Naročnina 9.tečno	------- _ —^ ■	*	^Mk Abbonamentl: Me..
^^^^^ ^^^^^ mmmm m.	m ^^^^^^^	^ i2Ur.i
atvo 20 Lir — no-
•e 20 Lire, Edizione
mS£€>VENECwM
in 10349 ca inaerat«.	—-	lin	^^^^	1* in.erz.otri.
P od r a ž n i o a 1	Izhaja vsak dan rjntraj razen ponedeljka la daava po praznika.	Nov^meato.
Novo mesta
0	Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, LJvbl|ana. 3	.... .... ... j,	„ „.
1	Redazlone. Ammlnl.tra.ione. Koolt.ri.va 6. Lubiana. 5 Concesslonaria esclnslva per la pabbliclta di provenienz. italiana
Izključna pooblaščenka za oglaievanja Italijanskega ln tujega S Redazlone, Amrnialstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.
Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A«, Milana	|	Telelon «001-4005.	3	ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milana
II Bollettino No 749
le azioni in Marmarica
proseguono favorevolmente — Oltre 6000 prigionieri e grande bottino
II Quarticro Generale delle lorze armate eoniu uira:
Lo azioni delle truppc delPAsse in Marina • riea proseguono favorevolmente nclla zona di A c r n m a c di E 1 A d o m. Posizioni fortilicate nccauitamente difese sono state conquistate dopo duri eomhattimcnti.
II bottino fatto nell'azione ha portato alla ronquista di Ain c I (i a z a I a e finora arcertatn aseende 224 tra carri armati e autoblinde, 85 cannoni, vario centinaia di automezzi distrutti o catturati.
I	prigionieri gia affluiti ai campi di conccn-tramento superano i 6000,
L'aviazione ha bombardato il porto di Tobruch e alihattutn tre »Curtissc.
Formazioni acrce hanno attaccato di ginrno e di notte le altrezzature bellichn di II a 1 F a r c M a k a b b a ccntrandone gli obiettivi. Un no-stro velivolo non ha fatto ritnrno.
Aviatori tedesehi hanno distruttn nei pressi delTisola di Lin osa un'apparecchio britannico il cui equipaggio e stato catturato.
Nel tratato di mare del canale di Sicilia dove si svolse la vittorinsa battaglia aeronavale che premiera il noinc da P n n t a 11 e r i n sono stato rarcnlto alcune centinaia di ufficiali e mamuti inglesi appartenenti alle naTi da guerra e mercantili jncendiate o affnudale; tra essi un centinaio sonn piu o meno gravemente leriti.
II	convoglio ncmico proveniento da Ales-sandria c coniposto di circa 50 nnita gia at-tacato dall'aviazionc italiana c germanica mentre si dirigeva su Malta, aceertala la presenza di una nostra poderosa squadra da battaglia, chc gli muoveva incontro nelle acque di Crcta, in-vertiva la rotta rinunciando al tentativo di giun-gere a destinaziono.
Mentre si piegava celcrmente sul porto di partenza veniva nuovamente attaccato dall'avia-zione chc gli infliggcva altri gravi colpi.
Lc perdite complessivc subite da tale convoglio si possono cosi riassumare: per parte della aviazione tcdesca quattro tra incrociatori c cacciatorpediniere c nunierosi mercantili affon-dati, molte altre navi colpite e danneggiate; in-oltre un inrrociatore colato a picco da sommer-gibile gcrmanico; per parte dei nostri aviatori un cacciatorpediniere allondato, cinqne incrociatori o quattro piroscali gravemente danucggiati.
ioii v Marmariki ugodno potekajo
Nad 6000 ujetnikov in velik plen — Iz konvoja, ki je prišel iz Aleksandrije, je italijansko letalstvo potopilo
en rušilec, poškodovalo pa pet križark in štiri parnike
Vojno poročilo št. 749
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Marmariki se delovanje osnih čet ugodno nadaljuje pri A k r o in in E 1 A d e m u. V trdih bojih so bile zavojevane utrjene postojanke, ki jih je sovražnik besno branil.
Vojni plen pri zavjetju Ain el Gazale, ki smo ga doslej prešteli, znaša 224 tankov in oklepnih avtomobilov, 85 topov ter več slo uničenih in zajetih avtomobilov. Doslej je prišlo v koncentracijska taborišča že nad 6000 ujetnikov.
Letalstvo jc bombardiralo pristanišče v To-bruku ter zbilo tri »Curtisse«.
Letalske skupine so podnevi in ponoči bombardirale vojne naprave v M a I F a r j u in M i c a b i. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Nemški letalci so blizu otoka L i n o s a sestrelili eno angleško letalo, čigar posadka je zajeta.
V	morski ožini Sicilskega preliva, kjer je potekala zgodovinska pomorsko-letalska bitka, ki se bo imenovala pantelerijska bitka, je bilo nabranih več sto angleških častnikov in mornarjev iz zažganih ali potopljenih vojnih in trgovskih l^dij; med njimi je sto takih, ki so več ali manj težko ranjeni.
Sovražni konvoj, ki je prišel iz Aleksandrije ter je bil sestavljen iz kakih 50 Indij in je bil že napaden od italijanskega in nemškega letalstva, se je že namenil proti Malt i, pa se je prepričal, da se tamkaj nahaja močna eskadra naših vojnih ladij, ki so mu šle nasproti v vodah ob Kreti. Konvoj se je obrnil nazaj in opustil poskus, dospeti nn določeno mesto. Ko j - zavil v pristanišče, iz katerega je prišel, jc bil znova napaden od letalstva, ki mu je zadalo nove hude udarce.
Skupne izgube tega konvoja se dajo takole povzeti: nemško letalstvo je potopilo 4 križarke in rušilec ter štcviln-- trgovske ladje, več drugih Indij je bilo zadetih in poškodovanih; neko nadaljnjo križarko je potopila nemška podmornica. Naši letalci so potopili en rušilce, dočim so 5 križark in 4 parnike hudo poškodovali.
Sredozemsko bojišče, 17. junija. AS. Posebni dopisnik agencije Stelani poroča: Najvažnejši uspeh prvega dne 6iciljske bitke je bil, da sc je moral najvažnejši del spremljajočih ladi vrniti in da je bila ena nosilka letal zadeta 6 4 torpedi. V teku 15. t. m.
Obleganje Sebastopola
Vdori v obrambni pas pri Sebastopolu - Velik nemški uspeh v Sredozemlju kjer so bile potopljene štiri križarke in rušilci, dve stražni ladji ter šest
trgovskih ladij
Hitlerjev glavni stan, 17. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Napad nemških in romunskih čet na trdnjavo Se bas topol se navzlic žilavemu odporu in velikim terenskim težavam nadaljuje. Vdori v sovražni1 obrambni sistem so bili močno potrojeni in iz njih so bili zasekani globoki klini v obrambne črte. Na obeh krilih so bile v hudih bojih zavzete močno branj^ne postojanke in trdnjave. V današnjih jutranjih urah je bila napadena pomembna luka Livirija.
Letalstvo je odlično podpiralo pehoto v boju. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bile uničene razpršene sovražne skupin-v zaledju. Sovražni napadi južno od Ilmen-skega jezera so propadli.
Na bojišču pri V o 1 h o v u je skušal sovražnik ponovno t močnimi silami prodreti hribovje, ki ga nemške čete že tedne žilava branijo v močvirnatem in gozdnatem področju. Vsi napadi so ostali brez uspeha. Obroč okoli sovražnih sil, ki so obkoljene na severa, se je še bolj stisnil. Bojna in strmoglava letala so jim jugovzhodno od Ilmenskega jezera in pri Volhovu zadala znatne izgube.
Na obali Ledenega morja je bila v pristanišču Jok on ga potopljena 3000 tonska sovražna trgovska ladja.
V Severni Afriki so propadli poskusi severno od A k r o m e obkoljenih angleških čet, ki so se hotele rešiti. Doslej je bilo v bojih zadnje dni pri Ain c 1 G a z a 1 i prijetih 6000 ujetnikov. Poleg tega je bilo zaplenjenih ali uničenih: 224 tankov, 45 topov in nad 500 tovornih avtomobilov. Pri E I A d e m u so bile zavzete sovražne postojanke navzlic trmasti obrambi. V letalskih bojih so Angleži izgubili 21 letal.
Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so oddelki nemškega letalstva in nemške vojne mornarice v sodelovanju z letalskimi in pomorskimi silami italijanske mornarice zadali sovražnim preskrbovalnim ladjam v Sredozemlju težke udarce. V času od 13. do 15. junija so iz močno zavarovanih angleških konvojev nemške le-talske m pomorske siie potopile 4 križarke in rušilce, dve stražni ladji ter 6 trgovskih ladij s skupno 56.000 tonami. Poleg tega so torpedi zadeli, zažgali in težko poškodovali en rušilec ter osem trgovskih ladij, tako da je računati z njihovo izgubo. Z bombami ali s torpedi je bilo zadetih še nadaljnjih 6 vojnih in 6 trgovskih ladij. Nemško letalstvo je v zračnih bojih sestrelilo 33 sovražnih letal, ki so varovale konvoj. Deset nemških letal je izgubljenih.
Pri uspehih imajo poseben delež letalski oddelki pod vrhovnim poveljstvom maršala Kessel-ringa in pod vodstvom letalskega generala Lorser-ja, letalskega generala Geisleria in generala Hoi-manna von vvaluati.
Uspeha Je nadalje deležna podmornica kapitana Rechterja, ki je potopila eno križarko.
Pred južno angleško obalo je letalstvo pri dnevnih in nočnih napadih poškodovalo tri srednje-velike trgovske ladje.
Pri Brightenu in Portlandu so bile zadete vojaško važne naprave.
Angleško letalstvo je zadnjo noč izvedlo vzne-mirjevalne napade na zahodno nemško področje. Nočni lovci so skupno s protiletalskim topništvom sestrelili devet napadajočih letal.
so bili letalski napadi še hujši. V teku pomorskega S|x>pada med našimi in sovražnimi silami, so italijanski lovci prestregli številna angleška torpedna letala, ki so skušala napasti naše ladje. V kratkih borbah je bilo sestreljenih 7 sovražnih torpednih letal in 4 bombniki, tipa Blenheim.
Neko naše torjiedno letalo je napadlo sovražni rušilec. Napad je bil izveden tako odlično, da je bila sovražna ladja zadeta v polno in se zavrtila okrog 6voje osi ter se jx>topila v štirih minutah. Po|»ldne dne 15. t. m. je neko naše letalo bilo na fotografskem izvidniškem poletu nad jxxlročjeni Si-ciljskega kanala, kjer so se odigravali najvažnejši prizori letalsko-jx>morskih napadov. Pilot jc [Poročal, da blodijo po morju zažgani parniki. splavi iu rešilni čolni, s katerih se skušajo brodolortici obupno rešiti. Naši hidroplani so jim šli na pomoč in so pobrali z angleškimi brodolomci tudi člane j>osadke nekega našega bombnika, ki je bil prisiljen pristati na morju, ker ga je sovražni lovec sestrelil. V teku borb in bombardiranja, dne 15. t. m. so naši lovci in bombniki sestrelili 10 lovcev in bombnikov ter torpednih letal. Skupno je bilo tega dne sestreljenih 46 angleških letal. Nemške letalske sile so nadaljevale uničevalno akcijo z močnimi skupinami na V6eh jx>dročjih, kjer 60 javili kakšno preostalo ladjo.
Konvoj, ki je prišel iz Aleksandrije je bil napaden od nemških letalskih skupin že tedaj, ko se jc obrnil na svoji poti pri Kreti. Oba konvoja, ki so ju spremljale močne jx>morske sile, sta utr|iela znatne izgube. Ni pa to edini usj>eh. Angleški ad-miraliteti ni uspelo oskrbeti Malto, ki nujno potrebuje ljudi in voinega materiala. Ponosni angleški admirali so hoteli anglosaškemu 6vetu dokazati, da angleška mornarica in letalstvo gospodarita v Sredozemlju na morju in v zraku. Anglosaški svet se bo prepričal ponovno, da London zavestno laže.
Sredozemsko bojišče, 17. junija: AS: Posebni dopisnik agencije Štefani |h>ro?a: Silovit napad, pri katerem so bombniki, strmoglavci in torpedno leto In v zaporednih valovili n;i|>a-dli angleško Indijsko spremljavo, ki je pri-la sko/.i Ciibrnltarsko ožino v Sredozemsko morje, ki se jc začel 14. junija okrog O bli/.u obale ob Bizerti, se je končal z razbitjem sovražne eskadrile v dve skupini. Večina vojnih Indij, ki, so spremljale konvoj, se jc moralo vrniti nazaj proti Gibraltarju z eno letalonosilko, z eno zadeto oklepnico in z drugimi bol j ali manj poškodovanimi ladjami. Ker se jc večina Indij morala vrniti v Gibraltar, se je s tem fKivečala nevarnost za ostali del konvoja, ki je 15. junija zjutraj prišel v Sicilski prsiiv, kjer ga je napadla 7. italijanska pomorska divizija.
