176 Dr. Fr. Ramovš: Grosuplje. Dr. Fr. Ramovš: Grosuplje. \/eda, ki želi razlagati krajevna imena, mora sloneti na trojni * podlagi: 1. mora vpoštevati obliko krajevnega imena v različnih dobah, t. j. pisavo imena v listinah in današnjo obliko v dotičnem narečju, torej njen zgodovinski razvoj; 2. mora uva-ževati glasoslovne zakone narečja in 3. morajo lastnosti kraja potrditi dano razlago njegovega imena, kar zovemo skratka realno preizkušnjo (gl. o teh načelih n. pr. Dr. J. W. Nagi, Geographische Namenkunde). Ako vzamemo za primer ime vasi Zabočevo (pri Borovnici), vidimo, da piše to ime listina v L 1260. Zobozei (gl. Schumi, Urk. u. Reg. B. II. 212), danes pa slove v narečju Sdbačieiv. Narečje tega kraja nas uči, da je končnica -o v imenovalniku srednjega spola izpadla (ozir. prehod v moško o- sklanjo), da je dalje nenaglašeni —o— prešel v —a—, ki je, kot tudi nena-glašeni prvotni —a—, cesto prešel v —a—. Po teh zakonih moremo tedaj rekonstruirati prvotno obliko imena: sobočevo — c (prim. po-bočje). Sobočevo je torej kraj, ki je „s bokom" — na pobočju hriba. Realna preizkušnja nam to potrdi; vas leži na pobočju gore ob poti iz Borovnice v Rakitno. Uporaba vseh treh navedenih načel nam tu jasno poda isti rezultat, zato ne more biti dvoma o istinitosti razlage. [Sedanja pisava Zabočevo je napačna in umetna, nastala v šoli, uradu in župnišču; te oblasti niso nič več umele začetnega s9- a in so ga nadomestile z razumljivim za-; vas pa ne leži za nikakršnim bokom in bi tudi prvotni za- do danes ostal v narečju kot za ali zd.] Načela, o katerih sem govoril, nam morajo biti pri razlagi vsakega krajevnega imena pred očmi. Lajik pa dela seveda po svoji bistri ali nebistri glavi, ki je zakrivila, da bereš na dolenjski postaji na beli deski veliko napisano: »Velike Uplje", o čemer so že pisali naši dnevniki. Bodi naša prva naloga, da si ogledamo pobliže različne razlage v naših dnevnikih. Jos. Svigelj si je v „Slovencu", dne 29. pros. 1919., str. 3. razložil ime takole: „Znano je, da je grosupeljska okolica močvirna. Grosuplje samo pomeni polje na močvirju: Grezopolje, Grezu- Dr. Fr. Ramovš : Grosuplje. 177 p(o)lje, dial. Gresuplje." Že pisec —c v „ Jugoslaviji", dne 23. sveč. 1919., str. 3., dvomi o pravilnosti te razlage, dasi je ne pobija, ko pravi: „Ako sledimo dialektični izgovarjavi in ako napravimo iz subst. grez, -i, adj. grezup, analogon gorjup, dobimo lastno ime Grezup-je — vsled vezi Grezuplje, torej pristno slovensko ime, ki izraža krajevno lastnost kakor pretežna večina krajevnih imen", (že prej pa pravi: „Tudi Grosuplje leži deloma na barskih tleh"). Svigelj je še v »Večernem listu", dne 27. sveč. 1919., str. 4., povedal, da je že Valvazor preložil nemški Gross-lupp v Veliko Uplje in da je to obliko sprejel tudi Fr. Orožen v svoji »Vojvodini Kranjski" (i. 1901.), tu pa v množinski obliki. Ne pišem teh vrstic izključno z namenom, da bi dokazal nemožnost obeh navedenih razlag. Priznavam, da ima purizem v sebi nekaj smiselnega in lepega, odločno pa moram nastopiti proti purizmu take vrste, ki obeša deske z »Velikimi Upljami" in se tako nebotično smeši. Hočem s sledečimi vrsticami dokazati, da je ime