115075 PETDESET LET JUGOSLOVANSKEGA SLIKARSTVA 1900—1950 SEPTEMBER 1953 MODERNA GALERIJA, LJUBLJANA "I cvrt 115075 ^ 52 ) Fr. Stele: PETDESET LET JUGOSLOVANSKEGA SLIKARSTVA 1900 — 1950 Časovno razdobje, ki ga obsega ta razstava, je v zgodovini jugoslo¬ vanskih narodov izredno pomembno. Glavni činitelji, pod katerimi se odvija jugoslovanska zgodovina v 19. stol., so borba za državno samostojnost Srbije, državno-pravne težnje Hrvatov in narodni preporod Slovencev; to so tudi vogalni kamni najnovejše politične zgodovine Jugoslovanov. Od srbskega upora 1. 1804, hrvatskega ilirizma v tridesetih letih in Napoleono¬ vih Ilirskih provinc pri Slovencih dalje se je misel politične in kulturne vzajemnosti južnih Slovanov vedno znova manifestirala. Prvo veliko skupno manifestacijo vzajemnosti na polju likovno umetnostnih prizadevanj predstavlja prav ob stoletnici srbskega upora prirejena umetnostna raz¬ stava v Beogradu 1904. Na njej so sodelovali vsi vidnejši jugoslovanski slikarji in kiparji tedanjega časa. Zavest politične in kulturne vzajemnosti, ki se je manifestirala na tej razstavi v glavnem mestu jugoslovanskega Piemonta, Beogradu, ni več utihnila, dokler ni bila po razpadu Avstro- Ogrske po prvi svetovni vojni ustanovljena skupna država Jugoslovanov v Kraljevini SHS. Drugo važno dejstvo na tej poti je bila umetnostna razstava 1. 1911 v Rimu, kjer so nekateri hrvatski umetniki demonstrativno razstavili v paviljonu Kraljevine Srbije. Misel vzajemnosti se je izražala tndi v skupnih umetniških organizacijah, kakor so bile na pr. slovensko- hrvatska Vesna na Dunaju, vsejugoslovanska Lada, hrvatsko-srbski Medulič in skupina neodvisnih umetnikov v Zagrebu ter srbsko-hrvatski Oblik v Beogradu. Najožje umetniško sodelovanje pa je povezovalo tedaj slovenske impresioniste z Beogradom, k čemur so pripomogla prizadevanja ene umetniško najnaprednejših osebnosti tedanjega Beograda, Nadežde Petrovič. Prav s stališča tolikokrat poudarjene politične in kulturne vzajemnosti, kateri se ni odrekla nobena od novejših generacij in ki je tudi eno glavnih načel nove Jugoslavije, je obračun po 50 letih, ki so pretekla od prve teh manifestacij, toliko bolj zanimiv in važnejši. Naloga sedanje razstave razumljivo ni politična manifestacija, ampak kolikor mogoče objektivna dokumentacija napredka likovno umetnostne kulture v najnovejši zgo¬ dovini jugoslovanskih narodov, ilustrirana z realnimi dejstvi — najkvalitet¬ nejšimi in najvažnejšimi slikarskimi deli tega obdobja. Kot refleks dejanskega stanja jugoslovanske sedanjosti je na tej razstavi opazna predvsem pestrost in mnogostranost prizadevanj, ki je značilna 5 tako za umetnostno življenje naših narodov, kakor predvsem za geografski in folklorni izraz FLRJ. V tem pogledu je treba vedeti, da so se v toku 19. stol. na pragu državno političnega zedinjenja Jugoslovanov med njimi formirali trije centri, na katere se opira sodobni kitlturni preporod jugoslovanskih narodov, Beograd, Zagreb, Ljubljana, kot vodeča središča Srbov, Hrva¬ tov in Slovencev. Vloga teh treh središč se jasno izraža na tej razstavi, ki si je postavila za nalogo, da dokumentira delež teh treh narodov v sodobni slikarski kulturi Jugoslovanov. Sodobni razvoj jugoslovan¬ skega slikarstva, ki pomeni prelom z romantičnim akademizmom jugoslovanskega slikarstva v 19. stol., se pričenja pri vseh treh narodih okrog 1. 1900 in to brez ožje medsebojne zveze. Izven domovine je povezoval jugoslovanske slikarje onega časa Miinchen, kjer so mnogi od njih študirali na umetniški akademiji, druge in to najnaprednejše pa je povezovala znana privatna slikarska šola Slovenca A. Ažbeta. Tu so se spoznavali in prijateljsko povezovali prav oni jugoslovanski slikarji, katerih delo je izhodiščna točka za razvoj novejšega jugoslovanskega slikarstva, kakor je predstavljeno na tej razstavi. To so bili Srbkinja Nadežda Petrovič, slovenski impresionisti K. Jakopič, I. Grohar, M. Jama in M. Sternen ter Hrvat J. Račič. Njihovo delo pomeni za te tri centre danes splošno priznano izhodiščno točko za naprednejše, umetniško iskre¬ nejše slikarsko ustvarjanje. Vse tri skupine izhajajo od impresionizma, a vsaka v svojem posebnem smislu: Račič, kateremu sta se pridružila M. Kraljevič in VI. Becič, navezuje na zgodnji impresionizem, Slovenci na klasični impresionizem (Jakopič, Jama) in pointillizem (7. Grohar), Nadežda Petrovič pa na tedaj že sodobnejši fauveizem. V nadaljnem razvoju je značilno, da so Slovenci vse do danes reagirali na vplive Pariza, da so Hrvati ustvarili svoj lastni tip, ne da bi direktno prevzemali pariške vzore, čeprav se jim niso zapirali, a Srbi so se s polnim elanom naslonili na pariško šolo ter so njene vplive med južnimi Slovani najdalje razvili v latsnem smislu. A kljub tem dejstvom so bile medsebojne zveze teh središč ves čas mnogostranske. Tako SO' Slovenci v času med obema velikima vojnama vse do nastanka lastne umetniške akademije 1. 