Po pomorski bitki v Sicilskcm prelivu je plavalo po morju vse polno najrazličnejših predmetov. Razbitino ladij in splavi, katerih se je krčevito oprijemalo na stotine brodolom-cev, kosi zažganih parnikov, majhni gumijasti reševalni čolni, reševalni pasovi itd. Angleški brodolomci, ki so jih rešili iaalijanski parniki in hidroavioni. so bili še vsi pod vtisom peklenskega bombardiranja, ki so ga morale prestati niiliove ladje. Neki angleški mornar je izjavil: »Skozi 43 ur je neprestano dbževa»la na nas ploha bomb. Bili smo izčrpani in izmučeni od letalskih napadov, ki so si sledili brez prestan-ka. Moja ladja, ki jo jc zadel torpedo, se je prelomila na dva dela in v nekaj minutah so jo že pokrili valovi. Rešil sem se nn reševalni čoln in nekaj ur nato me je našlo italijansko vodno letalo.< Našteli bi lah ko na desetine takih zgodb. Tako pripoveduje posebni Stefnni-jev dopisnik, da jc neko italijansko torpedno
\Y,
Grof Ciano in Serrano Suner v Livornu
Jjivomo, 17. jun. AS. Včeraj pojroldne sta se španski zunanji minister Serrano Suner ter italijanski zunanii minister grof Ciano vrnila iz kraljevega poletnega, bivališča, gradu S. Rossore, potem pa sta imela dolgo posvetovanje. Nato sta mini-
stra šla na obisk v pomorsko akademijo, rozneie je grof Ciano v hotelu »Palazzo« predstavil ministru Sunerju Livornske skvadriste in prostovoljce iz španske vojne, s katerimi se je španski minister tovariško pogovarjal.
Duce podeljuje odlikovanja vojnim pohabljencem in slepcem
letalo bilo nevarno zadeto med nnpndom na sovražni rušilec. Navzlic temu je letalec z nadčloveškim nnjKirom ohranil smer poleta in odvrgel svoj torpedo. Nato je moral pristali in pozneje gu je rešilo italijansko vodno letalo. Angleški rušilec pa. ki g« je pilot tega 'letala zadel, je hll v sredino zadet in se je v nekaj trenutkih potopil.
Sredozemsko bojišče. 17. junija. AS: Poeebni dopisnik agencije Štefani poroča: Naše pomožno ladje iščejo mornarje s potopljenih angleških ladij. Število rešenih mornarjev prekaša ze več slo in stalno narašča ter je najboljši dokaz za težke sovražnikove izgube. Od 14. junija naprej je bila naša mornarica v boju s konvojem, ki je prišel iz Gibraltarja. Naše podmornice so že napadle angleško ladijsko spremstvo in so s torpedi zadele dve ladji, ko je 14. junija konvoj pnvozil v vojno j»odročjo naših letalskih skupin na Sardiniji. Posledice letalskih napadov v ožini med Sardinijo in Tunisom so že znane. Ladjo, ki so še ostale, so nadaljevalo vožnjo proti vzhodu, boteč za vsako ceno doseči Mallo. Dne 15. junija zjutraj je južno od Pantel-lerije tn ladje napadla naša sedma pomorska divizija, čeprav je bila v manjšini, ker se je na nasprotni 6trani nahajalo mnogo več ladij, in sicer najmanj dve ali tri križarke ter 12 rušilccv. Poveljnik sedme divizije, ki je imel križarki »Eugenio di Savoia< ter »Montccuccolu in pet rušilcev, jo brez oklevanja zapovedal napad. O izidu te bilka je že poročalo vojno poročilo. Boj je potekal v veliki dolžini 7tXM) metrov, kar jo glede na dosegljivost modernih topov nadvse smelo in nevarno. >o-vražnik ni pričakoval tako odločnega napada ob tej uri in v tem prostoru. Naše ladje so zgodaj zjutraj zagledale konvoj, ki se je počasi pomikal proti vzhodu. V nekaj trenutkih je bil določm načrt za napad in našo ladje so se z veliko brzino bližale sovražniku. Iz primerne razdalje sta - Monlecuccoli« in >Eugenio di Savoia« začela streljati na najbližjo sovražno križarko. Prve salve so padle nekaj metrov vstran od ladje. Sovražnik je bil presenečen in se je skušal umakniti, parniki so so razpršili,na vse strani, vojne ladje pa so se obdale z gostimi oblaki umetne megle. Naše križarke pa so i<ar naprej streljale, najprej iz razdalje !XKH1, potom 8()<:0 in nazadnje 7000 metrov. Sovražnik je tudi začel streljati, toda njegovi zadetki 6o bili ali predolgi ali prekratki.
Berlin, 17. junija. AS: Berlinski listi prinašajo obširne komentarje k uspehom osnih letalskih sil v Sredozemlju. »Zuolf U lir Blatt< pravi, da je angleška mornarica doživela katastrofo, kakor še nikdar v zgodovini moderne vojne. Iz italijanskih in nemških uradnih poročil je razvidno, da je bilo 50 sovražnih vojnih' in trgovskih ladij potojiljcnih ail težko poškodovanih. Angleži so izgubili najmanj 28 vojnih ladij in med njimi 10 križark in rušilcev, torej večino svoje sredozemske mornarico. Poleg pomorskih izgub pa je imel sovražnik občutne letalske izgube. Italijansko-nemške sile so uničile nad 80 angleških letal. Angleška admirali teta je po svoji stari navadi izjavila, da ne more objaviti podrobnosti o bitki prej, dokler ladje ne bodo prispele na določeno mesto. »Deutsche allgemeine Zeitungt piše, da se te ladje nc bodo več vrnile, ko* so potopljene.
Dr. Gobbels o nemškem vojaškem položaju
Berlin, 17. jun. AS. Propagandni minister dr. Gobbels je narodnosocialističnim voditeljem v Berlinu orisal politični in vojaški položaj ter med drugim dejal tudi tole:
»Naši upi za nadaljnji potek vojne so bolj ugodni ko kdaj prej. Naravno je, da je tretje vojno leto ustvarilo naloge posebnega značaja. A sile narodove so neizčrpne in ni nobenega dvoma, da bomo znali premagati sleherno težavo. Nemčija lahko računa ne samo na prispevek svojega lastnega naroda, marveč tudi na pomoč skoraj vseh evropskih narodov, tako da je tudi glede izdelave izid boja gotov. Edino upanje, ki je našim sovražnikom ostalo, je Sovjetska zveza. Mi pa vemo, da je njena usoda že zapečatena in da bo prišel dan, ko bomo mogli žeti sadove dosedanjih zmag. Molotov naj sklepa pogodbe, kolikor mu drago: kar šteje, je nemško orožje, ki je pri Kerču in Harkovu dalo nove dokaze o svoji sili.«
Letalski napadi na Port Darwin
Tokio, 17. junija. AS. Novice z nekega japonskega oporišča pravijo, da so japonski bombniki v spremstvu lovcev izvedli 13. in 14. junija dva napada na avstralsko mesto Port Darvvin. Pri tem so zbili 20 letal. Od prvega napada na Port Darvvin 2. februarja leto« je japonsko letalstvo sestrelilo in uničilo na tleh 111 avstralskih leta\ ter poškodovalo vojaške naprave na oporišču. Med 17 napadi na to pristanišče so bile resno poškodovane tudi pristaniške naprave v Port Darwinu. V vsem te časb je japonsko letalstvo izgubilo 14 letal.
Angleški vojni izdatki
Lisbona, 17. junija. AS. Iz Londona poročajo: Finančni minister je izjavil, da mora Anglija v sedanjem času izdati za vojno dnevno 14 in pol milijonov funtov šterlingov. Davki krijejo |K> izjavi istega ministra le 40 odstotkov vojnih izdatkov.
Finančna pogodba
med Madžarsko in HrvaŠko
Budimpešta, 17. junija. AS. Podtajnik zunanjega ministrstva Ghiczy in slovaški jioslanik v Budimpešti Poljak sta izmenjala listino o podpisu finančne pogodbe med Madžarsko in Slovaško. Pogodba bo zaČeJa veljati čez 15 dni.
)
Zbor železniške fašistične organizacije
Ljubljana, 17. junija 1912.
line 12. t. m. je narodni svetnik Morclli Mo-rello, nacionalni zaupnik faiislične zveze driavnih železničarjev, podal navodila voditeljem ljubljanskega odseka.
Zboru je predsedoval Zvezni Tajnik Orlandini in udeležili so se ga pokrajinski zaupnik dr. Ettore Sardo, zaupnik Iriestinskega odseka comm. Ougliel-molti, vršilec dolžnosti načelnika vzhodne železniške delegacije ing. Gianaroli, poveljnik avtonomne železniške milice De Fclico, pudzaupniki, načelniki skupine in zastopstvo ielezniškili skvadrislov.
Dr. Sardo je podal poročilo o delovanju odseka v Ljubljani, in sicer od dneva ustanovitve do danes
in je narodnemu svetniku Morelliju pojasnil položaj italijanskih železničarjev v lej pokrajini, pri tem pa je razložil njihove potrebe in naloge.
Narodni svetnik Morelli je vzel na znanje delo, ki ga je doslej opravila fašistična ielezniška sekcija in je njeno delo odobril ter se je t raznimi tovariši pogovarjal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na železničarje, ki so poslani semkaj v misijo.
Ob tej priliki so Zvezni Tajnik Orlandini in narodni svetnik Morelli obiskali menzo železničar-jen ln prostore, in sicer čitalnico, zabavni prostor in igralnico z biljardom.
Ilierarhi so se šc nekaj časa pogovarjali s tovariši železničarji in so pokrajinskemu zaupniku izrekli zadovoljstvo za lepo opravljeno delo.
Proslava praznika karabinjerjev v Novem mestu
Dne 3. junija je bila v vojašnici 37. odseka kr. karabinjerjev proslava praznika zaslužnega orožja, in sicer v navzočnosti generala Coronatlja, poveljnika divizije rlsoiizo-r, okrajnega komisarja in političnega tajnika. Proslava se je razvijala v resni obliki.
Po sveti maši, ki jo je opravil vojaški kaplan, je general Coronati izrekel navzočim vojakom kratke pohvalne besede in je zlasti popisal slavna dejanja v preteklosti in sedanjosti, posebno je opozoril na trdo in težko službo, ki jo najzveslejii kr. karablnjcrji opravljajo v tej pokrajini.
Opomin lista „U Piccolo di Trieste"
Ob zadnjem streljanju teroristov piše list »II Piccolo di Trieste* z dne Iti. junija 11142 sledeče: »Fašistična pravica je padla neizprosno ter kaznovala morilce Črnih Srajc Nicole Žile in Arielle Itee. Dva in dvajset oseb, ki so bile zagotovo krive terorističnega in komunističnega udejstvovanja, je bilo ustreljenih. Italijani ne izgovarjajo opominov i>i opozoril kar Ijavcndan. Slovenski komunisti bodo
občutili to resnico, dokler zadnji izmed njih ne bo grizel zemlje.
Slovenci iz Ljubljanske pokrajine so imeli ponujen mir in lepo bodočnost. V zameno nismo zahtevali od njih drugega kakor lojalnost v medsebojnih odnosih. Mnogi izmed njih — premnogi! — so mislili, da lahko odbijejo to ponudbo. Odbili so mir ter si izbrali pol pobijanja in terorizma. Reklo se jim je, da to niso sredstva, ki bi mogla oplašili Italijane in da bodo na ta način vzbudili samo reakcijo. Reakcija je prišla, strogo in pravično in se ne bo ustavila, dokler zadnji terorist ne bo iztreb-ljen. Slovenci naj se trkajo po prsih in molijo »Con-fiteorkajti nič ali premalo so storili, da bi ločili svojo odgovornost od odgovornosti komunistov, ki govorijo ludi v njih imenu. Storili so premalo mogoče zalo, ker so mislili, da več ne smejo storili. Niso se hoteli kompromitirati pred očmi breznacio-nalne skupine in navadnih zločincev. Končali so v zločinskem sodelovanju, ki ga italijanski režim ne more pustiti nekaznovanega.
Gnev Italijanov, ki prebivajo v novi pokrajini, je.zaradi umora dveh njihovih tovarišev dobil po pogrebu Arielle Ree prvi izraz neposredne reakcije, ki je dala vsem nezmotljiv znak, da je potrpežljivost fašistov dosegla svoj višek. Opomin naj se ne prezre. Fašizem ne pozablja svojih mrtvih in jih ne bo pustil nikoli nemaščevane.
Omejevanje dobičkov v vojnem času
»Frankurter Zeitung« prinaša zanimive podatke o omejitvah podjetniških dobičkov v številnih vojujočih in nevojujočih so držav. Iz tega pregleda posnemamo nuslednje:
2e pred Izbruhom sedanje vojne so nekatere države omejevale višino podjetniških dobičkov ne samo z naraščajočimi davčnimi postavkami, temveč tudi druge načine. Tako je n. pr. Nemčija že leta 1934. uvedla tako imenovani zakon o zbiranju kapitala na poseben rafun in je presežke dividend nad normalne razmere porabila za nakupe državnih papirjev, katerih ni bilo mogoče prodati.