Grosuplje pristno slovansko, in želim, da tozadevna oblast ukrene, da izgine smešna spaka »Velikih Upelj". Bodi prvič povedano, da Grosuplje ni moglo nastati iz grezo-polje, in sicer iz sledečih razlogov: 1.) ako vzamemo za resnico, da tiči v našem imenu deblo grez-, potem bi se polje imenovati moglo le gr§znoje polje, kar bi dalo danes: grezno polje; v narečju ni nobenega pojava, ki bi omogočil in opravičil izpad glasu —n—; 2.) istotako narečje ne pozna prehoda glasu —z— v —s—; 3.) dolgi —o— je res prešel v dolenjščini (že pred XV. stol., gl. ¦v Skrabec, Jez. sp. 11.218 si.) v —u—; nikakor pa ni mogel preiti naš kratki —o— v dolgi -u-; 4.) razvoj polje v pije je iz glaso-slovnih in naglasnih razlogov nemogoč; 5.) proti razlagi grezo-polje govori tudi se stavljena sklanja imena (gl. doli). Pa tudi t razlaga, ki jo je podal pisec -c, je nemogoča: 1.) —z— ni prešel v —s— (gl. prejšnjo točko 2.) in 2.) tvoritev lastnega imena -p ~\-je slovenščini ne da -pije, ker imamo tu -p -j- ije, kar je že L. Pintar neštetokrat poudarjal in dokazal, a kakor vidim, brezvspešno (glej Ljub. Zv. XXX. 238; XXXIII. 369, 473 si.; Izv. muz, dr. XVIII. 70; Carniola I. 76). Poglejmo si naše ime na podlagi navedenih treh načel. Prvič je Grosuplje omenjeno 1. 1136.: Groslupp (Schumi, 1. c. I. 89), potem 1. 1249.: Grazlup (Schumi, 1. c. II. 130) in 1. 1250.: Groslupp (1. c. II. 135). Obliko imena pa zasledujemo lehko še v starejšo dobo; imamo namreč na zgornjem Štajerskem, ki je bilo nekdaj 12 178 Dr. Fr. Ramovš: Grosuplje. naseljeno s Slovenci, blizu sedanjega Neumarkta, vas, ki jo piše generalna karta Graslupp, Zahn (Ortsnamenbuch d. Steierm. im Mittelalter, str. 228/2) pa Graslab. To ime nam sporoča že listina iz 1. 860.: „ad Crazulpam" (gl. Kos, Gradivo, II. št. 172) in ga nam dokaj cesto pišejo še listine poznejših let, n. pr. 1. 927.: „ad Grazluppa" (Kos, 1. c. II. št. 369), pred 1. 982.: »Crazluppa« (1. c. II. št. 296), L 982.: „Grazluppa" (1. c. II. št. 473) in tako še 1.984. (1. c. št. 482). Listine XIII.—XIV. stoletja pa pišejo: Graslup (1.1227.), Grazlaup (1. 1249.), Grazzlavb (1. 1304.), Grazlaiv (1. 1304.), Grazzla (1. 1363.); v dialektu slove ime danes, kakor sem se prepričal ob priliki vojaških vaj v tem okraju 1. 1915.: graslap. Jasno je, da zgornještajerskega imena ne moremo in ne smemo ločiti od našega dolenjskega, kar je omenil že Zahn, 1. c.: „Der Name ist mit dem krainischen Groslub zusammenzuhalten." Prvotno je pomenil štajerski Graslab dolino pri Neumarktu; ime je pozneje prešlo na današnje selo. Ime Grazluppa-Graslab je imel Kammel, Anfange deutsch. Lebens, str. 157/1 za najbrže slovansko: „Grazlup bei Neumark, 1146. W. kerš Gestrauche, 1udt> Rinde? oder nicht slavisch?"; Miillenhof, Deutsche Altertumskunde 2, 223, opomba, govori o imenih Marhluppa in Grazluppa in vidi v slednjem svn. graz = Wut in v drugem delu stvn. luppi, svn. liippe = Gift, totlicher Saft; R. Miiller, Blatter des Vereines fiir Landeskunde von Nieder-osterreich, Jg. 1888, str. 32. ga tudi razlaga iz germanščine; -luppa mu je nastalo iz lupp -\-ja, kar pomeni „Giftiluss" in se sklicuje na paralele kakor Eitarbah itd. (gl. Miillenhof, 1. c. 5, 