1945 študirali v Zagrebu in zagrebške vplive razvijali v svojem smislu; po drugi strani sta tako Zagreb kot Beograd privlačila umetniške moči iz Bosne-Hercegovine in Črne gore, a Beograd poleg tega tudi Makedonce. Beograd je kot glavno mesto države absorbiral mnogo prvih moči iz vse države in si s tem ustvaril širši in naprednejši horizont v pogledih na umetnostno pro¬ blematiko. Razvoj novejše jugoslovanske umetnosti in predvsem tudi slikarstva v zadnjih 50 letih se opira kot že rečeno na tri tradicionalna kulturna in politična središča Srbov, Hrvatov in Slovencev, Beograd, Zagreb in Ljubljano. To dejstvo nam nudi tudi najprirodnejši okvir za sledeči kratki pregled zgodovine slikarstva pri Jugoslovanih v zadnjih 50 letih. 4 Prvi se je formiral zagrebški center ob koncu 19. stol. v zvezi s splošnim preporodom pri Hrvatih v zadnjih desetletjih tega stoletja. Umetniki so se izobraževali v zapadnih centrih, posebno v Miinchenu . a so* težili k lastnemu narodnemu izražanju. Zagreb je te umetnike povezoval v taki meri, da moremo konec stoletja že upravičeno govoriti o »zagr ebški šoli«, katere glavni predstavniki so bili: N. Mašic (1852—1902), VI. Bukovac (1855—1922), C. Medovič (1857—1919), Bela Csikos-Sessia (1864—1931) in Menci Cl. Crncič (1865—1930). Smer razvoja te prve generacije od obče umetnostnih prizadevanj k nacionalnim in sodobnejšim dobro izražajo tudi prve hrvatske umetniške organizacije, katerih prva, ustanovljena 1. 1878, nosi še nevtralno ime Hrvatsko umjetničko društvo, medtem ko 1898 osnovani Hrvatski salon poudarja že tudi prizadevanje po enako¬ pravnem tekmovanju z zapadno evropskim slikarstvom, a v prvem desetletju 20. stoletja Lada in Medulič poudarjata predvsem tudi željo po oživljanju narodne umetnostne tradicije. Medtem ko se prva generacija razvija še v okviru romantičnega akademizma in ji je zgodovinska, alegorična, portretna in folklorna vsebina važnejša od forme, prične okrog 1. 1900 mlajša generacija z vso silo iskati nove umetnostno poglobljene ideale v smislu naprednejših, zapadnoevropskih smeri. Ob Miinchenu se pojavlja sedaj v prvi vrsti tudi Pariz. Med prvimi, ki so prekinili z ideali akademizma je bil senior Hrvaških sodobnih slikarjev E. Vidovič (1872—1953). Popoln preokret in bazo za nadaljni razvoj »zagrebške Jole«, ki se je 1. 1907 realizirala kot umetniška šola in se je kasneje razvila v umetniško akademijo, pa predstavlja skupina, is katero se pričenja hrvatski del razstave in ki se opira na tri osebnosti: J. Račič (1885—1908), M. Kraljevič (1885—1913) in VI. Becič (1886), a ji pripada tudi V. Herman (1886). Ta skupina je na svojstven način spojila pobude miinchenske šole in francoskega impresionizma ter položila temelje kolorističnega realizma, ki je značilen za zagrebško šolo med obema velikima vojnama. Vzporedno z njo sta se razvila T. Križman v najmočnejšega predstavnika hrvatske grafike in Lj. Babic (1890), ki je s svojim obsežnim slikarskim delom kakor tudi kot umetnostni pisatelj in učitelj mlajše generacije močno vplival na ta razvoj. Živahna gibanja v novejši zapadni umetnosti so se odražala tudi v Zagrebu, kar se je izrazilo tudi v pojavljanju umetnostno pro¬ gramsko usmerjenih umetniških organizacij. Prvi je bil pred prvo svetovno vojno Proljetni salon; L 1923 ustanovljena Grupa nezavisnih um jetnika je še močneje naglasila sodobne težnje in spajala hrvatske in srbske slikarje. Po 1. 1928 izstopa skupina »Trojica«, katero so tvorili L j. Babic, VI. Becič in J. Miše (1910) ter so se v zvezi' z njo pojavljali tudi posamezni Slovenci (Fr. Pavlovec, B. Stupica). V tem času se je zagrebška sredina odzvala na postimpresipnistične smeri, posebno kubi¬ zem in ekspresionizem v delu Zl. Šulentiča (1893) V. Gecana (1894), M. Trepšeta (1897) in Marina Tartaglie (1894), ki je poleg Beciča in Babiča posebno vplival na razvoj novejše zagrebške šole v smislu poetskega 5 kolorističnega realizma. Značilnost zagrebškega slikarstva med obema svetovnima vojnama je množica umetniških osebnosti, ki na svojstven način sprejemajo vplive vse od novega realizma do primitivnega ekspre¬ sionizma. To so predvsem M. Uzelac (1897), ki se je kasneje umaknil v Pariz, rustikalni Ivo Režek (1898), Juraj Plančič (1899—1930), ki je umrl v Parizu, Id. Šeremet (1900), A. Motika (1902), O. Mujadžič (1903), B. Bulič (1903), Leo Junek (1899), Sl. Soha j (1908) in O. Gliha (1914). Več ali manj so vsi študirali v Parizu. Posebno obliko hrvatskega ekspresionizma predstavlja slikarstvo sku¬ pine »Zemlja«, katero je 1. 1929 osnoval K. Hegedušič v želji, da umet¬ nostno realizira značilnost hrvatskega kmečkega okolja. Da bi poglobil ta prizadevanja, je osnoval v vasi Hlebine v Podravju šolo za slikarje kmete, med katerimi se vse do danes posebno odlikuje kmet-slikar Ivan Generalič (1904). Skupini Zemlja so dalje pripadali: D j. Tiljak (1895), V. Grdan (1900), O. Postružnik (1908), E. Tornašeoič, M. Detoni (1905), E. Kovačevič in Željko Hegedušič. Poleg koloristično realistične skupine je Zemlja vsekakor najvažnejši predstavnik hrvatskih slikarskih prizadevanj med obema vojnama. Beograjski center se je pričel formirati vzporedno z zagrebškim koncem 19. stol. s tem, da je pritegnil k sebi do tedaj periferno razvite srbske umetniške moči, predvsem iz Vojvodine, kjer je do tedaj prišlo do izraza posebno portretno slikarstvo in do neke mere žanr. Deloma pod vplivom Miinchena, a tudi pod vse močnejšim vplivom Pariza se razvije »beograjska šola«:, ki sprejema vplive plenaira in impresionizma. Njeni zelo različno karakterizirani predstavniki so: G j. Krstič (1851—1907), St. Aleksič (1867 do 1923), R. Vukanovič (1873—1918), Marko Muj-at (1864—1944), I. Paško Vučetič (1871—1925), Bora Stevanovič (1879), Kosta Miličevič (1877—1920), Milan Milovanovič (1876—1946) in Ljubomir Ivanovič (1882—1945). R. Vu¬ kanovič je ustanovil tudi umetniško šolo, ki je bila prva v Beogradu. Toda za bodoči razvoj beograjskega centra je važnejša Nadežda Petrovič (1873—1915), katere umetniška pot vodi prav tako skozi Miinchen in Pariz. Nadežda, katere umetniško' delo je posebno podčrtano na tej raz¬ stavi, se je inspirirala pri že sodobnejših smereh fauveizma in ekspre¬ sionizma ter s tem položila temeljni kamen novejše beograjske šole. Kot izredno aktivni osebnosti ji je uspelo povezati srbske slikarje s sloven¬ skimi, hrvatskimi in bolgarskimi, katerih sodelovanje se je manifesti¬ ralo 1. 