Vojna je pokazala, da je nekaj stičnega potrebno povsod in tako vidimo celo v klasični državi gospodarskega liberalizma, v severnoameriških Zedinjenih državah, da se uvajajo tozadevni ukrepi za omejevanje podjetniških dobičkov. Pričakovati je, da bo v kratkem uveljavljen poseben zakon, po katerem dobički zaradi vojnih naročil (v katera štejejo do tri četrtine vse proizvodnje v bodoče) ne smejo presegati 6% investiranega kapitala letno. Roosevelt sam je dejal, da ne sme presegati dobiček posameznih ameriških državljanov letno vsoto 25.000 dolarjev. Ameriška vojna industrija se bori proti novemu zakonu zlasti s tem, dn v svojih najnovejših računskih zaključkih poudarja, da je že sedaj davčno preobremenjena. To pa ne drži, ker je zlasti oboroževalna industrija v ožjem smislu doslej temeljilo izkoriščala nižje davčne meje. Tako je znašal čisti dobiček ameriške industrijske panoge lani 41%, dočim je znašal leta 1940. samo 10%. Avtomobilska industrija je imela povprečno 19% dobička, strojna 18, kemična 16 in kovinska povprečno 12%.
Italija je razmeroma zgodaj uvedla omejitve pri dobičkih, ki so zlasti šli za tem, da se uvede dobra kontrola nad dobički podjetnikov. Vsekakor pa so tozadevni ukrepi bili usmerjeni tudi na to, da bi se povečale investicije v italijanski industriji. V začetku vojne je bila najvišja višina dividende določena na 8%, že s koncem leta 1940. pa je bila določena najvišja meja s 7%, istočasno pa je bil tudi podvojen dividendni davek. V svr-ho zajetja dobička služi tudi 20% davek nn borzne dobičke v zvezi s 4% prometnim davkom. Izjeme so bile večkrat dovoljene v tem smislu, da so podjetja lahko zviševala glavnico in so lako dala delničarjem možnost pokriti se za izgube iz. prejšnjih let.
Višino dobičkov v Angliji določa predvsem
davčni sistem. Predvsem so izredno visoke davščino nu dobičke, ki so višji kot v predvojnih časih, ker je namen angleške finančne politike kriti največ vojnih stroškov z obdavčitvijo že za časa vojne, no pa šele kasneje. Vendar angleška finančna politika ni dosledna. Kajti nedavno je izšla naredba, po kateri se ena petina višjega čistega dobička, kolikor je davkariji izkazan, lahko smatra za kredit, ki ga je plačati enkrat po vojni.
Tudi v skandinavskih državah omejujejo dividende. Švedska vlada je nedavno predložila zakonski načrt, po katerem bo omejila višjno dividende na 6%, kar se smatra za splošni standard, ('c pa so posumezna podjetja v zatl-11 jih treh letih do konca 1941 plačevala višjo dividendo, jo lahko plačujejo še naprej, pri čemer jim je dana možnost zaokrožiti dividendo do ipol odstotka navzgor ali navzdol. Danska je že leta 1940. omejila podjetniške dobičke 7. novimi določili glede višine odpisov. Finska vlatla ie določila najvišjo dividendo nn 6% vloženega Kapitala, £e pa je bila dividenda prejšnja tri leta višja, lahko ostane tudi .še vnaprej. T\idi ie bila dohodnina na Finskem zelo razširjena. Norveška dovoljuje dividende do največ 5%, dovoljuje pa tudi višje dividende do 8%, če so podjetja v prejšnjih dveh letih izplačevala višje zneske.
Belgija je novembra 1940 določila, da morajo podjetja vse presežke dobičkov objavljati na poseben račun pri Narodni banki. Dividende so mnksimirane s 6%, tantijeme z 2%. V Franciji je bilo vprašanje rešeno samo provizorič-no. Načelno ne smejo biti dividende višje kot zadnja tri leta pred vojno. Pri zvišanju kapi tala je dovoljena dividenda 8%, pri znižanju pa 6%.
Madžarska jc letos februarja iztlala zakOri, po knterem dividende in tantijeme ne smejo biti višje kot lani. Če je podjetje plačalo manj kot 4%, se lahko dividenda zviša na tn znesek, če pa sploh ni plačalo dividende, sc lahko sedaj plnčn 1%. Izjemo tvorijo družbe, ustanovljene po letu 1939, kjer lahko znaša dividenda do 5%.
Romunija je vpeljala posebni borzni davek 4% in poseben davek na kupone od rent v znesku 2%. Bolgarija je januarja letos uvedla obdavčenje dobičkov na ta način, da je najnižja meja prostosti do 20% lastne glavnice (vključno razne rezerve) do 200,000.000 levov in do 12% pri višji lastni glavnici oziroma sredstvih.
Petrova »mala matura« v ilirijanskem kopališču
Zgodba, ki bo zanimala vso tiste, ki čutijo strah pred vodo — Ključ do uspeha tiči v Arhimedovem zakonu
Ljubljana, junija. Nikoli nisi razočaran, ?e delaš to ali ono z
iskreno dobrim namenom. Ko sem pisal zgodbo o neplavaču Petru, sem vršil pač svojo dolžnost, pred očmi pa sem imel tistih sto in sto braloev, katerim ne bo narobe, če se bodo seznanili z najino plavalno šolo. Pač, tudi na Petrovo ženo sem mislil, skrbelo me je, če bo zvohala, za kaj gre in čo mi bo zamerila, da ji zapeljujem moža na Ilirijo. Pele rpa je sam kriv, da je stvar postala javna. Preveč glasno je žlobudral v kopalnici, večer za večerom je brskal po tisti knjižici o cratvlu, prsnem in hrbtnem plavanju, tu pa tam pa jo je kftr vpričo žene odložil in poskušal po zraku neko čudne gibe, ki spominjajo na afriške verske obrede.
Po usihajoči zelenki brinjevca je zvedela Petrova gospa za moje obiske, od otrok pa je slišala, da jim je očka obljubil, da bo hodil z njimi na kopanje, če bodo prinesli dobra spričevala. In gospa se je od srca nasmejala, ko ji je prišel četrtkov »Slovenec« s tistim neplavačem Petrom pred oči.
»Ali je zamerila?«
»Kaj šol Razložil sem jI, da gre zaradi otrok, da jih bo Ireba voditi k vodi in ji naslikal, kako bo lepo. ko bomo lahko hodili vsi na kopanje. Tu pa tam me še pokliče za »Petra«, kaj hujšega pa se ni zgodilo.«
Ko sva šla s Petrom prvič na Ilirijo, je imel plavalno teorijo že v malem prstu. Če bi ga opolnoči zbudil, se ne bi zmotil pri Arhimedovem zakonu, ločil je pivo od vode kot noč in dan in na misel mu ni prišlo, da bi pil iz ilirijanskega bazena, kakor to delajo nepoučeni začetniki. Sedem dni se je utrjeval doma pod prho, navadil se je prenašati mrzle polive, naučil se jo tudi gledati pod vodo, se potapljati in izdihavati. Če bi ga poslal na šolo za telesno vzgojo, bi lahko brez vsakega strahu pristopil k ustnemu izpitu iz plavanja.
Zgodaj zjutraj sva se sestala pri blagajni ilirijanskega kopališča. »Voditi me moraš, prijatelj, nikoli še nisem bil v teh prostorih...« Kupila sva vstopnice, Peter za 5 lir, jaz pa za 4 — člani Ilirije imajo namreč popust. Ko sva so pre-oblekla, je hotel Peler kar skozi prva vrata k bazenu. »Ne boš, Peler, ta vrata se odpirajo samo tistim, ki se vračajo v kabine. Najprej morava pod prho, zatem po nizkem hodniku, napolnjenem z vodo, potem pa na sonce. Takšni so predpisi, to je edina pot, ki vodi na kopališče, »Inženirji, ki so gradili Ilirijo, so pač poskrbeli za to, da ne bi ljudje umazali vode.
»Izvrstno, sijajno,« so bile Petrove prve besede, ko je stal na vročih cementnih tleh in se oziral po sinjem bazenu. Preden sem mu razlo-
Izven Evrope je Avstralija dovolila največ 4% obrestovunje glavnice in rezerv, tnko da pri podjetjih lahko dobe delničarji več kot 4% na vplačano delniško glavnico.
V Švici niso maksimirali dividend, pač pa so davki na vojne dobičke izredno visoki, gredo od 30 do "5% višjih dobičkov podjetij. Ovira za uvedbo omejitvenih ukrepov je velika likvidnost denarnega trga. Zato nameravajo v Švici ponovno razpisovati notranja posojila in sploh tudi uvedbo novih vrst posebno privlačnih posojil.
Novo dovoljeni pribitki k prodajni ceni
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odobril sledeče bruttopribitke v prodaji na debelo: (Številke v oklepajih so nadrobne cene). Toaletna mila in brivske kreme 15 (30), zobne paste 20 (30), zobne ščetke 20 (30), ustne vode 20 (40), izdelki iz gume 20 (50), ščetke za lase 20 (50), glavniki 20 (40), parfumerija 20 (50), mineralne vode 20 (30), razpršilci, steklo 20 (50), irigatorji 20 (50), pralni praški 15 (20), Ovomal-tine, Nestle, Fosfatina, Elodon in vse druge kon-serve 8.5 (15), alkohol (30), bencin za rane (30).
Drobne gospodarske
Italijansko-španska trgovina. Te dni je zborovala v Romi posebna mešana italijansko-španska komisija za gospodarski promet. Med obema državama je prišlo do sporazuma, ki določa obseg trgovinskega prometa za leto 1942-1943.
Strokovni delavci iz nezasedene Francije v Nemčiji. Iz nezasedene Francije je te dni prišel prvi transport 200 francoskih strokovnih delavcev čez demarkarijsko črto in so potovali skozi zasedeno Francijo v Nemčijo na delo. Delavci bodo zaposleni v nemških tvornicah po svoji strokovni usposobljenosti. Temu transportu bodo v kratkem sledili tudi drugi.
žil, kje je plitka stran, kje globoka, je bil Peter žo v vodi.
»Ali naj začnem?« S Petrom sva zabredla v vodo, ki je segala najprej do pasu, zatem pa sva se pomikala vedno bolj proti globokemu. Ko je segala voda do vratu, se je Peter vzpel na prste in ko sem mu pljusknil vodo v obraz, se je držal kakor star izkušen mornar. »Bo. Peter, najbrž boš še danes plaval.« — »Kako ne, saj te voda sama nosi. Tako mislim, da je v Arhimedovem zakonu vsa tajna plavalne spretnosti.«
Nazaj grede sva stoje veslala z rokami in Peter je priznal, da čuti upor vode. Učila sva se še potapljanja in gledanja pod vodo, prav za prav jo bilo vse to le ponavljanje, zakaj vsega tega se je navadil Peter že doma v kadi. Vrgel sem mu ključe na dno in moj srčni prijatelj se je brez nadaljnjega pognal pod vodno gladino in jih zmagoslavno prinesel spet na suho. Sploh se Je Peter tako obnašal, da nikomur ni prišlo na misel, da je v resuici le v prvi plavalni šoli.
Začelo me je zebsti, pa sem Petru povedal, da je to že konec prve lekcije. Vzpela sva se na visoko teraso za sončenje in se grela kakor martinčka. V kopališču je bilo malo ljudi, marsikdo pa se je le ozrl za Petrom, ki je bil med rednimi, od sonca ožganimi obiskovalci Ilirije, nekaka izjema, edini belokožee. »Vidiš, Peter, dobro stori človeku, če pride tu pa tam na zrak, če se zlekne na vroče deske in prepusti sončnim žarkom, da vršijo svojo zdravilno kuro.« — »Sijajno, sijajno, to je užitek, ros pravi užitek I«
Peter ,|e odprl svoj plavalni učbenik in čital: »Ker je razlika med specifično težo vode in Človeškega telesa prav malenkostna, so potrebni za vztrajanje na površini vode le neznatni Ribi...« Ta stavek mu je bil posebno všeč. Zatem ga je zmotilo ostro povelje spodaj na startu: »Pozor, hop!« Mlad tekmovalec se je pognal s startnega kainna, zginil pod vodno gladino, se spet pojavil na površini in rezal vodo z mirnim veslja-njem rok in z učinkovitimi sunki r. nogami. Peter je vstal in gledal, zutem pa je pohitel protf bazenu in spremljal plavalca na obrežju, kakor da je njegov trener. Sam sem ostal na terasi ln s polnimi pljuči užival dober jutranji zrak, nasičen z vonjem lipovega cvetja.