118), graz-pa mu je svn. in bavarski graz = Sprossen oder junge Zweige von Nadelholz; po njem je Grazluppa = giftkalter Fluss im Tannicht, oder aus Tannengrunde stromend. Ze Zahnu, 1. c. se je zdela ta razlaga preromantična in je opozoril, da v tem kraju sploh ni nobene reke: „Indess ist dort weit und breit kein Fluss und kein Bach, kaum ein Bachlein, wol aber Moosboden und ein Teich." Imamo pa še dvoje ugovorov proti Mullenhof-Miillerjevi razlagi: 1.) iz listin vemo naravnost, da je Grazluppa ime doline in ne reke ali potoka; s tem odpade vsako primerjanje s stvn. luppi; 2.) iz oblik v listinah pa tudi vidimo, da ima ime nenemško naglaševanje, t. j. da naglašuje drugi zlog besede, kar dokazuje, da ime ni nemško; dejstvo, da so tod bivali v IX. stol., ko se ime prvič omenja, Slovenci in da imamo isto ime na že nad tisočletje izključno slovenskem ozemlju na Dolenjskem, pa je ne- Dr. Fr. Ramovš : Grosuplje. 179 ovrgljiv dokaz za slovanskost tega imena. Da je imelo zgornje-štajersko ime naglas na drugem zlogu priča dejstvo, da se je dolgi poudarjeni —u— diftongiral v —au—; ta diftongizacija se je pričela v avstrijsko-bavarskem narečju že v XII. stol. in jo moramo smatrati koncem XIII. stol. za dovršeno (gl. Willmans, Deutsche Gram. 1. 198 si.); naše ime kaže diftong —au— prav od tega časa sem. Današnji Graslab je nastal iz graslaup XIII. stoletja čisto pravilno: poudarek je prestopil slednjič na prvi zlog, kar odgovarja načelu germanskega naglasevanja in diftong — au — je v nenaglašenem zlogu prešel v —a—. Naše ime zasledujemo torej lehko do 1. 860. Nedvomno je, da je ravno najstarejša oblika Crazulpa pisarska pomota namesto Crazlupa. Tako zgornještajersko kot dolenjsko ime pa nam čisto jasno pove, da je prvotno ime slovelo graslupa. K tej prvotni obliki dodajmo še nekaj opazk: slovanski kratki —o— je bil širok glas, tako da ga je German (Bizantinec, Rimljan, Finec) slišal in pisal za —a— (gl. primere pri Kretschmerju, Arch. f. slav. Phil. 27, 228 si.); zato je mogoče, da je bilo prvotno ime: groslupo. Pa tudi končni široki -e so pisali z — a —, prim. Strasista (Stražišče; 1. 1002, gl. Kos, 1. c. III. št. 9), Trebina (Trebnje ; 1. 1057, gl. Kos, 1. c. 111. št. 197). Končno določitev spornih samoglasnikov podam pozneje. Obrnimo se sedaj k razlagi našega imena! Predvsem je važno, da določimo njegovo sedanjo izgovarjavo. Kakor sem se na mestu samem prepričal, govori tamosnje ljudstvo grdsuple (d znači polglasnik s timbrom e-ja; končni -e je širok). Ime je jedninski imenovalnik pridevnika srednjega spola ter ima zato sestavljeno sklanjo: rod. grdsupldga, mest. w grdsuptem. Iz ust ljudi sosednjih vasi pa sem čul že novo, analogično obliko mestnika: w grdsupfe t (nominalna sklanjatev), pa so mi Grosupljičani (grdsupelčan) zatrjevali, da je prav le „w grdsupldm". Podobne prehode iz sestavljene sklanje v nominalno, iz jednine v množino in obratno imamo pri krajevnih imenih pogosto; ne mislim tu nemških šablonskih oblik Waisach za Vgsoko, ocioglach (1. 1249.) za Okroglo (gl. Miki., Denksch. d. Wien. Akad., ph.