visna od vodilnega predm eta, fran­
coske književnosti. Pretežni del 
raziskav, ki so navedene v zborni­
ku, prekriva torej magistrske in 
doktorske študije, tu pa usmeritev 
pogosto narekujejo sami udeležen­
ci v študijskem  procesu, m ed kate­
rimi je poleg Francozov tudi zelo 
veliko tujcev.
Kot zagotavlja urednik  pričujo­
čega dela Daniel-Henri Pageaux,
naj bi ta obračun s stroko sprožil 
razmislek predvsem  o njenem raz­
voju in njeni prihodnosti: prvi po­
skus zaokrožitve naj bi obenem  bil 
že gibalo za sprem em be, najbrž 
tudi v sm eri razčiščevanja obsega 
in vloge francoske komparativisti­
ke.
Metka Zupančič
COVVRIE
A C h in e s e  J o u r n a l  o f  C o m p a ra -  
t iv e  L i te ra tu r e .
L št. 1, 1983. Urejata Sun  Jingyao in 
Mark Bender. Izdaja The Guangxi 
University Comparative Literature 
and Translation Center, Nanning, 
Guangxi, LR Kitajska.
Za prvo komparativistično revi­
jo, tiskano v Ljuski republiki Kitaj­
ski v angleškem jeziku, so ustano ­
vitelji izbrali slikovit n a s lo v -k av ri  
je morski polžek, porcelanaste hi­
šice teh polžkov so v južni Aziji ne­
koč rabile za denar, še danes pa po­
nekod veljajo za simbol plodnosti 
in za priljubljeno sestavino nakita. 
Gre torej za majhen, a pomenljiv 
začetek znanstvene izmenjave: re ­
vija, ki naj bi zaenkrat izhajala en ­
krat letno, je drobna, žepnega for­
mata, obsega manj kakor šest av­
torskih pol, ima pa dovolj bogato 
in zanimivo vsebino.
Urednika v uvodnih besedah k 
Prvi številki opisujeta zasnovo: re ­
vija naj bi omogočala letni pregled 
nad poglavitnimi dogodki in do­
sežki kitajske komparativistike. 
Temu ustrezno nam eravata objav­
ljati v njej razprave, prevedene iz 
sodobnih kitajskih publikacij, po ­
m em bne referate  z znanstvenih 
srečanj in obvestila o sprotnih  do ­
godkih. Poudarjata tudi, da želita 
spodbujati stike m ed znanstveniki 
Po vsem svetu, zato jim a bodo d o ­
brodošli odzivi oziroma dopisi iz 
tujine kakor tudi stiki s kitajskimi 
znanstveniki iz m očnih komparati-
vističnih središč v Hong Kongu in IZ REVIJ  
na Taiwanu ter od drugod.
Kitajskai komparativistika ima 
sicer tako po m nenju urednikov 
kakor po navedbah Yuana Haoyi- 
ja, ki je napisal za nastopno števil­
ko Covvrie najobsežnejši prispevek 
-Pregledsodobnega razvoja primer­
jalne književnosti na Kitajskem  -  že 
večstoletno tradicijo z več obdobji 
razcveta, a  tudi z več obdobji m r­
tvila ali celo popolne prekinitve.
Sedanja renesansa, katere izraz in 
hkrati pospeševalec naj bi bil Covv­
rie, se je začela leta 1977. Odtlej so 
do začetka leta 1983 izšle 103 kitaj­
ske znanstvene publikacije s tega 
področja, ki nakazujejo posebnosti 
oblikujoče se kitajske komparati- 
vistične šole. Ta združuje tri pogla­
vitne smeri: raziskovanje vplivov, 
paralel in prevodov, goji pa tudi li­
te ra rno  teorijo. Prevladujejo razis­
kave vplivov -  m ed omenjenimi 
103 razpravami jih je kar 60. Ob 
njih omenjajo še primerjave med 
kitajsko in »zahodno« literarno 
teorijo, m ed kitajsko in nemško, ki­
tajsko in angleško literaturo itd.