»Prav tnko plava, kakor Je v knjigi zapisano. To jo prsno plavanje; opazoval Bem enega najboljših tekmovalcev. Pojdi, greva poskusit!« Drugo lekcijo sva začela spet pod vodo. Postavila sva se ob rob bazena, počenila pod vodo in se odganjala z nogami od stene. Peter je drčal najprej samo dobra dva metra daleč, kmalu pa se je znal tako pognati, da Je prišel na pet metrov. Učil sem ga tako. da je moral moleti pri tem roke naprej. Od začetka ga je neslo ob dnu vode, zalem pa se je kinalu prikazal na površini. Približal se je veliki trenutek, ko sem pokazal Petru prvo veslanje z rokami.- Peter je razumel: odrineš se od navpične stene bazena, drčiš po vodni gladini, zatem pa mehko potegneš z rokami. Peter Je poskusil ln do pra je pokukal iz vode. >Ne tako močno. Peter, če si visoko zunaj, se boš spet toliko bolj globoko potopil.« Zatem je šlo kar samo od sebe. Peter se je vadil v veslanju z rokami in mirnem pomikanju napTeJ. Nogi sta se povesili globoko proti dnu, glava pa je le bila zunaj. Nabralo se Je nekaj nepovebljenih gledalcev, Vendar kaj bi to, ko gre za »maturo« v vodi.
Sam sem se Iresel kakor šiba na vodi. Peler pa je poskušal zdaj z rokami, zdaj z nogami. Tu pa tam je še izbočil lica kakor vaški trobentač, vendar kdo bi mislil na pravilnost obnašanja v bazenu, kadar imaš prvič občutek, da te voda nosi. Peter je bil prepričan, da že zna plavati. »To mi boš moral priznali, da to še ni pravo prsno plavanje, lo kar ti delaš, je nekaj individualnega, recimo Petrov slog, treba pa bo še veliko vftje.«
«To bo veselje za Matevžka in Majdo, ko bomo hodili na kopanje I To je res šport, ki ima veljavo! — V vodo si sicer nisem upal, še v čolnu sem komaj čakal, da smo prišli do obrežja.« Tako je modroval Peter, ko sva sedela po dveh urah prve plavalne šole spet pri pogrnjeni mizi. Če bi naročil spet pivo in ga učil razlike med tekočino, ki se prilega želodcu in med listo, ki je pripravna samo z.a plavanje, bj bil Peter go-iovo užaljen. Naročila sva šiice brinjevca in se dogovorila, da bova šla še dvakrat, trikrat skupaj na Ilirijo. Ore, samo še za slog in vztrajnost, zakaj Peter ni bil več neplavač.
»Zelenko domačega sem pripravil in dobil jo boš, ko bom prvič preplaval bazen pod skalnim stolpom.«
V Petrovo pohvalo moram priznati, da je ze-lenka dobrega domaČega brinjevca že na mojem domu.	—až
Dunaiski kongres
(Kronika diplomatskih zgodb in spletk)
Senat je pod predsedstvom Tallyranda izglasoval predlog, da ee bo senat podal k grofu Artoisu in ga zaprosil, da naj vzame nainest-ništvo v kraljevini, dokler se no vrne kralj, njegov brat, ki je bil še v Hartvellu v Angliji Fou-chč je bil tako spreten, da se je izognil članstvu v deputaciii senatorjev, ki bi morala iti v Tuile-rije, ker jo mislil, da kraljevi ljudje na dvoru ne bi radi videli takšnega ravolucionarja, kakor jo bil on včasih.
Ludvik XVIII. se je dne 24. apriln Izkrcal v Calaisu in dne 3 maja-je slovesno vkorakal v prestolnico. Zvonovi so zvonili in topovi streljali. Dne 30. maja so zavezniki v Parizu podpisali pogodbo, v kateri so izjavljali, dn hočejo vrniti mir nemirni Evropi in nesrečnemu ljudstvu, socialni mir pa naj sloni na delitvi mool med državami, ki naj poroštvujejo za ohranitev miru. Zavezniki so se odrekli pravici zahtevati od Francije .kateri je zavladal zopet njen kralj, popoje ini poroštva, ki bi jih morala dali n. pr. prejšnja cesarska vlada.
Dejansko so bili mirovni pogoji zelo mili. Francija se je vrnila na meje, ki jih je imela v letu 1792 in ni Irebala plačati nobene vojne odškodnine. Vrniti je morala le nekaj, dragocenosti, ki jh jo po vsej Evropi nabral Napoleon. Pogodbi je bila dodana listina o politični razdelitvi Gornje Italije (Marija Luiza je prejela Parmo) in Nizozemske.
Razpravo o teritorialnih spremembah, o deželah, katerim se je Francija morala odpovedati in ki bi naj bile povrnjene nemškim deželam, so preložili na splošen kongres, ki naj bi sc še v istem letu 1814 začel na Dunaju.
Iz Francije so hoteli ustvariti dr?«™, ki hi bila burbonska, ponižna, nič več zastrupljena, potisnjena v svoje naravne meje. Burbonska monarhija bi morala biti taka, da nikdar več ne bi
mogla hrepeneti po nadoblast! v Evropi ln tako bi bila zasluga zaveznikov, če bi se svetu povrnil trajen in plodovit mir; ta mir pa ni bil potreben samo njim, ampak tudi vsem tistim, ki so na lastni koži občutili strahote Napoleonovega vojaškega genija.
Šlo je tedaj predvsem zato, da se ne popravi samo škoda, ki jo je napravilo Napoleonovo vojskovanje, ampak da se na račun Francije zgradi Nova Evropa. To bi se pa naj zgodilo tako, da bi obnovljena monarhija v Franciji morala obenem z Avstrijo, Rusijo in drugimi deželami sodelovati pri razdelitvi tistih dežel v Nemčiji in v Italiji, ki so bile naenkrat brez gospodarja.
Dunajski kongres si je nadel to ogromno nalogo, da bo porazdelil ta plen. Videli bomo, ali je to vprašanje uredil in kako ga je uredil. Njegova posebnost pa ni ravno v tem, Če je uredil ta politična vprašanja, ampak zlasti v tem, da se jo na Dunaju ■ tem kongresom začel največji »diplomatski sejem« v svetovni diplomatski zgodovini. V ozadju tega kongresa so se razvijale najsilnejše spletke in kongres je prisodil izredno velik pomen stvarem, ki s politiko nimajo ravno tako velike zveze: ljubezenskim zgodbam.
NA DUNAJU V SEPTEMBRU 1814
Dunajski kongres so sklicali tako, da bi se moral začeti koncem julija lela 1814. Mesto se je zelo pripravilo za ta veliki dogodek. Sprejeti je bilo treba vladarje, kneze, pooblaščence in celo čredo politikov, zaslužkarjev, pustolovcev, ki se vsi ob taki priliki z vsega sveta zgrnejo v tako mesto.
Nikdo se namreč ni spominjal, da bi se kdaj sešel kongres, ki bi bil tako obsežen in veličasten. Prejšnji kongresi so bili v Anchenti, Tje-šinu, Rastadtu, Amiensu — toda vsi so bili le omejenega pomena; zbrali so se pooblaščenci le iz. nekaterih držav. Glavna vprašanja so bila urejena z izmenjavo diplomatskih not.
Dunajski kongres pa je bil zasidran na globlje temelje, kajti nanj so bile povabljene vse ev-
ropske državo, male ln velike. Zbrale so se države, ki so bile članice zaveze proti Napoleonu, prav tako pa so prišle države, ki- so ob zahodu sonca po bitki pri Osterlici izgubile svojo svobodo in morale izginiti z evropskega zemljevida.
Ogromno delo pa bi se seveda moglo urediti in opraviti šele po nekaj mesecih, kajti vzpore-jati je bilo treba koristi raznih držav in zmanjšati nasprotja med glavnimi tekmeci.
Dunaj se je po svoji stari navadi pripravil na zelo velik in lep sprejem. Slovel Je kot mesto, ki je vedro in veseljaško, prav tako pa tudi središče najizbranejših duhovnih prireditev. Toda najprej sh je zelo podražilo vsakdanje življenje in zelo so narastle najemnine, kar je ob takih prilikah popolnoma razumljivo. Zgraditi »o morali celo nove hotele, zabavišča so se začela množiti, odpirali so nova gledališča, plesišča, krožke in kavarne. V prvih dveh mesecih so se dosli odposlanci morali omejiti samo na to, da so si med seboj izmenjavali misli in nazore. Po salonih so se razvijali več ali manj koristni razgovori. V juliju in v avgustu še nikdo nI pomislil na to, kako bi odprli sklicani kongres.
Dne 7. julija je grof Harrach z Dunaj i pisal grofu Marcolinu, svečanostniku saškega kralja: »ZaČetk kongresa je odložen na 10 september. Dva vladarja'in sicer ruskf car in pruski kralj ne prideta na Dunaj in sta so najprej podala v svoje dežele. Vendar se hvalijo na Dunaju, da bodo carja Aleksandra videli ob koncu septembra.«
Istega dne Je »Dunajski list« objavil, do so začetek kongresa odložili na 1. oktober.
Novica je bila sprejla zelo slabo. Govoriti se je začelo, da se države zelo prepirajo med seboj, kakor se to vedno zgodi ob takih primerili. Poudarjalo se je, da Avstrija in Rusija ne mislita enako o temeljnih vprašanjih, zlasti pa ne vesta, kaj storiti s Saško, ki je bila med tem prepuščena popolnoma računom ruskega carin Avstrija pa se je navduševala za saškega kralja, ki je bil med vsemi njbolj prizadet. Tucli o Poljski — ve-
kovitl Poljski — so bila mneja različna. Pozneje so celo začeli govoriti, da kongresa sploh ne t>0 in da se ne bo vršil na Dunaju. Dunajčani so postajali silno vznemirjeni, najbolj pa so se teh govoric ustrašili hotelirji in lastniki zabavišč, ki so so na kongres tako obilno pripravljali.
Toda ta negotovost Je trajala le malo časa. Če so že bila kakšna velika nasprotja, tedaj je Metternich hitro poskrbel, da se je vse izgladilo. Zato so kmalu objavili, da se bo kongres začel ob določenem času in da bosta koncem septembra prišla na Dunaj ruski car in pruski kralj.
Oba sta resnično prišla na Dunaj dne 25. septembra; vkorakala st.-: z velikimi slovesnostmi.
Sam cesar Franc I. je njima Šel nasproti in sicer se je postavil na koncu mosta Tabor onstran Donave. Carja Aleksandra, ki je bil lep mož z mehkimi lasmi, bleščečimi očmi in ves v zanosu mladosti, je spremljal veliki knez Konstantin, njima pa je sledilo celo krdelo ministrov, generalov, grof Nesselrode, Capodlstria, Pozzo di Borga in Stakelherg.
Pruskega kralja Friderika Viljema sta spremljala princa Viljem in Avgust, baron Humboldt in knez Hardenberg s svetovalci.
Med tem, ko 6o grmeli topovi In so častne čele pozdravljale 7. dolgimi puškami, so vladarji zajahall krasne konje in krenili na Ring, kjer jih je pozdravljala in jim vzklikala množica, ki je nanje sipala cveltice in zelenje.
Kakor dn ta si.ja.jnp slika še ne bi bila dovolj lepa in pisana, je naslednji dan morala priti še ruska carica Elizabeta, ki je bila ženska redke lepote, nad vse melanholična in zanosna, kakor je o njej pisal La Garde. Njej Je šla nasproti avstrijska cesarica z vsem svojim dvorom, oba cesarja in pruski kralj. Obe cesarici sta se peljali v meslo v kočiji v spremstvu svojih visokih soprogov, okoli kočije pa so jahali madžarski ulani v svojih slikovitih oblekah, sledili so jim paži na konjih, ob stopnišču v cesarsko palačo pa so ju sprejele mladenke v lahnih belih oblačilih ier jima izročale košare cvetja.	(Dalje.),
Ko Ljubljana še ni imela elektrike
V Ljubljani imamo električen tok komaj 45 let in vendar je bilo naše mesto med prvimi, kl so dobili elektrarno
Ljubljana, junija.
Današnji rod si sodobno življenje le težko predstavlja brez električnega toka, to je brez električne svetlobe in pogonske sile. Saj je sko-Taj vsa industrija, velik del obrti, javna razsvetljava, zasebna stanovanjska kultura, zdravstvo odvisno od električnega toka. In vendar se starejši Ljubljančani prav dobro spominjamo časov, ko je Ljubsljana bila že brez elektrike, najstarejši pa tudi časov, ko je pomenila plinska svetilka višek razkošja, nekateri prav stari pa bi tudi vedeli povedati o časih, ko so bile celo petrolejsko svetilke nekak luksus in so bili revni ljudje v Ljubljani navezani lo na voščene sveče ali celo na trske. Vendar Ljubljana v bivši Av-stro-Ogrski in sploh v Srednji Evropi ni bila med zadnjimi, ki je dobila električni tok, temveč moremo reči celo med prvimi, kmalu na to, ko je tedanje glavno mesto Dunaj dobilo električni tok in električno razsvetljavo.
V drugi polovici prejšnjega stoletja se je razvoj elektrotehnike silno dvignil ter napredoval. Problem električne razsvetljave že ni več obstojal, že je bil v glavnem rešen. Ljubljančani, ki so nekoliko potovali, so občudovali za tedanje čase krasno električno razsvetljavo drugod in kot dobri lokalni patrioti so si želli, da bi tudi Ljubljana dobila kmalu kaj takega.