1904 na že omenjeni, politično in v pogledu bodočega razvoja jugoslovanskega slikarstva izredno važni prvi jugoslovanski umetnostni razstavi v Beogradu. Podobno kot v Zagrebu prično tudi pri Srbih v istem času poudar¬ jati iskrenost umetniških prizadevanj v smislu sodobnih smeri in narodne umetnostne tradicije ter istočasno tudi vzajemnost jugoslovanskih umetni¬ kov. L. 1906 ustanovljena Lada je bila najmočnejši izraz teh prizadevanj, ki so privedla do manifestacije jugoslovanske umetniške vzajemnosti na razstavi v Rimu 1. 1911. 6 Mladi slikarji te generacije so izhajali od konstruktivizma, kot P. Do- brovič (1890—1942) in ekspresionizma, kot J. Bijelič (1885), a so se vsi znašli na skupni platformi pogosto Jmjnega kolorizma pod vplivom Pa¬ riza, ki postaja od tega časa dalje glavno oporišče beograjske šole. Glavni predstavniki poleg že imenovanih so še Ignjat Job (1895—1936), Stojan Aralica (1883) in M osa Pijade (1889). V istem času je skupina Zograf pod vodstvom Vase Pomovišca (1893) propagirala dediščino srbske srednjeveške umetnosti. Izrazito artistični umetnostni program v smislu sodobnih pri¬ zadevanj, posebno kubizma, je propagirala skupina Oblik, katere pred¬ stavniki so Srbi Sana Šumanovič (1896—1942), J. Bijelic, St. Aralica, Hrvati M. Tartaglia, I. Šimunovic in 7 . Gecan ter dva Makedonca, L. Li- čenoski (1901) in K. N. Martinoski (1903). Jedro beograjskih Slikarskih prizadevanj je emotivni kolorizem v smislu pariških prizadevanj s tendenco k astratizmu skupine Dvanaestorica. Njeni predstavniki izstopajo na tej razstavi kot najbolj kompaktna grupa sodobnega srbskega slikarstva. To so: I. Tabakov ič (1898), M. Konjovič (1898), Marko Čelebonovič (1902), N. Gvozdenovič (1902), Predrag Milo¬ savljevič (1908), Zora Petrovič (1894) in dva Črnogorca, M. Milunovič (1897) in Petar Lubarda (1905). Na pragu druge svetovne vojne sta se izrazili tudi dve mlajši skupini: Jedanaestorica iz šole J. Bjeliča in Salon neza- visnih z V. Grdanom, B. Baruhom in Ivom Seremetom (1900) na čelu. Pomembnost beograjske šole na pragu druge vojne je bila v tem, da je s širših perspektiv kot zagrebška in ljubljanska, opirajoč še na stalni kontakt s Parizom, spajala sodobne slikarske tendence z prizadevanjem vključiti vanje dediščino lastnega srednjeveškega slikarstva. Širše hori- conte je beograjskemu centru odpiralo tudi dejstvo, da je Beograd kot fi'!avno mesto razmeroma velike, a narodno in kulturno razmeroma razno¬ like države privlačil k sebi sposobne umetniške moči iz vse države, kar je dvigalo njegova prizadevanja nad prizadevanje ožje srbskega miljeja. Pod temi pogoji se razvija tudi beograjska Umetniška akademija. Ljubljanski center, ki je prišel do precejšnjega izraza že v baroku, je doživljal kot umetnostni center v drugi polovici 19. stol. kljub narod¬ nemu in političnemu prebujenju Slovencev močno krizo. Šele na prehodu v 20. stol, se je formirala v Ljubljani skupina naprednejših slikarjev, ki so prešli Dunaj in predvsem Munchen, kjer so našli oporišče v znani privatni šoli rojaka A. Ažbeta in so obrnili hrbet akademiji, v upornem prizadevanju za lastni izraz, slikajoč v naravi v okolici Ljubljane in pred¬ vsem Škofje Loke. Njihova naloga je bila »slikanje svetlobe«, a ime pod katerim so nastopali, impresionizem. Prvič so nastopili v Ljubljani v krogu prvega slovenskega umetniškega društva 1. 1900 z razstavo v Ljub¬ ljani in so vzbudili precejšen interes. Ali že 1. 1902 ob drugi razstavi jih je slovenska konservativna sredina odločno odklonila. Šele po uspehu razstav na Dunaju, v Londonu, Krakovu in Varšavi jih je okrog 1910 priznala tudi domovina. Organizirani kot klub Sava so sodelovali na zname¬ niti prvi jugoslovanski umetnostni razstavi 1904 v Beogradu. Vodeči slo¬ venski impresionisti, katerih delo je v začetku pri vseh navezovalo na doktrino čistega impresionizma, pointillizma pri Groharju in fauveizma in absolutnega kolorizma pri Jakopiču, so bili: Rihard Jakopič (1869 do 1943) kot njihov idejni vodja, I. Grohar (1867—1911), M. jama (1872—1947) in Matej Sternen (1870—1949). Njihovo delo predstavlja izhodiščno točko slovenskega dela te razstave. Do prve svetovne vojne se je poleg njih pri Slovencih najbolj izra¬ žala skupina »Vesna«, kateri so na Dunaju pripadab tudi nekateri hrvat- ski umetniki. Njen program je stremel za ustvaritvijo slovenskega izraza v likovni umetnosti in je njihovo delo izpadlo bolj literarno ilustrativno kakor umetnostno problemsko. Glavni predstavniki te smeri so žolčni karikaturist in satirik H. Smrekar (1883—1943), slikar kmečkega miljeja M. Gaspari (1883), G. Birolla (1881) in S. Šantel (1883—1939). Kot portretist in ilustrator se je uveljavil v tem času predvsem I. Vavpotič (1877—1943), dočim se je Fr. Tratnik (1881) s svojimi risbami s socialno vsebino prvi med Slovenci odzval ekspresionizmu. Po prvi svetovni vojni se je proti splošno priznanemu impresionizmu dvignila mlada generacija pod parolo ekspresionizma; vodila sta v njej brata France (1895) in Tone (1900) Kralj. Organizirali so se 1. 