List št. 6.
Skerb za senožeti prihodnjo
spomlad.
Kakor hitro sneg skopni, se bo delo na travnikih pričelo.    Posebno   skerb   mora   kmetovavec imeti, da m o čir ne  travnike  ali senožeti  v suhe prenaredi,  in namesto kisle merve sladko pridela. Treba je drage kopati,  grabne  delati in travnik s pripravnim semenarn obsejati. Pa še nekaj druziga je čez vse dobro, namreč na močirje premogov pepel   (Steinkohlenasche) voziti^  on  odvzame  ne le samo mokroto,  temuč  še naredi, da tam,  kjer je bil potrošen, sama po sebi detelja rase; on tudi mah pogrize in deteljo zaplodi. Kdor je tedaj blizo železnice, kjer   premogov  pepel  zametujejo,  ali Mizo krajev, kjer premog kopajo, naj ta pepel
pridno na močirje vozi, in akoravno mu to kaj stroškov prizadene, naj na male troške ne gleda, saj bo velik in obilen dobiček dobil. Jaz sim se dobrote tega pepela očitno prepričal, toraj ga tudi z dobro vestjo priporočim #). Na suhe travnike ali njive pa Bog ne daj! ga trositi; on bi suho zemljo še hujši sparil.                            J. H—k.
*J Ravno tako dober se je tudi šotni pepel (Torfasche) v Ljubljani po mnogih skušnjah za senožeti skazal, kakor je sploh vsake sorte pepel (tudi od mjilarij ali žajfarij in svečarij) na teško in ilovnato zemljo in na mokre in merzle travnike, spomladi potrošen, nar boljši gnoj, ki zemljo ogreje, mah zatare in deteljo zaplodi za več let. Komur je za obilniši in boljši pridelk mar, naj glešta travnike spomladi, kakor je gori rečeno.   Vred.