Velika ovira za uvedbo električnega toka v Ljubljani pa je predstavljala tedaj plinarna, ki je bila last neke zasebne družbe. S to je imela mestna občina [>ogodbo za 35 let glede preskrbe plinske javne razsvetljave. Ta pogodba je bila sklenjena 1. 1860 in je potekla dne 19. novembra 1S96.
Že 1. 1899. je mestni občinski svet sklenil odpovedati pogodbo in prvič se je pojavila misel, naj bi občina zgradila na lastne stroške napravo, ki bi mesto preskrbovala z javno električno razsvetljavo, obenem pa bi oddajala električno energijo javnim in zasebnim poslopjem. Dalje naj bi taka naprava omogočila tudi malim obrtnikom, ki si dotedaj niso mogli postaviti lastnih motorjev, da bi dobivali pogonsko silo iz mestne elektrarne.
L. 1899 je bil v ljubljanskem občinskem svetu izvoljen elektrifikacijski odsek, za katerega načelnika je bil izvoljen inž. V. Hrasky. Včeraj smo omenili da je ta odlični inženir napravil tudi načrte za sedanji mestni vodovod.
Inž. Ilrasky in seveda tudi drugi Ljubljančani so mnogo premišljevali, odkod dobivati električni tok za Ljubljano. Nasvetovane so bile najprej razne vodne naprave, kakor ob reki Savi in sicer pri Jami pod Kranjem ter nižje pri Prašah, Medvodah in Vikrčah j>od Šmarno goro. Tudi vodna sila Ljubljanice je bila obravnavana, toda to misel, da bi zgradili elektrarno na Fužinah, so opustili, ker ima Ljubljanica pač premajhen padec in premalo vode, pa še to neenakomerno, tako, da za razsvetljavo mesta ne bi prišle v poštev. Zanimivo je, da so skoraj vse te vodne naprave bile pozneje uresničene po drugih interesentih, toda Ljubljana tedaj ni mogla graditi hidrocen-tral, ker bi mogla tako in tako zgraditi kot re-
V torek prva toča brez večje škode
Ljubljana, 17. junija.
O blagodejnosti zadnjega dežja 6mo že primerno poročali. Mnogi so se vedno bali pred velikimi nevihtami, spremljanimi s točo, ki bi pač napravila neprecenljivo škodo po sadovnjakih in vinogradih. V torek ob 16.10 se je nenadoma vlila nad mestom huda ploha. Lilo je ko iz škafa. Naliv je trajal dobrih 10 minut. Kako je bil močan, je očitno iz dejstva, da je meteorološki zavod zaznamoval kar 1.9 m/m dežja med tem nalivom.
Med nalivom je zavel hud in mrzel sever. Poslcdica je bila da se je začela nad mestom vsipati ponekod drobna toča. Bila je redka. K sreči se toča ni vsipala v gostejših množinah in v hujši debelosti, ki bi pač napravila veliko škodo po poljih in na vrtovih, kjer zdaj raste bujno sadje, tako jabolka, hruške in češplje. Debela gostejša toča bi pač, kakor je to storila druga leta, sklestila ogromno sadja in pokle-stila na njivah lepo uspevajočo koruzo in lepa žita.
Druga leta je prav junija delala loča našemu kmetovaleu veliko skrbi, težav in škode. Strašno in katastrofalno je bilo leto 1898. Takrat je toča po Gorenjskem, štajerskem in Dolenjskem divje klestila po poljih in vinogradih. Takratni kronist je žalostno zapisal: »Kmetovalec je revež. Trudi se, trudi, pa malo pridela, ko mu toča vse pobije.	i,
zervo tudi kalorično centralo. Z vodno napravo pri Jami na Savi pa bi morala Ljubljana dati tedaj okoli 1,600.000 zlatih kron, parna naprava j>a bi jo veljala le kakih 800.000 zlati hkron. Tudi še niso tedaj zaupali tako dolgim elektrovodom.
Leta 1896. je občinski svet sklenil najetje posojila 800.000 kron, hkrati pa je povabil dunajskega strokovnjaka profesorja Schlenka v Ljubljano, naj poda svoje mnenje. Profesor Schlenk je preučil ljubljanske razmere ter ie svetoval isto-smerni tok, kar je bilo za tedanje razmere res najbolj pripravno. Občinski svet je končno skle-njl, da odda zgradbo elektrarne dunajski tvrdki Siemens & Ilalske. Ljubljanska elektrana se je pričela graditi spomladi I. 1897, torej točno pred 45 leti. Poslopje elektrano je imelo prvotno 1075 kvadr. metrov zazidane ploskve. Vanjo so postavili dva parna stroja po 200 efektivnih konjskih moči ter dva dinamo stroja za 300-voltni istosmerni električni tok po 140 kilovitov. Stavbna dela je po večini izvedla tedanja Kranjska stavbna družba. Dne 1. januarja 1898 je Ljubljana prvič zažarela v električni luči. Javne ulice in trge je spočetka razsvetllevalo 794 žarnic in 48 obočnic, hkrati pa je bila električna luč napeljana tudi v večino javnih poslopij.
Zanimivo je, da je imela elektrarna v začetku le malo zasebnih odjemalcev, toda kmalu je oprezni Ljubljančan, ki je nekako postrani gledal to novotarijo. spoznal dobrote električne raz- I svetljave ter pričel sam uvajati električno luč iu J pogonsko silo.	I
In danes, kakšno Je stanje elektrane? Ze nekaj let ne deluje električna centrala v Slomškovi in Kotnikovi ulici, ki jo bila v razvoju 40 let že večkrat razširjena in modernizirana. Sedaj služi le kot rezerva, če bi iz kakih vzrokov odpovedali dobavitelji toka od drugod. Dandanes dobiva Ljubljana električni tok od bivših Kranjskih deželnih elektrarn, ki imajo vso centrale na sedanjih tleh Nemčije, to je iz kalorične centrale v Velenju, od Završnice in pa še od elektrarne Češenj. Lani je prevzela mestna elektrarna od teh dobaviteljev toka za 13,310.000 kilovatnih ur. Samo za 449.000 kilovatnih ur je elektrarna pro-izvela sama. Samo za javno razsvetljavo jo porabila 3,363.000 kilovatnih ur, za industrijski pogon pa je šlo okoli 4 milijone kilovatnih ur, za obrtni pa ok'oli |>o!drug milijon kilovatnih ur. Največja elektrificirana podjetja v Ljubljani so cestna železnica, ki porabi nad dva milijona kil. ur vsega toka, skoraj toliko pa tudi mestni vodovod. Seveda imamo v Ljubljani tudi mnogo podjetij, ki so do kraja elektrificirana in skoraj ga ni več boljšega obrtnika, ki ne bi rabil električnega j>ogonskega toka. Tudi večina hiš jo v Ljubljani žo elektrificirana, kar jo važno zlasti sedaj, ko jo trda za petrolej.
Konkurenco med elektrarno in plinarno — ki sta obe mestni podjetji, ni več. Plinska razsvetljava so umika jiovsod električni, v javni razsvetljavi pa je plin že izginil. Pač pa si je plin odprl nova fiolja, namreč kuhanje na plin, ogrevanje kopalnic in slično.
Res težko si zamislimo nazaj čase, ko še ni bilo v Ljushljani elektrike in zato moramo občudovati delo prejšnjih rodov, ki so nam v razmeroma kratkem času preskrbeli tako važno ustanovo, kot je elektrarna in to kmalu r>otem, ko je Ljubljana dobila nič manjšo javno napravo, namreč sedanji vodovod.
Domače češiije so že na trgu
Ljubljana, 17. junija.
Ob junijsko hladnem vremenu je bil današnji živilski trg dokaj razgiban. Dva otoka za zelenjavo sta bila dobro zasedena in založena z vsemi vrstami zelenjave, sočivja in povrt-nine. Okoli stojnic, kjer so kmetice prodajale lep domači grah, je bil velik drenj gos|)odinj. Uvoženi grah že pojenjuje. Bilo ga je danes še nekaj kg na prodaj. Za grah je splošno med ljubljanskimi gospodinjami največje zanimanje. Letos je domači grah izredno dob ro obrodil. Vedno več ga bo na trgu. Prvi grah je bil prinesen v manjših množinah že pretekli teden na trg. Danes ga je bilo v večji izbiri. Ves grah je bil kmalu pokupljen in ob 10 dopoldne ga že ni bilo več. Poleg kmetic iz okolice so pripel ja le grah na trg tudi Trnovčanke in Kra-kovčanke, kakor tudi drugi obdelovalci v mestu. Lepe, trde glavnate solate iz Trnovega in Krekovega so zdaj že po 3 do 4 lire kg. Izbira ie velikanska. Ker primanjkuje prave špinače, ki je že drugače minila in so na mesto nje po gredicah nasadili drugo zelenjavo, prinašajo zelenjadarice na trg kot nadomestek perje tako-zvane »mangoldc pese, ki je pripravljeno kot špinača res izborna prikuha. To perje je bilo po 3 lire kg. Na trgu je nekaj več uvoženih drobnih paradižnikov po 10 lir kg. So večjidel zeleni, deloma napol pordečeli.
Za razne gozdne sadeže določeni prostor ob stolni cerkvi med semeniščorn in škofijsko pa- j lačo je bil dane« letos prvič zaseden od pro- 1
dajalk borovnic, gozdnih rdečih jagod in domačih češenj. Tržno nadzorstvo je tam razpostavilo 5 vrst klopi, ki so bile vse zasedene. Mnoge nnbiralke so prinesle najprej prav lepe in sočne borovnice, le nekatere tudi nekaj rdečih jagod. Oba ta letos prva na trg prinesena gozdna sadeža sta bila takoj pokupljena. Mestni tržni urad je na črni deski določil maksimalne cene zn borovnice in jagode. Cene liorovnicnm so določene nn 3.50 lir I, ko so jih še pretokli teden prodajale nabiralke po 5 lir 1. — Cene rdečim jagodam so pa določene na 6 lir I. Na prodaj je bilo tudi nekaj vrtnih rdečih jagod, ki so bile po 12 lir 1.
Kot kronisti danes zapišemo, da so bile prvič na trg prinesene domače češnje iz 6ostrske okolice. Bilo je tam na klopeh ob stolnici do 10 velikih jerbasov domačih češenj, belic. So prav lepe. Cena: 6 lir kg. Za te domače češnje so se gospodinje živahno zanimale in se okoli vsake prodajalke kar trumoina drenjale. Kmetice so izjavljale, da so češnjo' v sostrski okolici, posebno okoli češnjic. ki slove jx> svojih češenj-skih nasadih, prav dobro obrodile, toda kmetje jih morajo noč in dan čuvati pred raznimi nepoklicanimi in neupravičenimi nabiralci, ki prihajajo češnje kar pri belem dnevu rabutat.
Poročila iz Dolenjskega navajajo, da so češnje po mnogih krajih tam prav dobro obrodile in so posebno okoli Brusnic najboljše kvalitete. Zadnji vroči in sončni dnevi so dali tem češnjam posebno sočnost in okusnost.
Nevarnost gozdnih požarov moramo omejevati
Ljubljana, junija.
V naših krajih in v gozdovih, ki so po večini last malih posestnikov, obstoji zlasti poleti velika nevarnost gozdnih požarov. Pogosto po neprevidnosti nastali požari uničijo prav lepe parcele. Poznamo tri vrste gozdnih požarov: podtalne, talne in visoke ali vršne požare.
Podtalni požari nastanejo po navadi tam, kjer je pod gozdom bodisi premog ali šota ali se nahajajo votline, torej pri nas na kraških tleh. V take votline se rado nabere suho listje, razni drugi odpadki, tudi padejo vanje drevesa, ponekod po kraških vaseh pa ljudje uporabljajo manjše jame tudi kot smetišča, da mečejo vanje vse, kar ni uporabno za gnoj. V takih jamah rad nastane ogenj. Vendar so taki požari redki in tudi niso tako nevarni.
Najbolj fiogosti so talni požari, ker se vname pri tleh suho grmičevje, praprot, listje, trava, plevel, resje. Ti požari so nevarni zlasti ob suhem in vetrovnem vremenu, ker se morejo naglo širiti.
Visoki ali vrhni požari pa so tisti, ki se razvijajo iz talnih požarov ter ogenj sili po drevesnem mahu in nizkih vejah navzgor, zajame vse drevo, nakar veter razpiha ogenj, ki se vedno bolj širi. Take vrste požari so hajbolj nevarni.
Zaradi nevarnosti požarov moramo poostriti nadzorstvo nad gozdovi. V gozdu zaposlenim delavcem določimo prostor, kjer smejo kuriti. Tak prostor naj bodo odkrite jase ali travniki ali pa mogoče kake skale, odstraniti pa moramo iz bližine vse suho listje. Če le mogoče, naj delavci kurijo v zaprtih, suhih prostorih. Ko delavci skuhajo svoj obed in ne potrebujejo več ognja, morajo skrbno zatreti vso tlečo žerjavico. Pastirjem in otrokom pa naj ljudje sploh prepovedo kuriti ogenj v bližini gozdov ali celo v gozdu samem. Strogo naj bo tudi prepovedano, da bi ljudje po gozdovih metali vžigalice, ogorke, sploh, da bi se malomarno igrali z ognjem. Po gozdovih' blizu Ljubljane, recimo na Rožniku, skoraj vsako leto nastane kak tudi večji požar samo zaradi malomarnosti sprehajalcev, ki odmečejo cigaretne ogorke. Tudi tak požar, pri katerem zgori samo resje in praprot, povzroči veliko škode, ker osmo-di mlado drevje. V bližini Ljubljane je mogoče hitro Zadušiti požare, ker pridejo kmalu ljudje na pomoč, drugače pa je to tam, kjer se razprostira gozd daleč naokrog.