1922 kot Klub mladih. Poleg njih sta se izrazila predvsem V. Pilon (1896), ki je kasneje odšel v Pariz in B. Jakac (1899). Toda že nekaj let kasneje se je proti ekspresionizmu dvignila parola »novega realizma«, na katero sta v smislu kmečkega realizma pristala tudi brata Kralja. Vzporedno z zagrebško skupino Zemlja, ki je vplivala tudi na Slovence Fr. Miheliča (1907) in M. Sedeja (1909), je F. Kralj organiziral skupino Slovenski lik. Medtem se je 1. 1928 pojavila nova skupina slikarjev, vzgojenih v Za¬ grebu, pod naslovom Četrta generacija. Ti so proti konstruirani formi novega realizma postavili načelo kolorističnega realizma v smislu priza¬ devanj zagrebške šole. Bili so to Fr. Pavlovec (1897), M. Sedej, F. Mihelič in v Pragi vzgojeni surrealist St. Kregar (1905). V istem času se je zopet povečal ugled impresionistov, katerih idejni vodja R. Jakopič je podprl prizadevanja mladih. Koloristični realizem za¬ grebške šole s pogosto močnim razpoloženjskim akcentom ni bil tuj ten¬ dencam impresionistov ter je na ta način slikarstvo ljubljanskega centra vse do druge svetovne vojne sledilo zopet skupni smeri, ki je v njem domi¬ nirala ves ta čas. In prav delo impresionistov Jakopiča in Sternena ji je dalo močnejši poudarek. Po lastni poti je težil v isto smer eden od najmoč¬ nejših poimpresionističnih slovenskih slikarjev G. A. Kos (1986), v oljnem slikarstvu se je odzval na tendence tega časa tudi Fr. Tratnik, pristal je nanje tudi surrealist St. Kregar in lirski ekspresionistični grafik M. Maleš (1905). Od polovice tridesetih let dalje izstopajo v isti smeri nove moči. Tendence te smeri je poudaril tudi Klub nezavisnih, ki je zavestno prevzel najvažnejše mesto v slikarskih manifestacijah. Med najvidnejšimi izstopajo E. Sajovic (1913), N. Omerza (1911), Stupica (1913) M. Pregelj (1913) in Z. Didek (1910). 8 Med obema svetovnima vojnama se je pri Slovencih močno razvila tudi grafika in sicer najprej v zvezi s tendencami ekspresionizma. Njeni glavni predstanviki so: V. Pilon, B. Jakac kot virtouz vseh grafičnih teh¬ nik, ki je zbral okoli sebe celo šolo, poetično razpoloženi M. Maleš, ki je ustvaril lasten surrealistični stil v risbi ter je posebno uspel v litografiji in monotipiji, M. Sedej, Fr. Mihelič in K. Debenjak. * * * To bogato in v pogledu slikarske problematike pri Jugoslovanih že razmeroma izkristalizirano življenje je prekinila nenadoma druga svetovna vojna. Pri vseh jugoslovanskih narodih so se tudi umetniki odzvali klicu k borbi za svobodo, odšli so v gozdove ali pa so bili kot tajni sodelavci partizanov preganjani, zapirani in ubijani od okupatorja. V borbi in na osvobojenih ozemljih so nastajale množice dokumentarnih risb, propa¬ gandne grafike in podobnega, kar je po osvobojenju mnogokrat služilo kot materijal za slike iz važnih obdobij osvobodilnega gibanja. Pri Srbih je največ žrtev za svobodo dala skupina Jedanaestorica. Aktivno so v borbi sodelovali D. Andrejevic-Kun (1904), Z. Vlajic, Branko Šotra, Pivo Kara- matijevič in Stevan Bodnara; pri Hrvatih Gj. Tiljak (1895), O. Postružnik, A. Detoni, Priča, Parač, I. Šeremet, Mujezinovič, Šimaga in Muriič; pri Slovencih B. Jakac, Fr. Mihelič, brata Drago (1901) in Nande (1899) Vidmar, D. Klemenčič (1911) in N. Pirnat (1903—1948). B. Jakac je organiziral z najprimitivnejšimi sredstvi skupino mladih umetnikov, ki se je vadila v risanju in grafiki. Tudi po osvoboditvi ni prenehala vloga treh tradicionalnih centrov in se je do neke mere še povečala s tem, da je sedaj tudi Ljubljana dobila lastno umetniško akademijo. Prva umetniška reakcija na osvoboditev se je pojavila v želji, da se čim bolj obdelajo teme iz časa osvobodilne borbe in obnove. V tej smeri so se posebno izrazili pri Srbih D. Andrejevic-Kun in Boža Ilič; pri Hrvatih Detoni in Mujezinovič ; pri Slovencih Sl. Pengov, Fr. Mihelič in G. A. Kos. A poleg tega so iskali splošno preorientacijo umetniških prizadevanj v smislu socialističnega realizma. Propagandna razstava, poslana v Jugosla¬ vijo iz SSSR z namenom, da bi potrdila to smer, je globoko razočarala jugoslovanske umetnike in je povzročila, da so zopet pričeli iskati zveze z zapadom in ustvarjajo v smislu naravne evolucije lastnih, razmeroma že izkristaliziranih umetnostnih pogledov. Toda poleg Pariza se vse močneje podčrtuje težnja po navezovanju na lastno kulturno dediščino, ohranjeno v spomenikih kulturne preteklosti in v folklorni umetnosti jugoslovanskih narodov. Značilno je, da se ob treh tradicionalnih centrih umetniškega živ¬ ljenja pojavljajo sedaj tudi novi v Sarajevu, Skoplju, Novem Sadu. Pri Slovencih pa se poleg Ljubljane, ki je v svojih prizadevanjih konzervativ- nejša, na Svobodnem ozemlju Trsta vedno bolj uveljavlja v ožjem kontaktu s sodobnimi umetnostnimi smermi na zapadu skupina slovenskih slikarjev, med katerimi zavzemata vodilni položaj nekdanji konstruktivist A. Čer¬ nigoj (1898) in surrealistični astratist L. Spacal (1907). 