-hist. KI. XXI.), temuč n. p. w Stišjah (pri Valvazorju še Ususie, t. j. v Sušji), dočim slove imenovalnik: Sušje, rodilnik: Sušjdga (vas v ribniški dolini); ljudstvo sosednjih selišč pravi celo že v rodilniku Suši, smatra torej Sušje za množinski imenovalnik. Nase Grdsuple je tore pridevniški nom. sing. neutr. gen. Narečje pa nam more pojasniti 12* 180 Dr. Fr. Ramovš: Grosuplje. tudi prvotno kvaliteto vokala v prvem zlogu; naše narečje spada v skupino akajočih narečij (nenaglašeni in kratko naglašeni — o — preide v —a —; o tem pojavu razpravljam v Slov. Stud. L, v drugi polovici, ki izide v kratkem v Arch. f. slav. Phil. 37): atračičdk \ bdgatinc (9 je polglasnik s timbrom a-ja), kasmat. Ako bi bil v grdsuple prvotno —o—, bi ta moral preiti v —a—. Nenaglašeni —a— se je za glasom —r— v zelo mnogih slovenskih narečjih preglasil v široki —e—; tega preglasa grosupeljsko narečje ne pozna; pač pa govori: rdznaša, ivzgraja, rdzbija, rdstreson itd. Nenaglašeni —ra— je torej prešel v —rs—, dočim ostane nenaglašeni ra, ki je nastal po akanju iz —ro— nedotaknjen, prim. atračičdk, zdrapatal je. Iz tega sledi, da je bil v prvem zlogu prvotno glas —a—, torej: grasldp-. Nastane vprašanje, kako je nastal sedanji imenovalnik grssdple* Očividno je, da je grdsuple nastalo iz grssldpe (gl. ime v listinah). Možno je sicer mnenje, da je Grazluppa nastalo iz Grazdpla, vendar bi potem težko pričakovali na obeh ločenih mestih, na zgornjem Štajerskem in na Dolenjskem isto izpremembo; zato smatram za prvotno grasldpe. Odkod končnica -e? Tvorba na -ije je nemogoča, ker bi potem morali imeti nominalno sklanjatev imena; enako je tudi nemogoča tvorba na -jane, ker bi potem morali imeti "množinsko ime. Grdsltipe kot jedninsko ime jie more biti drugega kot nom. sing. neutr. pridevnika graslup\, torej prvotno grasldpoje (prim. rusko krajevno ime Grja.znoje); -oje je dalo v slovenščini -e, n. pr. briž. spom. I. viiecfne in me, daljše še danas refleks za -e v narečju Bočna-Guštajn in v Dobrepolje in Dovje (dolge iz dolgoje scil. polje). Grasldpoje— Grssdple je torej krajevno ime iste narave kot Visoko, Okroglo, Suho, Globoko,, Vojsko itd. Stara končnica -e tu pač zato ni podlegla analogiji, ker je pridevnik grasldpu izmrl, krajevno ime grasldpe, oziroma pozneje grasdple pa je s tem izgubilo stik s pridevniki in ostalo izolirano. Kaj pa je pomenil pridevnik graslup^ in kakšen je njegov postanek? V Miklošičevem času in še pozneje (Meillet, Etudes sur Tetvmologie, II. 271; Vondrak, Vgl. slav. Gram. I. 455) smo kaj malo vedeli o sufiksu —p —; iz slovanščine so splošno navajali le slovenski gorjup. Ze Patrubanvjeve in pozneje Perssonove 1 Poudarek zaznamujem iz tiskarskih razlogov z akutom, r.e oziraje se na njegovo naravo, kar pa pri tej razpravi ni pogubno ali važno. Dr. Fr. Ramovš: Grosuplje. 