgati mitu, zato nujno obstaja v sferi vizionarnega in zaenkrat še neuresnièljivega. Pri mitu pa gre ravno za to ‘prizemljenost’ in ‘tostranost’, v kateri nosilci mitske zgodbe vidijo svetlo prihodnost. Mit v tej luèi povezujemo z mno- `iènostjo, dru`bi lastnim prepoznavanjem centralne socialno-politiène zgodbe in kon- =    # =   kretnim akcijskim delovanjem. Podobno bi lahko trdili tudi za Mora, ki poda nekakšno ‘kabinetsko’ vizijo dru`be, da razglablja o dr- `avi s svojim intelektom in razumom, nika- kor pa se ne ukvarja s tem, kako bi prišlo do dejanske realizacije te iste zamisli. Èe pogle- damo na te`njo o boljši dru`bi še z mitološ- kega vidika, lahko opazimo, da je v Moro- vem èasu kapitalistièni mit dru`bo dobesedno zaèaral. Ljudje so videli obetavno prihodnost ravno v mitski zgodbi, ki je poudarjala to- stranost `ivljenja, èlovekovo individualnost in akcijo. Vendar pa je More `e takrat uvi- del tudi slabosti mitske dejanskosti, zato je njegova ideja tako daljnose`na in vplivna, hkrati pa neizogibno kontemplacijska. Po mojem mnenju gre v zgodovini èlo- veške dru`be za nenehno konfrontacijo mit- skega in utopiènega momenta, kar rezulti- ra bodisi v mitski zgodbi kot taki bodisi v utopiji, ki pa mora, èe jo dru`ba tudi dejan- sko hoèe sprejeti, nujno preiti na raven mit- sko-politiène zgodbe v svojih kolektivnih in aktivistiènih razse`nostih oz. se odpreti nav- zven ter zapustiti obmoèje umsko-individual- nega ali elitnega razmišljanja. Mit in utopija skupaj tvorita dru`beno celoto, v kateri èlo- vek postane in tudi ostane dru`beno bitje. To pomeni, da èlovek lahko miselno, duhov- no in tudi fizièno napreduje, èe utopija po- staja mit in obratno. Èe bi utopija obstala le na ravni utopiènega, umskega, bi ne prišlo do konkretne èloveške realizacije, kar bi bilo vidno v vsesplošni dru`beni in tudi osebnost- ni stagnaciji. Mit in utopija nam torej pred- stavljata neke vrste dru`beno gibalo. Posebno vlogo pa v odnosu mit — utopija igra vsekakor èas. Vemo, da mit ni vedno sprejemljiv in dovzeten za spremembe, ki bi jih vanj vne- sla utopija, zato so utopièni misleci pogosto- krat preslišani. V tem pa je tudi njihova tra- giènost: tako Platonu kot tudi Moru in mno- gim drugim ni bilo dano, da bi vstopili v dr- `avo in postali del dru`be, ki so si jo zami- slili, èetudi so si vse `ivljenje prizadevali svoja opazovanja in ugotovitve tudi v praksi ude- janiti. Ali ni paradoksalno, da se je Morov sicer za tedanji èas dobronameren in napre- den predlog o idealni komunistièni dr`avi pokazal za tako zelo spornega, total(itar)nega in celo unièujoèega v dvajsetem stoletju? Èe utopiène ideje mit preobrazijo prezgodaj, ko ta še ni ‘zrel’ za tovrstne novosti in spremem- be, lahko pride do oèitnih dru`benih zlorab in tragiènih posledic za èloveštvo. Kar zadeva politiko, moralo in religijo, se v Utopiji še vedno moèno povezujejo. Po- sledica tega je, da se More še ni èisto iztrgal iz srednjeveškega duhovno-miselnega izro- èila. Naj omenim po mojem mnenju bistvene renesanène in humanistiène ideje, ki se odra- `ajo v Utopiji: kritika samovoljne politike in demokratièna dr`avna ureditev, poudarjena izobra`evalna dimenzija, porast znanosti, ver- ski pluralizem, poskus loèevanja religije od ostalih podroèij èlovekovega delovanja, iz- boljšava pravnoformalnega dr`avnega sistema in druge.     Morova Utopija je delo, ki nas vedno zno- va navdihuje in spodbuja k razmišljanju o vse- skozi aktualnih vprašanjih: Kdo smo? Kaj smo? V kakšni dru`bi `ivimo? Ali je res to dr`ava, kjer si `elimo `iveti in se uresnièevati? Ko sem prebral Utopijo, sem se spraševal rav- no o teh temeljnih vprašanjih. Ne samo Mo- rova Utopija, ampak tudi utopije drugih av- torjev postavljajo obstojeèe mite pod vpra- šaj oz. nas `enejo k samorefleksiji, k temu, da se ponovno poglobimo vase in v dru`bo, kjer ‘naj bi se dobro poèutili’. Lahko bi tudi rekli, da nas utopiène ideje, ne sicer nasil- no, pa vendarle, zbujajo iz