9 SEZNAM DEL V številčnem zaporedju našega seznama je izpadlo 40 del, ki so bila zadržana v Zagrebu, kjer je bila razstava prvič postavljena. Izbor del, prikazan v tamkajšnji Moderni galeriji, je obsegal skupno 200 umetnin, ki so označena v velikem katalogu, kjer so tudi reproducirana vsa prvotno razstavljena dela. Okrajšave pomenijo: o. = olje, pl. = platno, sign. = signirano, d. = desno, 1. = levo, sp. = spodaj, zg. = zgoraj. IVAN GROHAR 1867—1911 1. Sejalec, 1907, o. pl. — 108 X 131, sign. d. sp. Iv, Grohar 907- Lastnik: Slane, Preddvor 2. Škofja Loka v snegu, 1905, o. pl. — 87,5 X 99, sign. d. sp. Iv. Grohar 05 Lastnik: Slane, Preddvor 3. Kamnitnik, 1905, o. pl. — 73,5 X 85,5, sign. 1. sp. Iv. Grohar 05 Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 4. Krompir, 1909, o. pl. — 88 X 98,5, sign. d. sp. I. Grohar Lastnik: Gabrijel Erzin, Ljubljana MATIJA JAMA 1872—1947 5. Most preko Dobre, 1907, o. pl. — 70 X 100, sign. d. sp. M. Jama Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 6. Vas v zimi, 1908, o. pl. — 70 X 100, sign. d. sp. M. Jama Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 7. Diirnstein, 1911, o. pl. — 65 X 87, sign. d. sp. M. Jama Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 8. Pri vrtnarju, 1936, o. pl. — 61 X 76, sign. d. sp. M. Jama Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana RIHARD JAKOPIČ 1869—1943 9. Zena med. gabri, 1904, o. pl. — 87 X 69, sign. 1. sp. R. Jakopič Lastnik: dr. F. Windischer, Ljubljana 11 10. Breze, 1910, o. pl. — 114 X 67,5 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 11. Spomini, 1912, o. pl. — 153 X 99 Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 12. Sava, o. pl. — 70,5 X 100, sign. d. sp. Jakopič, 1922 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 13. Bori, 1924, o. pl. — 76 X 62 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana MATEJ STERNEN 1870—1949 14. Pokrajina z vodo, 1901, o. pl. — 48 X 64, sign. d. sp. M. Sternen f Lastnik: Izvršni Svet LRS 15. Zena s korzetom, 1914, o. pl. — 103 X 77,5, sign. d. zg. Sternen 1914 Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 16. Ležeči akt, 1914, o. pl. — 73 X 109 Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 17. Dekle s knjigo, 1937, o. pl. — 62 X 50,5 Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana 18. Rože, 1940, o. pl, — 50 X 41, sign. d. sp. Sternen Lastnik: Narodna galerija, Ljubljana BOŽIDAR JAKAC 1899 19. Norveški komponist H. Saeverud, o. pl. — 120 X 60, sign. d. zg. Berlin, 30. VI. 1922 Lastnik: avtor VENO PILON 1896 20. Milka, 1923, o. pl. — 92,5 X 66, d. zg. Veno Pilon, Ajd. 1923 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana FRANCČ KRALJ 1895 21. Pogled z grajske strmine proti Rožniku, 1920, o. pl. — 133 X 138, sign. 1. sp. Fr. Kralj Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 22. Rodbinski portret, 1924, o. pl. — 115 X 130 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana TONE KRALJ 1900 23. Kmečka svatba, 1932, o. pl. — 250 X 350, sign. 1. sp. Tone Kralj, 1932 Lastnik: avtor 12 STANE KREGAR 1905 24. Romarji, 1939, o. pl. — 100 X 125, sign. d. sp. Stane Kregar 39 Lastnik: avtor 25. Tihožitje s košarico, 1939, o. pl. — 74 X55, sign. d. sp. Stane Kregar 39 Lastnik: avtor 26. Tihožitje z rožami, 1952, o. pl. — 90,5 X 59,5, sign. 1. zg. Kregar Lastnik: avtor MAKSIM SEDEJ 1909 27. Dvojica, 1935, o. pl. — 81 X 64,5, sign. 1. sp. Sedej Lastnik: Modema galerija, Ljubljana 28. Cirkus, 1938, o. pl. — 89 X 76, sign. 1. sp. Sedej Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 29. Portret žene, 1942, o. pl. — 91 X 73 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 30. Deček z masko, 1950, o. pl. — 92X 73 Lastnik: avtor FRANC PAVLOVEC 1897 31. Ajda, 1939,. o. pl. — 45,5 X 56 Lastnik: dr. Lojze Kraigher, Ljubljana 32. Potrtret žene, 1943, o. pl. — 57 X 46 Lastnik: Obersnel, Ljubljana 33. Košana, 1949, o. pl. — 43,5 X54, sign. d. sp. Pavlovec Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana GABRIJEL STUPICA 1913 34. Lastni portret s prijateljem, 1941, o. les — 61 X55 ,sign. d. sp. St. G. Lastnik: Moderna galerija Jug. akad., Zagreb 36. Tihožitje, 1948, io. les — 93 X 125, sign. d. sp. Stupica Lastnik: Modema galerija, Ljubljana 37. Portret pesnika Otona Župančiča, 1948, o. les — 90 X 61, sign. 1. sp. Stupica G. Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 38. Lastni portret, 1953, o. pl. — 41 X 32,5, sign. 1. sp. S. G. Lastnik: avtor MARIJ PREGELJ 1913 39. Kostanji, 1944, o. pl. — 73,5 X 59,5, sign. d. sp. Pregelj 44 Lastnik: Modema galerija, Ljubljana 40. Lastni portret, 1950, o. pl. — 88,5 X 116, sign. d. sp. Pregelj 50 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 13 41. Trobentač, 1952, o. pl. — 100 X 90, sign. d. zg. Pregelj 52 Lastnik: avtor 42. Deček, 1953, o. pl. — 100 X 57,5, sign. 1. sp. Pregelj 53 Lastnik: avtor GOJMIR ANTON KOS 1896 43. Sava s Šmarno goro, 1938, o. pl. — 65 X 70,5, sign. d. sp. G. A. Kos 38 Lastnik: univ. prof. dr. Stele 44. Gosposvetska cesta, 1938, o. pl. — 61 X 71, sign. d. sp. G. A, Kos 38 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 45. Rože na svetlem ozadju, 1941, o. pl. — 76 X 64, sign. d. zg. G. A. Kos 1941 Lastnik: predsednik SAZ-a Josip Vidmar 46. Tihožitje z dečkom, 1948, o. pl. — 69,5 X88,5, sign. d. zg. G- A. kos 1948 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana 47. Lastni portret, 1949, o. pl. — 85 X 70, sign. d. zg. G. A. Kos, 1949 Lastnik: Moderna galerija, Ljubljana FRANCE MIHELIČ 1907 48. Kurenti, 1948, o. pl. — 54,5 X 74, sign. d. zg. Mihelič Lastnik: Modema galerija, Ljubljana 49. Maske, 1952, o. pl. — 55 X 78, sign. d. zg. Mihelič Lastnik: avtor NADEŽDA PETROVIČ 1873—1915 50. Resnik, o. karton, — 70 X 100 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 51. Lastni portret, o. karton, — 67 X 50 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 52. Notre Dame, o. karton, — 52 X 72 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 53. boulaugnslci gozd, o. karton, d 6 X 48,7, sign. 1. zg. N. P. Lastnik: Narodni muzej, Beograd 54. Krajina, o. Karton, — 51,5 X 77,5, sign. d. sp. NP. Lastnik: Narodni muzej, Beograd KOSTA MILIČEVIČ 1877—1920 55. Portret žene, o. pl. — 51 X 41,5, sign. d. zg. K. M.. ... . Lastnik: Narodni muzej, Beograd 56. Lastni portret, o. pl. — 34 X 25 57. Obala Donave, 1908, o. karton, — 38 X 56,5, sign. 1. sp. K. Miličevič 1908 Beograd Lastnik: Narodni muzej, Beograd 58. Krf, 1918. o. karton^ - • 2.3 X 47. sign. d. sp. K. Miličevič 1918 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 14 MILAN MILOVANOVIČ 1876—1945 ■■ ,, 59. Dušanov most preko Vardarja, 1909, o. pl. — 45:X 66 Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad. Zagreb 60. Terasa, 1917, o. pl. — 47,9 X 39, sign. d. sp. Milan A. Milovanovič 1917 Capri, Lastnik: Narodni muzej, Beograd 61. Vrata, 1917, o. pl. — 49 X 39, sign. d. sp. Milan A. Milovanovič Capri 1917 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 62. Pot d Gruž, 1920, o. pl. -t- 54,5 X 44, sign. d. sp. Milan A. Milovanovič 1920, Dubrovnik Lastnik: Narodni muzej, Beograd 63. Ženski portret, o. pl. — 40 X 39, sign. d. sp. M. M. Lastnik: Narodni muzej, Beograd BORIVOJ STEVANOVIČ 1879 64. Pokrajina, 1920, o. pl. — 20 X 30, sign. d. sp. B. S. Lastnik: avtor 65. Stara hiša, 1943, o. pl. — 48 X 66,6, sjgn. d. sp. B. S. Lastnik: avtor 66. Stari grm ob Donavi, 1948, o. pl. — 21,8 X 30,7, sign. d. sp. B. S. Lastnik: avtor PET AR DOBROVIČ 1890—1942 67. Portret igralca, 1917, o. pl. — 82,8 X 70, sign. d. zg. P. Dobrovič Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad., Zagreb 68. Vaška mesarija, 1935, o. pl. — 73,1 X 91,7, sign. d. sp. P. Dobrovič Lastnik: Olga Dobrovič, Beograd 69. Portret Andre-ja, 1935, o. pl. — 100 X 69,8, sign. 1. zg. P. Dobrovič 1935 Lastnik: Olga Dobrovič, Beograd 70. Obala o Dubrovniku, o. pl. — 79 X 98, sign. d. sp. P. Dobrovič Lastnik: Olga Dobrovič, Beograd 71. Nageljni na rdečem ozadju, 1939, o. pl. — 96 X 80 Lastnik: Olga Dobrovič, Beograd JOVAN BIJELIČ 1886 72. Kopalka, 1926, o. pl. — 136 X 106, sign. 1. zg. Bijelič Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 73. Dekle s knjigo, o. pl. — 100 X 70, sign. L zg. Bijelič Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 74. Pokrajina, o. pl. — 64,5 X 79,5, sign. d. sp. Bijelič Lastnik: Narodni muzej, Beograd IGNJAT JOB 1895—1936 75. Dvorišče, o. les — 55,8 X 65,5, sign. d. sp. J ob Lastnik: Narodni muzej, Beograd 76j Pokrajina, o. karton, — 50,7 X 72, sign. d. sp. Job Lastnik: Narodni muzej, Beograd 15 77. Kompozicija I., o. karton, — 50,5 X 68,5, sign. 1. sp. Job Lastnik: Narodni muzej, Beograd 78. Kompozicija II., o. pl. — 67 X 93,5, sign. d. sp. Job Lastnik: Narodni muzej, Beograd STOJAN ARALIČA 1883 79. Hiša, 1932, o. pl. — 46 X 55,5, sign. d. sp. Arabca Lastnik: Narodni muzej, Beograd 80. Pokrajina, 1950, o. lesonit — 49,5 X 69, sign. d. sp. Arabca Lastnik: Narodni muzej, Beograd IVAN RADOVIČ 1894 81. Na cesti, 1950, o. pl. — 59 X 95, sign. 1. sp. Radovič Lastnik: avtor 82. Kmet pase krave, 1951, o. pl. — 50 X 98, sign. d. sp. Radovič Lastnik: avtor MOŠA PIJ A D E 1889 83. Avtoportret, 1915, o. karton, — 67 X 75, sign. 1. sp. M. Pijade 1915 Lastnik: Narodni muzej, Beograd SAVA ŠUMANOVIČ 1896—1942 84. Tihožitje, 1928, o. pl. — 60 X 81, sign. 1. zg. S. Choumanovitsch Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 85. Most preko Seine, 1929, o. pl. — 73 X 91, sign. 1. sp. Sava Šumanovič, Pa¬ riz, 1929 Lastnik: Narodni muzej, Beograd MILO MILUNOVIC 1897 86. Tihožitje z violino, 1931, o. pl. -- 146 X 98, sign. d. sp. M. Milo Lastnik: Narodni muzej, Beograd 87. Bula, 1932, o. pl. — 97 X 130, sign. d, sp. M. Milo Lastnik: Narodni muzej, Beograd 88. Limone, 1951, o. pl. — 78,5 X 55,5, sign. 1. sp. M. Milunovič 1951 Lastnik: Narodni muzej, Beograd IVAN TABAKOVIC 1898 89. Beograd v snegu, 1938, o. karton, — 59,5 X 76, sign. 1. sp. I. Tabakovič 1938 Lastnik Pavel Beljanski, Beograd 16 90. Gledališče, 1938, o. karton, 63,5 X87,6, sign. 1. zg. I. Tabakovič 1938 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 91. Most, 1952, o. karton, — 48 X 61, sign. 1. sp. I. Tabakovič 1952 Lastnik: Narodni muzej, Beograd MILAN KONJOVIC 1898 92. Atelier, 1930, o. pl. — 93,5 X 115, sign. d. sp. Konjovitch 930, Pariš Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 