Razprave, ki jih v prvi številki 
objavlja Covvrie, seveda vsaj do 
neke mere odsevajo to stanje, kaže­
jo pa, da  uredništvo ne podpira  in 
ne misli gojiti predvsem  odkriva­
nja vplivov, pač pa mu gre za bolj 
ali manj uravnovešeno prikazova­
nje podobnosti in razlik pri posa­
meznih literarnih pojavih in po­
stopkih. Tako piše Quian Zhong- 
shu o Sinesteziji v kitajski in v »za­
hodni«, tj. zahodnoevropski poezi-
ji. Zhong Jingvven poroča o Prvot­
nem pojmovanju podobnosti in raz­
širjenosti mitov, predvsem  m ita o 
vesoljnem potopu. Yang Jiang raz­
pravlja o ljubezenskem razmerju 
med junakom  in junakinjo poseb ­
nega tipa v različnih kitajskih in ev­
ropskih delih, naslov pa je  svojemu 
eseju izbral po Castelvetrovi defi­
niciji umetnosti, Umetnost in pre­
magovanje težav -  Sanje v rdeči 
sobi Za te razprave je  značilno, da 
se ne omejujejo niti na posamezne 
nacionalne književnosti niti na  po­
samezna zgodovinska ali stilna ob ­
dobja, am pak opazujejo »podob­
nosti in razlike« v nadvse širokih 
okvirih. Ožje področje zajemata za­
dnji dve razpravi. Fang Ping se po­
teguje za analitične komparativis- 
tične postopke, ki naj dopolnjujejo 
deskriptivno ugotavljanje vplivov 
in vzporednosti. Svojo študijo o 
alienaciji, izraženi v Pu Songlingo-
vi zgodbi o dečki, ki se po travm a­
tičnem doživetju sprem eni v črič­
ka, in v podobni preobrazbi Kafko­
vega Gregorja Samse, je  naslovil 
N ov pogled na »Črička« -  primerjal­
na književnost je »razmišljajoča 
književnost«. »Združene sile aliena- 
cije« opazujeta tudi avtorja Sun 
Jingyao in Xiong Yin, ki sta svoje­
m u prispevku dala zgovoren na­
slov Samodestrukcija in kurtizana -  
kaj povezuje usodi Du Shiniang in 
Marguerite Gautier? Tako kakor 
Fang Ping se izrecno navezujeta na 
Marxovo teorijo družbenega raz­
voja in imata literarno delo za upo ­
dobitev realnih zgodovinskih raz­
mer.
Na zadnjih treh  s traneh  revije so 
zbrana kratka obvestila o novejših 
kitajskih komparativističnih publi­
kacijah, prireditvah in drugih do ­
godkih. Tu zvemo, da so se prvi 
redni komparativistični kurzi zače­
li 1. 1981 na univerzah v Guangxiju 
in Heilongjiangu, potem  še na d ru ­
gih univerzah in različnih speciali­
ziranih visokih šolah v Pekingu, 
Šanghaju itd. L. 1982 so pri pekin­
ški univerzi izšli Eseji o primerjalni 
književnosti s 15 prevedenim i pri­
spevki tujih avtorjev. Junija 1983 je 
bilo v Tianjinu vsekitajsko kompa- 
rativistično srečanje, na katerem 
se je  zbralo 140 kitajskih znanstve­
nikov in prebralo  79 referatov. Av­
gusta 1983 je  bilo v Pekingu (Bei- 
jingu) kitajsko-ameriško kompara- 
tivistično srečanje z 20 referati o li­
te rarn i teoriji, literarnem  p rim er­
janju, literarnih zvrsteh itd.
Videti je torej, da  se kitajska 
komparativistika dejansko še opi­
ra na  tradicionalno francosko šolo, 
želi pa se povezati s sodobnejšo 
am eriško (Wellek, Remak, Weis- 
stein itd.), vendar v sorazm erno 
skromnih, stvarnih, delovnih okvi­
rih, brez bučnih parol in velikih 
kampanj. Tudi revija Covvrie očit­
no sledi načelu »malo, toda do­
bro«. Dober prevod petih kitajskih 
razprav z zelo različnih področij v 
angleščino je  vsekakor pom em ben 
dosežek, posebno, ker gre za pre ­
cej drugačen način mišljenja in pi­
sanja, kakor sm o ga vajeni v današ­
nji »zahodni«, tj. evropski in sever­
noam eriški znanstveni literaturi. S 
tem ni mišljena razvlečenost, am ­
pak prej zgoščenost in svojevrstna 
slikovitost. Razprave učinkujejo 
skoraj kot izvlečki obsežnejših be­
sedil -  m orda je  to vzrok, da jim v 
nasprotju  z ustaljeno »zahodno« 
konvencijo niso dodani povzetki.
Majda Stanovnik