Podtalne požare gasimo navadno s tem, da vlivamo v odprtine vodo, ali pa kopljemo jarke okoli tlečega mesta, tako da požar omejimo.
Talne požare najbolj uspešno zatiramo z ve-
Človek In kullura proizvajanja
Ker moderno življenje zmeraj bolj izpodriva duha, je stopilo vpražanje človeške osebnosti bolj in bolj v središče zapadne olviHzacije. Med sijajnimi zunanjimi proizvodi te civilizacije in njenim notranjim, zgolj duhovnim, zgolj človeškim donosom in njenim vplivanjem na osebnost, biva usodno nesorazmerje. Brezobličnost in nekulturnost z industrijo pregnetenega sveta leži kakor m6ra človeku na duši. Kje je v tem brezpokojnein gibanju, ki je nekam podobno strahotnemu teku v prazno, kje je tista moč, ki človeka do dna prešinja iu ga vzdržuje?
Kje je njegova skozi in skozi dvomljiva vrednota uživanja gospodarskih dobrin? Kako se prilega tista tako žalostno zmedena snovnost spet človekovemu organizmu? In kako je spet mogoče tisto osebnostno in splošnostno življenjsko izoblikovanje, ki je v stoletjih intenzivnega krščanstva vzpodbujalo nastajanje in cvetenje oduševljenih kultur?
Poslednji vzrok usodnega izkoreninjenja in duhovnega obubožanja je ta, da se ie več stoletij v novem veku veča nadoblast zgolj gospodarsko-upo-rabne proizvajalno kulture nad nekdanjo kulturo duhovnega bivanja, ki jo postavljalo duha zmeraj v osredje. Kako bi se obnovila središčna vloga duha v območju moderne civilizacije, pa je vprašanje, ki od njegove končne razrešitve zavisi nadaljnji obstoj civilizacije.
Poskusimo kdaj pojasniti kakemu modernemu razumniku izredno dvomljivo vrednost tistega, kar ljudje dandanes na splošno razumejo pod pojmom »storitev«, delo, proizvajanje. NaČnimo pogovor z njim na primer o družinskih plačah, ki so jih pred nekaj leti uvedli v nekaterih deželah. Videli bomo, da ne bo tega popolnoma nič razumel. Razumeti pa more to kvečjemu religiozen človek, ki mu je življenjski obstoj družine kot prarelice slehernega organskega občestva večje vrednosti kot sleherna tvarna 6toritev.
Na taki podlagi vrednotenja jo obstajala tudi srednjeveška kultura organizmov, ki je načelno stremela po drugačni uvrstitvi ljudi, kot je pa sodobna gonja za formalizmom. Elementarne sile tiste organske uvrstitve so izhajalo iz vere v Boga pred-modernega človeka. Posplošeni, glede na oblike razrahljani, z nacionalizmom prežeti deizem 17. in 18. 6toletja je te skupinske tvorne sile zvodenil in jih slednjič izključil iz družabne skupnosti. Hkrati s socialnim izčiščenjeni, ki se je odprlo pod vplivanjem tistih sil, se je izločila tudi osebnost. Dokler ni na mesto duhovno "-motrnosti stopila brezosebna, mehanska, snovna »inotrnost in se je duh povsem izgubil v neizmernem kraljestvu, kjer ljudje norijo in se milijoni kotalijo, kjer se kolesa vrtijo in se valji bliskajo. Tehniško izoblikovanje življenja, ki je bilo nekoč le sredstvo za življenje, je postalo samo zase cilj.
Neko računarstvo, k je bilo le vase zaverovano, neka hladna, neizčiščena stvarnost sta začeli hlastati krog sobe, pritegnili sta množice v besneči vrtinec tehnične kulture gibanja in senzacije in si jih podvrgli, čeprav se je to človeku spočetka upiralo. Pa gospodovalna kultura je še tako otopelega človeka prevzela in mu je pričarala neko fato mor-gano duhovnosti in življenja v skupnosti. Indu-etrializarija duhovnih dobrin je pripravila tla za nadprodukoijo intelektualcev. Industrijski proleta-rec je spet v tem vrvežu s tehniko prepojenega in preračunanega sveta zaman iskal notranjega ravnotežja, saj je imel moreči občutek, da bo s strojem in njegovim prisilnim delom na milost in nemilost izročen nekemu neosebno-okrutnemu procesu za proizvajanje reči. Na vsej črti je zmagovala brezdušna kultura proizvodnje nad odušcvljeno življenjsko kulturo prejšnjih časov.
Tako je ostal v poskusu, da bi se usodno duhovno vprašanje osebnosti odločilo od metafizičnega ozadja, le občutek praznine, brezmejno, nikoli umirjeno koprnenje, ki pa ne more biti brez duhovne prenovitve življenja nikoli zadoščeno, saj mu manjka, kar edino bi ga utešilo.
likimi in širokimi vejami, s kalerimi mahamo v vodoravni smeri proti širečemu se ognju. Dobro je tudi, ako očistimo dovolj široko pasove okoli gorečega dela gozda, da se ogenj ne more širiti.
Zelo težavno pa je gasiti visoke, vršne požare. Te omejujemo s tem, da napravimo v gozdu presek v smeri, proti kateri se požar širi, preseki pa morajo biti dovolj široki, da jih iskre ne preskočijo. Drevje podiramo v smeri proti ognju, in sicer zaradi tega, ker se ogenj na presekih na ta način najlaže pogasi. Drugi način pa je la, da napravimo protiogenj, namreč, da zažgemo del gozda v primerni oddaljenosti od preseka proti požaru, gasilci pa pazijo, da se požar ne bi širil čez preseko na še negoreči gozd.
Važno je, da po opravljenem gašenju in omejitvi požara pustimo tudi stalno stražo nekaj dni na pogorišču, da sc ne bi požar zopet razširil.
Skrb za naš gozd nam narekuje, da moramo biti previdni in oprezni pred gozdnimi požari.
KULTURNI OBZORNIK
Nov Zupančičev prevod Shakespeara
Oton Zupančič spada med tiste velike pesnike svojega naroda, kakor sta n. pr. za Čehe Vrch-licky ali za Poljake Kasprowicz, ki, stoječ na vrhuncu svojega pesništva, — obenem tudi na vrhuncu pesniškega izraza svojega naroda —, pristopajo k vrhu svetovnega pesništva — k Shakespearu, da presade s svojo vezano besedo tega angleškega univerzalnega genija po svoje v domača tla, Tako nam je Zupančič prestavil že večino Shakespetrovih klasičnih del, njegovih krvavih tragedij in čudovitih pravljičnih komedij, ki so v njegovih prevodih dobile pri nas domovinsko pravico ter postale najpriljubljenejše naše predstavljane igre. Hamlet je doživel že toliko različnih kreacij v našem Narodnem gledališču in tolikšno število predstav, da nosi opravičeno oznako »naše najpopularnejše ljudske igre«. In Othello, Kralj Lear, Machbet, Julij Cezar, Romeo in Julija, Ko-riolan, Beneški trgovec, ali komedije kakor so Zmešnjava za zmešnjavo, Mnogo hrupa za nič, Kakor hočete, ter pravljice Sen kresne noči, Zimska pravljica in morda še katera: vse to bogastvo nam je posredoval Župančič s svojimi prevodi, ki — po mnenju strokovnjakov — prav nič ne zaostajajo za besedo izvirnika. Župančič nam je odkril slovenskega Shakespeara ter ga ponašil za večno Dvomimo nomreč, da bi še kdo za njim prevajal tega genija, ko pa nam je Župančičeva prevedena podoba tako nazorna, izvirna, pa vendar do podrobnosti primere natančna, ter tako govorna za oder, da ga še dolgo, dolgo ne bo nihče dosegel, kaj šele previšal. In «laj je nam v Matični zbirki »Vezana beseda«, (v kateri je lani kot prvi zvezek priobčil »voj novi prevod »Ro-
meo in Julije« in je kot drugi zvezek izšel Albrehtov prevod Sofoklejevega Kralja Odipa in Antigone), poklonil prevod Shakespearovega labodjega speva, njegovo zadnje delo, pravljico »Vihar«, eno najlepših, najzrelejših in človeško najbolj harmoničnih Shakespearovih umetnin.
»Vihar«, ki je nastal nekako okrog 1. 1610 in je bil prvikrat igran v 1. 1611 in pozneje še v 1. 1613 kot slavnostna igra pri ženitvi princese Elizabete in grofa Friderika Pfalskega, Zimskega kralja češkega, ni samo pravljična igra kot Zimska pravljica ali Sen kresne noči, temveč je naravnost — čarovniika pravljica, kjer nastopa milanski kralj Prospero kot glavni junak obenem pa tudi kot čarovnik in mag, ki po svojem notranjem gledanju zapleta in razpleta usode ljudi iz svoje okolice. Človeku se zdi, da je pesnik za ta svoj tip vzel morda tedanjega češkega kralja Rudolfa II. v Pragi, ki ga ima tudi Madach (Tragedija človeka) in ki je bil bolj alkimist in čarovnik kakor vladar. Toda to ni važno. Važno je, da je s tem poklicem postavil svojo glavno osebo nad življenje in ga zato lahko vravnava po svoje. Zgodba te magične pravljice je v glavnem namreč takale, v kolikor nam jo bo mogoče v kratkem ponazoriti.
Dvanajst let preje, preden se začne dramatičen razplet, se je zgodilo, da je napeljski kralj Alonso vrgel s prestola milanskega kralja Pro-spera, ki se je pečal bolj z znanostjo in vedo, kakor pa z vladanjem ter je zato vladanje prepuščal večinoma svojemu bratu Antoniu. Ta je poklical Alonsa in z njegovo pomočjo zavladal sam. Prospera pa so z njegovo 3 letno hčerko Mirando postavili v poškodovano ladjico, kamor pa je dvorni svetnik Gonzalo še utegnil dali kraljeve magične knjige in oblačila. S svojo magijo j« kralj tako vodil čoln, da je prispel na samoten otok, kjer je bila samo ena živa oseba, namreč nestvor Kanibal, otrok vešče. Tu je rešil tudi duha Ariela iz preseka drevesa, kamor ga je prisčipniia vešča. Ta mu j« sedaj na službo ter mu ugodi vsako
željo. In po 12 letih se sedaj začne ta pravljična igra, ki je v bistvu grajena na klasičnem principu enotnosti kraja in časa: zgodi se namreč vsa v enem dnevu in na samotnem otoku nekje sredi Sredozemskega morja.
Napoljski kralj Alonso, njegov sin Ferdinand, brat Sebastijan ter vazal Antonio, milanski kralj, jadrajo iz Tunisa, kjer je bila poroka Alonsove hčerke. Z njimi so seveda njegovi služabniki, dobri svetnik Gonzalo, pijani točaj, šalež in mornarji. To priliko izrabi razkralj Prospero, da s svojo umetnostjo pričara velik vihar, ki ladjo z vsem razbije ob obal njegovega otoka. Toda vsi se čudežno rešijo (in ludi ladja ostane cela!), vendar ne skupno: princ Ferdinand posebej, posebej kralji in prav tako služabniki. Ko princ zagleda lepo deklico Mirando, se vname v najčistejši ljubezni in ona prav tako. Da ju preizkusi, jima Prospero naloži delo. v katerem pa bi si hotela drug drugega razbremeniti. Ko je skušnja ljubezni pre-stana, Prospero dovoli zaroko ter s čaranjem celo privabi baročno klasicistične boginje, da zapojd svoje ženitovanjske čestitke — vložek, primeren za svečane svatovske igre! Tako sta se našli dve ljubeči se srci po želji očetovi in z močjo njegove umetnosti. S pomočjo svojega duha Ariela pa 6e Prospero pouči tudi o naklepih drugih brodolom-cev ter jih usmeri v svoj cilj. Alonso se kesa, da je pognal kralja, ter si želi, da bi bil še živ njegov sin in Prosperova hči, da bi se vzela in taka poravnala očetov dolg. Sebastijan, njegov brat, pa pride ob Antoniu, milanskem kralju, na misel, da bi ubil Alonsa, kajti ob misli, da je sin Ferdinand mrtev, bi tako edino on postal napeljski kralj. Antonio ga podpira v zločinu, ki bi ga že izvršila, da ju ne prihiti Ariel z godbo, ki jih privede na meje blaznosti. Prav tako pa služabniki — točaj, šalež in Prosperov nestvor Kanibal — zahrepene po kraljevski časti na otoku ter se v pijanosti po nasvetu Kanibalovem odločijo, da ubij<J Prospera. Pa tudi to jim nc uspe, temveč jih privede le do smešnih prizorov, Prospero pazi
na obe zaroti. Vse ima v svojih rokah, pa jih ne kaznuje, kakor je preje navadno kaznoval zločine, temveč jim samo sname krinke in spokori, službniške zarotnike pa napode tedaj, ko so se našemili v cape, psi. Njegova skrb je višja: kako bi zmoto v človeških srcih po viharju uredil in razčistil s podobo novega čistega življenja. Zato sklene dvoje src, s čemer postane njegova hči napeljska kraljica, ter je življenje zopet tam, kjer bi moralo biti, da ni bilo zločina izdajstva. Tako se s koncem pravljice po viharju vse poravna: zločin je velikodušno odpuščen in božji red uveljavljen po magiji dobrega, v trpljenju preizkušenega in modrega kralja.