spanja in sanj, pol- nih mitskih samoumevnih zakonitosti, po ka- terih se vrši vsa naša dru`bena realnost. Èe- prav bi se na prvi pogled zdelo drugaèe: uto- pije so tako lahke, zveneèe za uho, umirje-     =   ne, da nas `e s tem hoèejo utrditi oz. potr- diti v našem sanjanju in nemalokrat tudi sa- njarjenju o novih boljših èasih. Ko sem študiral Thomasa Mora, sem na- letel na veliko nasprotujoèih si izjav in pa- radoksov o njegovi osebnosti kot tudi o nje- govem `ivljenju in delu. Lahko bi rekli, da obstajata dve sferi morologov, ‘liberalni’, ki Moru oèitajo predvsem njegovo neizprosnost in celo nesramnost pri preganjanju prote- stantskih heretikov (kar bi znotraj Morovega odnosa do reformacije zaslu`ilo posebno raz- pravo) in ki dvomijo v Morovo svetniško ge- sto, ter ‘konzervativni’, ki v njem vidijo ve- likega svetnika — zgled pobo`nega in gore- èega kristjana. Sam menim, da je bilo nje- govo etièno dejanje `ivljenja storjeno ne v sle- pi veri v pape`evo vrhovno oblast, kot mi- sli katoliška Cerkev, marveè proti samovoljni politiki zloglasnega Henrika VIII. Èe obstaja nedoumljivi oèe in potemtakem vesoljno krš- èanstvo, potem nima po Moru nobeno èlo- veško bitje pravice do vrhovne oblasti, še naj- manj pa kralj, ki tako neizmerno hlepi po njej. More meni, da najvišje mesto pripada Bogu. V tem pa je tudi osrednje sporoèilo Morove skrbi za vest in dušo ter neomajne zvestobe najprej Bogu, šele nato vladarju, kot je sam izjavil, preden so ga obglavili. Vseka- kor pa bi bilo doloèene domneve nekaterih avtorjev o temni plati Morovega politiène- ga in, kakor pravijo, radikalno verskega `iv- ljenja potrebno natanèno prouèiti in preve- riti. Zgleda, da nas bo More po tem, ko je bil v prejšnjem stoletju proglašen za svetnika (1935), zaposloval vsaj še nekaj èasa. Pa tudi njegove Utopije, ki si jo je zamislil in ki si jo danes zamišlja zdajšnji predsednik ZDA Bush, zaenkrat še ni videti na obzorju ... Mor- da je tako celo bolje. Viri in literatura: Thomas More 1992: Thomas More — kršèanski humanist, izbrani angleški spisi. Ur. Lilijana `nidaršiè. Celje: Mohorjeva dru`ba. Garin, E. 1993: Spisi o humanizmu in renesansi. Ljubljana: Studia humanitatis. Heidegger, M.: Die Zeit des Weltbildes. V: Gesamtausgabe, Band 5 Holzwege Frankfurt am Main: Vittorio Klostermann. More, T. 1958: Utopija. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Marlowe, Kyd, Jonson 1976: Drame angleške renesanse. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. @nidaršiè, L. 1988: Èlovek za vse èase. Bogoslovni vestnik 2 (1988), 155–166. Walland, F. 1945: Toma` More. Ljubljana — Rakovnik. Veè avtorjev: Gledališki zbornik Vihar; Mitja Velikonja: Previharimo utopije? Utopimo viharje! 1. A man for all seasons je gledališka igra Roberta Bolta, prviè uprizorjena leta 1960 v Londonu. Kasneje je bil posnet tudi istoimenski film, ki podaja neko idealno, lahko bi rekli hollywoodsko podobo Mora, èemur bi verjetno nasprotovali liberalni morologi, ki izra`ajo odkrit dvom v njegovo svetništvo. 2. Veè o razumevanju zgodovine na naèin preteklosti prim. M. Heidegger, Die Zeit des Weltbildes, kjer Heidegger razumevanje zgodovine na naèin novoveške znanosti, ki temelji na znanstveni metodi, bistveno povezuje z dogajanjem, natanèneje, dogodjem (Ereignis). Heidegger vidi takšno popredmetovanje zgodovine na osnovi znanstvene metode kot nadvse problematièno (Heidegger, GA, 5: 82, 83 in 92). 3. O pojmu ‘antièno’ v renesanèni misli prim.: Eugenio Garin, Spisi o humanizmu in renesansi, 23. 4. Kar zadeva Morovo Zgodovino Richarda III., primerjaj `nidaršiè 1988: 160. 5. V zvezi s tem naj omenim po mojem mnenju pomenljiv odlomek iz Utopije: “Èe napaènih mnenj ne moreš povsem izkoreniniti in èe ti ni moè po lastni volji ozdraviti napak, ki so prešle v navado, potem se ti še zdaleè ni treba odpovedovati dr`avnim opravilom, kakor tudi ne smeš zapustiti ladje v viharju z izgovorom, da ne moreš obvladati vetrov” (More 1958: 97-98).