181 študije so nam pokazale [mnogo večjo vrsto besed, tvorjenih s sufiksom —p —; dokaj novih primerov je podal Mladenov, Die labiale Tenuis als wortbildendes Element im Slavischen, Arch. f. slav. Phil. 36, 116 si., tako da nam sufiks —p— v slovanščini ni nikakršna redkost več. Mladenov je navedel tudi poljsko in belorusko skorupa, ni pa pridejal že pri Miklošiču, Vgl. Gram. II. 213 navedenih srb. skorup, slov. skraljup, rus. skoriupa, polj. skoriupa. Jasno je, da sta skorupa in skoiiupa povsem enaki tvorbi, zagoneten pa je vznik /-a, o katerem pravi Miklošič 1. c.: ,,das in mehreren wortern eintretende / ist mir dunkel: vielleicht hangt -lupa mit lupiti detrahere, w. lup, zusammen"; zadnji do-stavek ne pove nič. Zdi se, da imamo tu neko križanje sufiksov — /— in —p—, vendar dvomim, da bi se dalo vznik /-a kdaj povoljno pojasniti, ker nam je vzrok, postanek in pomen de-terminativov premalo jasen. Nedvomno pa je, da je skoriupa popolnoma ista tvorba kot pridevnik grasluph. Kakor je skoriupa izpeljano iz debla skor-, sker- (skoia), tako je graslup^ iz debla gras-, ki ga imamo danes ohranjenega v litavščini; grasus adj. = gnu, sen, zopern; grasumas, subst. = gnusoba, zopernost; grasaus, ~sytis = gnusiti se, biti ogaben. Deblo gras- pa je, kakor menim-že razširjeno z determinativom — s —; prvotno deblo je bilo ger-, gor-, ki je, razširjeno z različnimi determinativi, še v sledečih besedah: 1.) determinativ —m—: lat. gramiae — Augenbutter; 2.) determinativ —s — : staronordijsko krammr (moker) in gotsko grammitha (mokrota), pragermansko: *krazmaz (prim. got. im iz ~:izmi) iz indoevropskega: *gr-o-s-mo-s; 3.) determinativa—m—s—: lit. giimstu in slov. rpAsu* (slovan. —z— iz prvotnega ¦—s— je nastal po Zupitzovem zakonu, gl. Zeitsch. f. vgl. Sprachforsch. (KZ.) 37, 396 si.). Prvotni pomen debla je „moker, vlažen". Za prehode pomena pri navedenih besedah pa primerjaj: o pomenskem prehodu »moker — teči (fliessen) — potopiti se — močvirje (pr. rus. grjazb (blato), malorus. hr'az'uka (luža) in sloven. grezina" sem pisal in navel paralele že pri razlagi plemenskega imena \vtsa v Cas. pro mod. filol., 1. 1914., str. 214 si., na kar ni tu treba še več govoriti; nadaljni prehod pa kažejo, da se omejim, n. pr. besede: letsko maut (plavati, piti), slovan. mgti (umivati), irsko mtin (scalnica), svn. moder (močvirnat svet, barje) in zend. muthra »nečistost, umazanost", svn. mocke (svinja). Krajevno ime Grasdple pomeni torej „moker, močvirnat svet". Realna preizkušnja nam to potrjuje, kajti travniki na zapadni 182 Pavel Golia: Gorijo zvezde . . . strani železnice pred prihodom na postajo, dalje travniki na vzhod in jug podruzniske cerkve (tu, na jugu leži tudi kraj Bičje) so močvirni. Naš rezultat je: ime današnjega Grosupljega je slovanskega izvora in je jedninski pridevniški * imenovalnik srednjega spola, prvotno grasldpoje. Knjižno slovenski bi ga morali pisati Grasuple; ker pa je oblika Grosuplje v knjižni slovenščini že v rabi, jo pustimo neizpremenjeno. Spaka pa, ki jo je zagrešil Valvazor, Orožen in neznani purist sedanjega časa, mora izginiti, da nam ne bo v posmeh. Pavel Golia: Gorijo zvezde . .. V Dobrudži padlemu podporočniku Vladimiru Koblerju v spomin. Gorijo zvezde, kot mrtvaške sveče nad hladnimi grobovi tujih tal, list šelesti, molitev v mrak šepeče in tiha tožba plava preko dalj. Vesti od sina tamkaj mati čaka vsa sklonjena in stara dan na dan. Za dnevom dan se v gluho noč pretaka, a pisma ni. Moj Bog! In vse zaman . . . Gorijo zvezde, kot mrtvaške sveče nad hladnimi grobovi. Spava in, odrešen rane, strašne in skeleče o tebi sanja, bedna mati, sin. Dobrudža, 1916.