Stran 336.
Kmetijstvo.
Črni palež.
Zadnjič je vodstvo „ Kmetijskokemičnega poskuše-VBlišča v Ljubljani" obelodanilo po listih naslednji poziv:
Trtna bolezen „črni palež a, katero provzročuje neka glivica (Spaceloma ampelinum), pričela se je močno širiti po dolenjskih vinogradih in to posebno v črnomaljskem in krškem okraju. Ta bolezen ni napadla samo domačih trt, ampak tudi ameriške (Solonis in Riparia) in na ameriške podlage precepljene vrste, kakor velt-linca, modro frankinjo, muškatelca itd. Opozarjamo naše vinogradarje z ozirom na to, da se določi, kako se je ta precej nevarna bolezen po Dolenjskem že razširila, da pošljejo sumljive grozdiče, listje in mladike „Kme-tijskokemičnemu preskuševališču za Kranjsko v Ljubljania, katero iz vršnje preiskave za gospodarske škodljivce brezplačno.
Ta poziv naj bil našel obilo odmeva, saj doslej se je naš vinogradnik le jako malo menil za to novo trtno bolezen.
Popolnega boja tej bolezni dozdaj še niso napovedali, dasi je nastopila v taki meri, da v resnici grozi s smrtjo sedanjemu vinogradništvu. — S kakim upom gleda vinogradnik spomladi, ko trta ozeleni z zarodom obložene poganjke, toda kmalu ga mine vse veselje. Že več let sem, ob času cvetja vedno dežuje, da že v tem času zgine več kot polovica zaroda; pa to še ni vse, pač pa pride še zdaj najhujše. — Zdaj treba žvepljati proti grozdni plesnobi, škropiti proti peronospori itd. in treba bo tudi z vso močjo upreti  se  zgoraj omenjeni   bolezni.
Črni palež, tudi pika ali koze imenovan, prikaže se spomladi takoj po cvetu, da celo pred cvetom se že prikaže, koder je močno razširjen. Pokaže se na listju, pognankih in grozdju. Listje postane črnikasto, luknjičavo, se začne sukati in se slednjič posuši. Pognanki so, kakor bi  bili  zgriženi ali obžgani, se sučejo in v rasti  popol
noma zastanejo; jagode so skraja črnopikaste in slednjič popolnoma očrnijo, ter se posuše navadno s pecljem vred. — Ker se ta bolezen zlasti po ljutomerskih goricah tako močno širi in to posebno še v starih močno delanih gostih vinogradih, treba bo se proti tej uničevalki z vso močjo upreti.
Poznam vinograd, ki je zelo skrbno obdelan, bil lansko leto te bolezni skoraj čisto prost, le tu pa tam na par trsih bila je ta bolezen poznati. — Letos pa je temu drugače. Grozdne plesnobe je vinograd vsled marljivega večkratnega žvepljanja dozdaj popolnoma obvarovan, pač pa moram priznati, da je črni palež uničil letos dobre dve tretjini trgatve; to pa vkljub zelo močnemu škropljenju. Posebno pa trpe na tej bolezni pognanki. — Skoraj lahko rečem, da je vinograd brez trtne uši uničen. — Slučajno je to tudi po drugih vinogradih. S čim se hočemo torej upirati tej bolezni? Ža-libog še za to bolezen nimamo zanesljivega sredstva, pač pa se priporoča sledeče :
1.) Umivanje trsja s stanjšano žvepleno kislino, in sicer vzamejo nekateri na 100 litrov vode 1—2 litra žveplene kisline; pravil mi je neki strokovno izobraženi gospod, da vzame za 100 litrov vode 10 litrov žveplene kisline in baje s prav dobrim uspehom. To umivanje vrši se zgodaj na spomlad, meseca februvarja in marca, in sicer na ta način, da se trte starega lubada popolnoma osnažijo, potem z omenjeno tekočino s čopičem po trsju namaže, ne oziraje se na oči trsa, — Ker se žve-plena kislina z vodo zelo naglo spaja, treba biti pri tem delu človeku zelo pozornemu. Vliva se vedno žveplena kislina v vodo ne pa obratno.
2.) Umivanje trsja z 50 litrov zelene galice, 50 litrov vode, kateri zmesi prilijejo še nekateri 1 liter žveplene kisline.
3) Obiranje bolanih delov trte, ter sežiganje istega,
Slednje pač lahko stori vsak vinogradnik. Ob času pletve naj bi se viničarjem strogo naročilo obirati bolane dele, in iste ne pustiti ležati po vinogradih, a jih celo v šopih na trs vesiti, temveč sproti sežgati. To pa naj bi storili vsi vinogradarji, ne samo eden ali dva, ker tako bi se uspešneje branili bolezni. Kdor bo pa sam še tako pridno zatiral golazen, njegov sosed pa jo bo redil, ne bo dosegel ničesar.
To so torej do zdaj znana sredstva, med katerimi je najcenejše ter zelo priporočljivo obiranje in požiganje bolanih delov. — Vinogradarji, poprimite se jih vsi, zakaj če se ta bolezen vsled zanemarjanja naseli v novih, tako dragih nasadih, uniči ne le pridelek sam, pač pa celi nasad.