To je samo groba snovna vsebina te lepe
Pesniške odrske podobe, ki jo je češki skladatelj i b i c h uglasbil v močno barvito opero. Pesem. Prof. dr. Koblar, ki je napisal slovenskemu prevodu odličen literarno kritični epilog, je z njemu veščo globoko duhovno analizo s pogledom na to ter na celotno Shakespearovo delo, ki ga pozna kot dolgoletni oderski ocenjevalec do pontakosti, razbral vse duhovne prvine tega labodjega speva in jih razložil jasno in prepričujoče. In tu se nam pokaže globina Shakespeara umetnika in človeka, njegova rast v modrost življenja in očiščenje od vsega zemskega, kar je ustvarilo iz Viharja svojevrstno umetnino, ki ni ne tragedija, ne komedija, tudi ne svojevrstna pravljica, temveč pesem človeka, ki se poslavlja od življenja in bi ga hotel urediti po svojem srcu in duhu, po redu in dobroti, pa čeprav z lastnim trpljenjem. Prav kot postavljanje Shakespeara od dela in življenja dobi ta umetnina svoj poseben notranji čar, poln subjektivnega čustva, ki ne pozna maščevanja in preprostega kaznovanja, temveč samo široko člove-čanstvo, odpuščanje in milost. Tu je novi Shakespeare edinstveno simboličen in poslednji, preden je padel v grob. Ko je ustvaril to podobo spokor-jenega in očiščenega človeštva, urejenega po duhu, ki ga predstavlja Ariel. vzame razočaran slovo in se umakne po besedah Prospera — samega
&ju>£l*te novice
Koledar
Četrtek, 18. junija: Marko in Marce,lijan, mučenca; Efrem Sirski, spoznavalee in cerkvc-ni učenik; Marina, devica; Etorij, mučenec.
Petek, 19. junija: Julijana Falkonieri, devica in ustanoviteljica reda; Gervnzij in Pro-tazij, mučenca; Bonifacij, mučenec.
Tiskovine za izp:ske iz matičnih knjig:
liplseh Iz rolslne In krsfne hnjiae Izpisek lz porotne Knjige izpisek lz mrliške knjige
dobite v
LJUDSKI KVIIGARN i V LII1DL JANI
Pred Škof jo 5 Cena vsaki tiskovini 15 cent.
—	Hladno vreme traja dalje. Najvišja temperatura je zadnji čas močno padla, celo pod 20 stopinj, kar je nekaj nenavadnega za pozne junijske dneve. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +18.6 C. Mnogi so se oblekli v površnike in nekateri so celo nataknili zimske suknje. V sredo zjutraj je bilo prav tako zelo hladno. Jutranja tem|ieratura je bila +S.6° C. Padec temperature od torka popoldne do srede zjutraj kar za 10 stopinj! Barometer 6e dviga. V 6redo je dosegel 763.1 mm. V torek je padlo 1.0 mm dežja.
—	Češnje na Orlem so dozorele. Najbolj znan krnj v bližini Ljubljane, kjer rastejo dobre in lepe češnje, so Orle na Golovškem gričevju. Ta vas je vedno zalagala s češnjami ob tem časti naše mesto. Znan jc tudi tragičen dogodek pred leti. ko je neki kmet in pameten sadjar plačal svojo ljubezen do češnjevih nasadov s smrt jo. Neki zlikovci so mu hoteli namreč ukrasti kar z dreves letino, pa je pred njimi branil svoja dreve>a, nakar so ga v prepiru ubili. Ljubljanskih »rabutarjev« češenj letos na Orle ni in kmetje se vesele lepega pridelka, ki je mnogo boljši, kakor so prvotno mislili. Včeraj je nekaj kmetov pripeljalo z ročnimi vozički lepe množine jerbasov češenj v Ljubljano. Češnje so bile lepo opremljene in jerbasi pokriti s praprotovim listjem, tako, da so bile varne pred cestnim pniliom. Kmetje so vse te češnje v Ljubljani prodali po 6 lir kilogram.
—	Tudi borovnice so dozorele. Golovško gričevje ima zdaj spet svoje obiskovalce, namreč otroke in ženske, ki nabirajo borovnice. Letos borovnice niso ipreveč dobro obrodile, ker jim je precej škodovala dolga zima, vendar jih je le nekaj na Golovcu in na Rožniku. Te hodijo zdaj nabirat ljubitelji ne samo iz revnih, temveč tudi iz srednjih slojev. Borovnice so namreč izvrsten sadež, pa naj ga zobljemo svežega ali pa če ga pripravimo kot marmelado, mezgo, kompot ali kot malinovec. Za vse to potrebujejo borovnice celo manj dodatka sladkorja kakor pa prave maline, ker imajo same več naravneffa sladkorja.
—	Uvedba poštnih nakaznic za inozemstvo. S 1. julijem bodo v Ljubljanski pokrajini dane v promet mednarodne jx>štne nakaznice. Vsa jxxlrobncjša pojasnila o načinu in možnosti u|>orabe novih nakaznic bodo interesenti lahko dobili pri poštnih uradih. V Ljubljani bo nakaznice izdajala le glavna pošta. Opozarjajo se interesenti, da na mednarodnih nakaznicah ni dovoljeno zapisovati nobenih pismenih sporočil.
—	Hud vihar je pretekli teden divjal nad okolico Austa. Zabučalo je okrog hribov, nakar je vrtinec planil v kotline, kjer stoji trg Quas-solo. Vihar je trgal strehe in podiral poslopja. Veliko kmečkih hiš se je sesulo, podrtih pa je tudi veliko gospodarskih poslopij. Ljudem se je po veliki večini posrečilo priti iz podirajočih se hiš, nekaj človeških žrtev pa je vihar lo zahteval. Poginilo je tudi veliko živine. Škode je nad milijon lir. Oblasti so takoj poslale močne vojaške oddelke, da so pomagali reševati.
—	Avtomobilska garaža je pogorela. V Rimu je v bližini Miljivskega mostu nastal ogenj v neki večji avtomobilski garaži. V garaži so bili štirje avtomobili in deset sodov bencina, olja in podobnega materiala. Gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, so skušali preprečiti eksplozije, ki bi nastale, če bi ogenj dosegel bencin in
olje Tajnik Stranke, ki se je slučajno nahajal v bližini, je tudi prihitel gasit in je sredi plamenov vdrl v garažo in odpeljal iz njo po vreli dva avtomobila. Garaža je pogorela do tal.
— Kinematografska podjetja v Italiji. V letu 1041 se je promet v italijanskih kinematografskih podjetjih dvignil za 30%. Ministrstvo za ljudsko prosveto je izpeljalo številne preosnove in uredilo marsikatero produkcijsko vprašanje. Vsi kinematografi so lani prejeli na vstopnini 679 milijonov lir, v letu 1040 pa 597 milij. lir. Država je prejela na davščinah 140 milij. lir. Razen tega je prišlo v državno blagajno še 15 milij. lir, katere potem razdele kot nagrade. V vsej Italiji je 5264 kinematografskih dvoran. V letu 1941 se je število dvoran povišalo za 258. Ker je odpadel skoraj ves uvoz filmov iz inozemstva, se je domača izdelava filmov povečala, kolikor jo industrija pač zmogla. Ves dohodek od filmov je torej ostal v Italiji.
Izšla ie nova knjiga ..Slovenčeve knjižnice" napet detektivski roman
»Skrivnost dr. Fu-Mancuja"
Ljubljana
1 Sklepne produkcije Glasbene akademije in srednje glasbene šole bodo v naslednjih dneh: I. v nedeljo 2. VI. ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani; II. v ponedeljek 22. VI. ob 18.15 lslotam; III. v 6redo 24. VI. ob 18 v mali filharmonični dvorani, IV. v pelek 26. VI. ob 18,15 v veliki filharmonični dvorani; V. v nedeljo 28. VI. ob 1030 v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica; VI v ponedeljek 29. VI. ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani. — III. produkcija je namenjena komorni glasbi; V. orgelski glasbi. o6tale bodo pa obsegale mešane 6porede (petje, klavir, violino in druge orkesiralske inštrumente). Sporedi za produkcije, ki veljajo obenem kot vstopnice bodo naprodaj v Matični knjigarni. (Cena 3 lire, za dijak3, t liro.)
1 Prodaja sladoleda in slaščic po ulicah ter krošnjarjenjc s slaščicami v javnih lokalih je z ministrsko uredbo prepovedano tudi v Ljubljani in po vsej Ljubljanski pokrajini. Prodajanje sladoleda po ulicah je v Ljubljani sicer že več let prepovedano, vendar 60 6e pa prodajalci spet pojavili zlasti na robu mestne občine. Mestno poglavarstvo bo f>o svojih organih strogo nadzorovalo izvajanje te naredbe in prestopke tudi kaznovalo.
1 Nekaj iz zgodovine vremenskih opazovanj. Že pred 90 leti so začeli v Ljubljani sistematično zapisovati vse vremenske pojave in vodili natančna vremenska opazovanja. Od marca I. IS50 je začel vremeriska opazovanja brzojavni uradnik Josip Zeilinger, ki je vsak dan natančno zapisoval 6tanje dnevne temperature in zračnega pritiska. Od leta 1955 pa do svoje 6mrti 1SS9 je natančno zapisoval vremenske pojave Karol Deschmann. Po njega 6tnrti je ta opazovanja vestno vodila njegova sestra Serafina tja do I. 1896. ko je vremensko opazovalnico prevzel profesor M. Vodušek, ki je umrl pred dobrimi 12 leti. Pokojni je vodil vremensko postajo do začetka I. 1919, ko seje nato kmalu ustanovila meteorološka postaja. To postajo je organiziral univ. prof. dr. Gavazzi, ki mu je bil pozneje dodeljen rač. uradnik g. Blanč, o katerem se g. profesor laskavo izraža, da mu je bil pri organizaciji desna roka in da mu je vestno in natančno vodil vse vremenske zapiske.
1 Zanimanje za trske. Poročali smo, da vlada v Ljubljani veliko zaniman je za nicliki les, ki ga pripeljejo kmetje v Ljubljano in tu prodajajo kot podkurivo, bodisi v kolobarjih, bodisi kot trske v butaricah. V večini primerov so to manjši kmetje in pa kajžarji, ki sami nakupijo kake hlode, smrekove, macesnove, javo-fove in podobno, ki niso za na žago, kot razcepljeni za pod kurivo pa prav dobrodošli. Zdaj je v Ljubljani veliko povpraševanje po drveh in ne samo za bukova, temveč tudi za mehka, gospodinje zelo povprašujejo. — Vsak podeželan, ki pripelje taka drva v Ljubljano, hitro proda za lep denar svoje blago. Toda tudi pri tem blagu imajo ljubljanske gospodinje ne-lepo navado, da bi rade — kuipile kar cele vozove zase, mesto, da bi odstopile še drugim, ki prav tako potrebujejo kurivo. Večkrat se gospodinje med seboj kar spro ter so tudi opravičene, da ne puste bogatejšim delati si zaloge celo tega blaga. Podeželanom pa priporočamo, naj v Ljubljano pripeljejo več trsk in sploh mehkega kuriva, s tem do tudi najhitreje napravljen konec prepirom med gospodinjami.