93. Žito, 1936, o. pl. — 50 X 92,5, sign. ,sp. 1. Konjovitsch 36 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 94. Osebnost iz Sombora, 1944, o. karton, — 91,5 X 72,4, sign. 1. sp. Konjovic 44 Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 95. Tihožitje, 1944, o. karton, — 79 X 99,5, sign. 1. sp. Konjovic 44 Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd MARKO ČELEBONOVIČ 1902 96. Šah, 1930, o. pl. — 72 X 90. sign. d. sp. Marko Č. 30 Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 97. Žena o sobi, 1930, o. pl. — 92 X 72,5, sign. d. sp. Marko Č. 30 Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd 98. Skupina, 1932, o. pl. — 130 X 195, sign. d. sp. Marko Č 32 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 99. Umetnikova žena, 1933, o. pl. — 91,5 X 72,5, sign. d. sp. Marko Č 33 Lastnik: Pavel Beljanski, Beograd PETAR LUBARDA 1905 100. Rože, 1937, o. pl. — 98,5 X 73, sign. d. sp. Lubarda 1937 Lastnik: Pavel Beljanski 101. Zaklano jagnje, 1940, o. les — 48 X 97,5, sign. I. sp. Lubarda 1940 Lastnik: Svet za prosveto in kulturo FLRJ 102. Iz okolice Cetinja, 1949, o. pl. — 75 X 100, sign. 1. sp. Lubarda Lastnik: Svet za prosveto in kulturo FLRJ , 103. Skalna pokrajina, 1951, o. pl. — 72 X 91,8, sign. d. sp. Lubarda 1951 Lastnik: Narodni muzej, Beograd NEDELJKO GVOZDENOVIC 1902 104. Deklica v interieurju, 1950, o. pl. — 62,5 X 87, sign. d. sp. N. Gvozdenovic 1950 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 105. Park, 1951, o. pl. — 65,5 X 100, sign. d. sp. N. Gvozdenovic 1950 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 17 PREDRAG MILOSAVLJEVIČ 1908 106. Cluny, 1938, o. pl. — 114 X 194 Lastnik: Svet za prosveto in kulturo FLRJ 107. Notre Dame, 1948, o. pl. — 115 X 195, sign. d. sp. P. Milojsavljevič Lastnik: Narodni muzej, Beograd 108. Dubrovnik, 1950, tempera na platnu, — 72 X 103,5, sign. 1. sp. P. vic 1950 Lastnik: Ljudska skupščina LR Srbije, Beograd ZORA PETROVIČ 1894 109. Akt, 1930, o. pl. — 95 X 145, si&n. d. zg. Z. P. 30 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 110. Makedonske, 1950, o. pl. — 148 X 102 Lastnik: Narodni muzej, Rankovičevo 111. Mati in otrok s konjem, 1951, o. pl. — 148 X 102 Lastnik: Narodni muzej, Rankovičevo DŽORDŽE ANDRE JEVIČ-KUN 1904 112. Lastni portret, 1927, o. pl. — 57 X 40 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 113. Priče groze, 1949, o. pl. — 82 X 102,2, sign. 1. sp. Kun Lastnik: Sekretarijat za zunanje zadeve FLRJ IVO ŠEREMET 1900 114. Pod Prenjem, 1934, o. les — 36 X 44,5, sign. 1. sp. Ivo Šeremet Lastnik: avtor 115. Trebevič, 1935, o. les — 45 X 60,5, sign. d. sp. Ivo Šeremet Lastnik: M. U. P. Sarajevo ISMET M UJE Z IN O VIČ 1907 116. Pred cerkvijo, 1938, o. karton, — 49 X 70, sign. d. sp. Ismet 38 Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad. Zagreb 117. Pri delu, o. karton, — 70,5 X 47,5, sign. 1. sp. Ismet Lastnik: Cvijetan Mi jato vic, Sarajevo 118. Študija, 1952, o. karton, — 69 X 48 Lastnik: Umetnostna galerija, Sarajevo RIZAH ŠTETIČ 1908 119. Bosanska pokrajina, o. kartpn, — 55 X 46, sign, 1. sp. Štetič Lastnik: Ljudska skupščina, Sarajevo 18 Milosavlje- VOJO DIMITRIJE VIČ 1910 120- Pariz d megli, 1932, o. pl. — 53. X 45, sign. d. sp. D. Vojo 1932 Lastnik: avtor F. LAZAR LIČENOSKI 1901 121. Motiv iz okolice Skoplja, 1936, o. pl. — 53,8 X 72,5, sign. 1. sp. Ličenoski Lastnik: avtor K. NIKOL A MARTINOSKI 1903 122. Učenec Dime, 1935, o. karton, — 71 X 52,7, sign. d. sp. N. Martinoski Lastnik: Umetnostna galerija, Skoplje 123. Ciganka v rdečem, 1937, o. pl. —• 68 X 45,5, sign. 1. zg. Martinoski Lastnik: Vandžel Kodžoman, Skoplje G. V A N D Ž E L K O D Ž O M A N 1905 124. Čolni, 1940, o. karton, — 49 X 62,4, sign. V. Kodžoman 1940 Lastnik: avtor JOSIP RAČIČ 1855—1908 126. Dama v črnem, 1907, o. pl. — 95,7 X 78,4 Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad. Zagreb 127. Portret starega prijatelja, 1908, o. pl. — 100,2 X 71,7 Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad. Zagreb MIROSLAV KRALJEVIČ 1855—1913 130. Lastni portret s pip O, 1912, o. pl. — 40 X 33, sign.. d. zg. M. Kraljevič. 1.912 Pariz Lastnik: Moderna galerija, Jug. akad. Zagreb 131. Deklica s pupo, 1912, o. pl. 66 X 61,5, sign. 1. zg. M. Kraljevič Lastnik: Mestni ljudski odbor Zagreb OSKAR HERMAN 1886 136. Deklica, 1907, o. pl. -— 55,3 X 44,9, sign. d. sp. O. Herman 1907 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb 19 VLADIMIR BECIC 1886 139. Portret slikarja M. Kraljeviča, 1908, o. pl. — 93,5 X 74, sign. 1. sp. Vladimit Becič 1908 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb 141. Dekle z mačko, 1935, o. pl. — 89 X 69, sign. d. zg. Vlad. Becič 935 Lastnik: Narodni muzej, Beograd LJUBO BABIC 1890 143. Smokve, 1928, o. pl. — 31,5 X 44, sign. 1. sp. Lj. B. Lastnik: M. Tompa-Ehrlich, Zagreb 146. Lastni portret, 1952, o. pl. — 65,5 X 52,3, sign. 1. sp. Lj. B. Lastnik: avtor JEROLIM MIŠE 1910 147. Deklica, 1929, o. pl. — 64,8 X 49,8, sign. d. sp. J. Miše 29 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb 150. Obala v Malinski, 1952, o. pl. 54,3 X 63,5, sign. 1. sp. J. Miše 52 Lastnik: avtor ZLATKO ŠULENTIC 1893 152. Na soncu, 1950, tempera karton, — 54 X 41 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb BRUNO BULIC 1903 153. Ponev z jajci, 1936, o. pl. — 33 X 40,6, sign. d. zg. Bulič Lastnjk: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb MILAN STEINER 1894—1918 155. Na dežju, 1918, o. pl. — 34,4 X 46,4 Lastnik: Ivo Steiner, Zagreb 156. Pogled na Savsko dolino, 1918, o. pl. — 65,2 X 74,5 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb MILIVOJ U Z E L A C 1897 159. Zena v rdečem, 1938, o. pl. — 100 X 81, sign. 1. sp. Uzelac Lastnik: Narodni muzej, Beograd 160. Ulica v Versaillesu, 1938, o. karton, — 55,8 X 69,2, sign. d. sp. Uzelac Lastnik: Narodni muzej, Beograd 20 LEO JUNEK 1899 162. Maternite clu Port Royal, 1940, o. pl. — 80,5 X 100, sign. 1. sp. Junek, Pariz 1940 Lastnik: Modema galerija Jug. akad. Zagreb MARIN TARTAGLIA 1894 164. NotraJijščina II, 1926, o. pl. — 88,8 X 100 Lastnik: Narodni muzej, Beograd 167. Portret ge P., 1932, o. pl. — 73 X 60, sign. d. sp. Tartaglia Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb JURAJ PLANČIČ 1899—1930 170. Pomlad, 1929, o. pl. — 50,1 X 61, sign. d. zg. Plančič 1929 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb 172. Tihožitje, 1930, o. pl. — 38 X 48, sign. 1. ob strani Plančič 1930 Lastnik: Narodni muzej, Beograd VIJ E K O SL AV PARAC 1904 173. Kavarna la Coupole, 1931, o. pl. — 46 X 60,8, sign. d. sp. Pariz 31 Parač Lastnik: Modema galerija Jug. akad. Zagreb EMANUEL VIDOVIČ 1870—1953 174. Stara lutka, 1928, o. pl. — 46,5 X 58,8, sign. 1. sp. E. Vidovič Lastnik: Galerija umetnin, Split 176. Ribe, 1942, o. karton, — 58 X 44, sign. 1. sp. E. Vidovič Lastnik: Svet za prosveto in kulturo Beograd ANTUN MEZDJIČ 1907 179. Z rinjevac, 1934, o. pl. — 49,8 X 70,6, sign. d. zg. A. Mezdjič 40 Lastnik: Modema galerija Jug. akad. Zagreb IVO REŽEK 1S98 180. Indijka, 1927, o. pl. — 80,9 X 54, sign. 1. zg. Ivo Režek, Pariz Lastnik: Moderna galerija jug. akad. Zagreb FRANE ŠIMUNOVIČ 1908 182. Kamenite hiše v Dalmaciji, 1952, o. pl. — 65 X 70,2, sign. 1. sp. F. Šim. Lastnik: Ekonomska fakulteta, Zagreb 21 DŽURO TILJAK 1895 185. Gračani, 1937, tempera papir — 53 X 74, sign. d. sp. Tiljak Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb VILKO ŠEFEROV 1895 186. Jesen na Lapadu, 1950, o. pl. — 73 X 99,5, sign. 1. sp. V. Seferov 1950 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb OTON POSTRUŽNIK 1908 187. Zagreb—Šalata, 1940. o. pl. — 63.9 X 70, sign. 1. sp. O. P. 40 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb ANTE MOTIKA 1902 190. Muslimanka, 1934, o. lepenka — 96 X 70, sign. d. zg. Motika 34 Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb OTON GLIHA 1914 193. Pokrajina s Krka, 1951, o. pl. — 59,5 X 80,5, sign. 1. sp. Oton Gliha Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb MARIJAN DETONI 1905 194. Odpadajoči zid 1938, o. pl. — 52,7 X 67 sign. Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb KRSTO HEGEDUŠIC 1901 196. Poplava, 1932, tempera, o. pl. — 106,2 X 123,5, sign. d. sp. K. Heg. Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb IVAN GENERALIC 1914 199. Vas, 1938, o. steklo — 31,3 X 30,3, sign. d. sp. I. Generalič Lastnik: Moderna galerija Jug. akad. Zagreb 200. Otok, 1940, o. steklo'— 26 X 44, sign. d. sp. G. I. 1940 Lastnik: Moderna galerija j ug. akad. Zagreb 22 ČLANI ZVEZNE KOMISIJE ZA RAZSTAVO »PETDESET LET JUGOSLOVAN¬ SKEGA SLIKARSTVA « 1900-1950 Akad. Veljko Petrovič, ravnatelj Narodnega muzeja v Beogradu, član žirije, Momčilo Stevanovič, kustos Narodnega muzeja v Beogradu, član žirije, Oto Bilialji-Merin, književnik, član žirije, akad. dr. France Stele, umetnostni kritik in umetnostni zgodovinar, član žirije, Zoran Kržišnik, umetnostni zgodovinar, kustos Moderne galerije v v Ljubljani, član žirije, akad. Ljubo Babič, akad. slikar, umetnostni kritik in umetnostni zgo¬ dovinar, član žirije, Ivan Tabakovič, akad. slikar, član žirije, akad. Frano Kršinič, akad. kipar, član žirije, Vinko Grdan, akad. slikar, generalni sekretar Zveze likovnih umet¬ nikov Jugoslavije, član žirije. REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA RAZSTAVO »PETDESET LET JUGOSLOVAN¬ SKEGA SLIKARSTVA« ZA LR SLOVENIJO Akad. dr. Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar in umetnostni kritik, dr. Karel Dobida, ravnatelj Narodne in Moderne galerije, Ljubljana, akad. Božidar Jakac, akad. slikar, akad. Boris Kalin, akad. kipar, akad. Gojmir Anton Kos, akad. slikar, Zoran Kržišnik, kustos Moderne galerije, Ljubljana, France Mihelič, akad. slikar, akad. dr. France Stele, umetnostni zgodovinar in umetnostni kritik. 23 REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA RAZSTAVO »PETDESET LET JUGOSLOVAN¬ SKEGA SLIKARSTVA« ZA LR SRBIJO Akad. Veljko Petrovič, ravnatelj Narodnega muzeja, Beograd, Zora Petrovič, akad. slikar, Mih. S. Petrov, akad. slikar, Stojan Aralica, akad, slikar, Miodrag Kolarič, kustos Narodnega muzeja, Beograd, Momčilo Stevanovič, kustos Narodnega muzeja, Beograd. REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA RAZSTAVO »PETDESET LET JUGOSLOVAN¬ SKEGA SLIKARSTVA« ZA LR HRVATSKO Akad. Krsto Hegedušič, akad. slikar, akad. Vladimir Becič, akad. slikar, akad. Ljubo Babič, akad. slikar in umetn. zgodovinar, akad. Marin Tartaglia, akad. slikar, Dop. član, Jerolim Miše, akad. slikar. Sekretar razstave: prof. Miro Montani