L Planike rastejo tudi v Ljubljani. Maloka-fera cvetlica ima med nami toliko prijateljev kakor planika( Leontopodium olpinum, nemško Edelweiss) in med nami je polno ljubiteljev visokih- gora, ki imajo cele zbirke te lope cvetlice. Cvetlica se namreč v raznih albumih, zbir-
Knjlgo lahko kupita v vsah knjigarnah In trafik
— — Kupujte knjiga ..Slovanlava knjižnica*
kah in med listi knjig iaredno dolgo ohrani ter tudi obdrži prvotno naravno belo l>arvo. Slovenski izraz za to cvetlico je »planiku« in ne »planinkiM, ker to pomenja nnrureč žensko, obiskovalko planin. Drug lep slovenski izraz za to cvetlico je »očnica«, kakor pravijo planiki naši ljudje, ki so v gorah doma. Želja marsi-kakega planinca je bila, da bi to cvetlico vzgojil tudi doma, na svojem vrtu. Vendar je cvetlica višin in se v dolini skoraj ne da aklimati-zirnti. Po raznih alpinarijih-vrtovih, posnema-jočili gorsko kamenje in rastlinstvo — sicer vidimo sem in tja tudi planike, toda to so navadno take, ki so bile s korenino prinesene v dolino in tu zasajene ter negovane. Ni bilo pa mogoče teh cvetlic privaditi, da bi se v dolini tudi množile. Znani trnovski vrtnarici pa se jc to letos vendar posrečilo. Ze pred časom je dobila seme planike iz Nemčije, to posejala na svojem vrtu v Trnovem ter s spretno gojitvijo tudi res dosegla, dn so zrastli prav lepi grmički planik. Cvetlice sicer niso tako snežno bele, kakor na planinah, jim pač manjka pruvega višinskeca sonca, toda imajo lepe cvetne košarice in jih jc v grmičkih tudi po več. Gospa jih je pred tedni prodajala grmičke po 20 lir in se je kljub visoki ceni našlo neknj ljubiteljev planinskega cvetja, ki so te grmičke odkupili ter vsadili doma. Visoka cena je bila umevna, snj so te cvetlice zahtevale res mnogo truda. Zdaj se je cena grmičkom znižala na pet lir. Znano je, da so bile planike vedno strogo zaščitene s posebnim zakonom, vsak obiskovalec gora jih je smel utrgati kvečjemu troje, toda lp tako, da ni uničil korenin. V trgovski prodaji pn so bile cvetlice, prinešene z gora, 6ploh prepovedane.
I Izpred malega kazenskega senata. Pri založniku piva Leopoldu Bajžlju v Spodnji Šiški je bil zaposlen 37 letni delavec Janez Pleško. Ta je konec marca, ko je izstopil iz službe, vlomil v ledenico in Bajžlju odnesel 21 I olja in 3 kg go-vejeea mesa. Pred malim kazenskim senatom je bil Pleško zaradi lega vloma obsojem na 3 mesece strogega zapora. Pred sodniki se je izgovarjal, da si je skušal s tem vlomom plačati vse nadure, ki mu jih ni gospodar Bajželj hotel odobriti in plačati.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: fctrtcV. 1". Junija ob 17.30: »Lepa pustolovščina«. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Petek, ID. junija: Ziprto. (Generalka). — Sobota. 20. junija oh 17.30: »Kralj na Be-tnjnorl«. Red Prnmierski. — Nedelja, 21. jiinila ob 17. »Romeo in Julija". Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 22. junija. Zaprto.
Opera: četrtek. 18. junija ob 1fi.30: »Evs-enlj On-iejrint. lied B. — Petek. M. junija ob 17. »La Boheme«. Izven. Gostovanje Zlate G iungjenčeve. Cen« od 24 lir navzdol. — Kobotn 20. junija ob 16.30 »Carmen«. Ped A. Gostovanje F.lze Karlovčeve. — Nedelja 21. junija ob 15. »Roecaoio«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Ponodeljek. 22. junija. Zaprto.
RADIO. Četrtek, 18. Junija. 7.30 Porofila v b1o-venSčInl — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00): Nnpoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini' — 12.13 Koncert sopranistke Drago Sokove — 12.40 Moderno pesmi. vodi dirigent Zorne — 13 Napoved čaRa. Poročila v itnlij.mičini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Porofila v ItaljanSčlni — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi diriccnt D. M. SiJanec, glasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianistke Agneso De Peppo — 17.40 Cerkveno glaxho izvaja haritonist Ferdinand Corena — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v Slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijaneo — 21.15 Koncert sopranistke Manje Mlejnikove — 21.40 Konccrt violinista L. Pfeifer.ia in pianista Marijana Li-povSka — 22.10 Oporna glasba — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo leknrne: mr. Leustek. Resljeva o. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. TržaSka c. 48
POIZVEDOVANJE. USla nam je mala papiga
(modra z belo glavo). Prosimo najditelja, da jo odda Poljaka pot Stov. 38 ali pa Predovičeva 21, Moste. Damo nagrado.
Iz Cerknice
Ljudsko gibanje v maju. V mesecu maju anagrafski urad naše občine izkazuje sledeče število rojstev, smrti in porok: rojeni so bili 4
•	otroci, 1 moški in 3 ženske. Umrle so štiri moške
•	osebe in 5 žensk. Najstarejša je bila 73 letna
•	Šivec Marija iz Podslivnice. Porok pa je bilo 6.
1 Občani se pozivajo, da vsako spremembo stanovanja, doselitev v njeno področje ali pa izseli-
sebe — »v Milan, kjer mu bo vsaka tretja misel grob«. Tako se je tudi Shakespeare iz Londona, kjer je pisal to svojo pesem, umaknil v Stratford, kjer je umrl na svoj rojstni dan 23. aprila 1. 1616.
Župančičev prevod je tak kot vsi njegovi Shakespeari: klen in pesniiki- nazoren in govoren, slovenski in svetoven, naš do vseh jezikovnih odtenkov. Klasičen slovenski Shakespcar. Svoj čas je ga. Coplandova napisala studijo o Zupančičevem prevajanju, toda zdi se mi, da bi tudi od naše strani že bil čas, da spričo tolikšnega dela že kdo napiše temeljito razpravo o Župančičevem Shakespearu, ki postaja eden naših največjih kulturnih pesniških uspehov. Za zgled prevoda Viharja naj tu navedem samo eno mesto in sicer najznačilnejšo v vsej drami, s katerim jemlje Pro-spero-Shakespeare slovo od življenja in vsega svojega umetniškega udejstvovanja. Ne mislim tu na subjektivni epilog, tudi ne, na tiste znane verze, ki so vklesani v njegovem nagrobniku: »Iz take smo snovi kot sanje, in drobno to življenje obkroženo je spanjem«, temveč na monolog v začetku V. dejanja, ko nastopi Prospero kot čarovnik — Shakespeare kot umetnik — pa ve, da mu bo kmalu odvreči čarovniško palico vstran in zakopati globoko svoja dela. Tako-le govori, odet v čarovniško obleko:
Vi, palčki z gričev, gajev, jezer, lok, vi, ki brez sleda v pesku noga vam podi uplahujoči val in umika pred njim se, ko vzkipeva; škratki vi, ki ob luni kisle sejete obroče, nevžečne ovcam, ki polnočne gobe ustvarjate, ki vam je ljub slovesni večerni zvon; jaz z vašo pomočjo, kakor ste šibki, sem opoldne sonce zamračil, sklical vetre uporne, vnel bučečo vojno med zelenim morjem in sinjem svodom; gromu strašnemu podelil ognja, Jupitru razklal ponosni hrast z njegovim lastnim kijem, potresal rte vtrjene, izdiral smreko in cedro s korenino vred;
grobovi so na moj ukaz mrliče obujali, se odpirali, puščali po sili moje vede jih na dan. A grozni tej magiji tu sedaj se odpovem; in ko ti še izprosim nebeške glasbe — kakor zdaj — da jim ubere misli za moj cilj — to zmore ta zračni čar — prelomim palico, zakopljem jo več sežnjev pod zemljo, in globlje, nego kdaj iskal je svinec, pogreznem svojo knjigo.
Tako je ta lepa pesem Vihar čudovita umetnina, zadnji izraz Shakespeara umetnika, njegovo slovo od življenja, ki mu je prav za to delo dalo vsebino najlepšega človečanstva: odpuščanje in spravo, ljubezen in milost. S to resnično labodjo pesmijo se je ločil Shakespeare od odra.
Mi pa zdaj ob slovenskem prevodu želimo samo to, da bi Vihar ne bil Župančičevo slovo od Shakespeara, temveč naj čimprej prevede še ostalih nekaj njegovih tragedij in pravljic.	td.
Kulturni drobiž
Slovaška knjiga r letih 1939—1941. Mlada slovaška država je po svojih glavnih prosvetnih organih — Ministrstva za šolo in prosveto ter Propagandnega urada — dala napraviti bilanco knjižnega trga v letih svoje samostojnosti ter izdala 280 strani obsegajočo knjigo pod naslovom Slovaška knjiga 15)39-1941 (Slovenska kniha), ki sta jo uredila dr. Jan Scdlak in Jan Meštančik. Uvod v knjigo je. napisal minister prosvete Jožef Sivak. Prav tako pa predstavljata nekakšne uvode tudi sestavki pisatelja Tida J. Gašpara, šefa propagande, ki je napisal nekaj misli pod naslovom »Kruh in knjiga*, ter Antona Mišlka »V službah slovaške knjige«. Vsi ti trije uvodni članki obravnavajo položaj, v katerem .je bila slovaška knjiga v času ncsamosto.inosti države, v kakšnem stanju jo je zasegla revolucija in kakšen napredek je pokazala v teh letih državne samostojnosti..
Prava vsebina knjige pa se začenja s člankom literarnega kritika Jana E. Bora »Na _ prelomu zgodovine«, ki riše splošni položaj po 14. marcu 1939 1. na vseh področjih duhovnega ustvarjanja ter skuša ugotoviti novi ritem dela. J. K. Šmalov, eden najboljših mlajših kritikov, vrednoti v sestavku »Nova pola Blovaške poezije« pesniško produkcijo ter ugotavlja njeno odvisnost od razmer in sprememb časa. Dotaknil se je skoraj vseh imen, ki danes ustvarjajo slovaško poezijo, ter jih kritično označil in prišel do zaključka, da jih je treba ocenjevati v »zvezi z narodno in kulturno renesanso?. Urednik Jan Se-dlak, literarni zgodovinar, je ocenil sodobno slovaško prozo. — Slovaško znanstveno ustvarjanje je ocenil František Bokes (Pota slovaške vede) ter ga je zajel zelo na široko pa tudi vestno pretehtal. — Jan Sedlak piše »o situaciji slovaške literature«:, kjer razpravlja o tako dramatičnih delih kakor tudi o gledališču ter konstatira »povsem novo dviganje«, dočim za veliki napredek manjka velikih gledališč. — Michal Chorvat govori »o problemih in pogledih na prevodno književnost« ter je ta članek gotovo eden najboljših v zborniku, ker ne ocenjuje samo prevodov, temveč daje tudi navodila zn urejeno prevajanje v bodoče. — Rudolf Jarušek podaja pregled slovaške mladinske književnosti, Zdenka Bokesova načenja vprašanje »tiska slovaških skladb, L. M. Jansky navaja pregled slovaškega tiska in časopisja v lastni državi. S tem bi bili glavni članki končani.
Važno je tudi dopolnilo na koncu Slovaški bibliografski seznam knjig v letih 1039—1941, ki
podaja natančen popis slovaških in drugojezičnih knjig, izlšlih v teh lelih na Slovaškem. Sestavil ga je dr. Dezlder A. Dubay.
Knjiga je reprezentativnega in informativnega značaja.
Naročajte »Slovenca« S
tev iz nje, javijo takoj občinskemu anagrafične-mu uradu, ki deluje v prostorih občine.
Važna pridobitev Zdravstvenega doma. Te
zdravstvene ustanove se prebivalstvo prav pridno poslužuje. Zadnje dni pa je naš Zdravstveni dom precej obogatel: dobil je namreš višinsko sonce. Napravo prav toplo priporočamo. Posebno mladina naj bi se je v polni meri poslužila, a tudi odraslim je na razpolago. Čas za obsevanje je vsak torek in petek od 10 do 12 dopoldne v prostorih Zdravstvenega doma v Cerknici.
Dež smo dobili, hvala Bogu. Potreba po njem je bila že zelo velika. Ni bilo to posebno opaziti na posevkih, ti bi že še zdržali nekaj dni, pač pa jo bilo pomanjkani« dežja opaziti na travah, ki so se zadnje dni preteklega tedna pričele kar sušiti. Ze v četrtek in petek šo se začeli kopičiti težki, dežja polni oblaki, toda veter jih je prav pridno razganjal, kot da bi delal dobro delo. V soboto opoldne je sicer padlo nekaj kapljic dežja in že smo bili veseli, da ga bomo dobili kaj več. Sicer so ga res dobili nekoliko na Rakeku, mi pa smo se zadovoljili z onim. ki je pričel padati od sobote na nedeljo ponoči. Nedelja pa je bila spet lepa in sončna.
Suša zadnjih dni je bila povod, da je pričelo tudi jezero močno usihati. Prejšnja leta se je ta naravni preobrat izvršil šele konec junija ali prve dni julija. Toda naši Jezerci so tudi letos uganili, da bo v tem prav tokrat izjema. Voda je pričela odtekali že sredi prejšnjega tedna, v nedeljo pa je usahnil kot prvi: Vodonos. Prav redki so bili ribiči. Rib letos ni. Vodonos je prav slabo pokazal. Izgleda, da ne bo veliko boljši ali pa celo 6lat>ši Rešeto. Največ upanja letos Jezerci polagajo na Retje in pa na Zadnji kraj. Da letos ni rib, je bila kriva prehuda zima. Pod ledom je namreč zmrznilo veliko število odraslih rib.
Knjige »Slovenčeve knjižnice«. Vse že izišle knjige, pa tudi najnovejše, dobite naprodaj pri g. Ivanu Turšiču v Cerknici. Poleg knjig »Slovenčeve knjižnice« pa lahko za malenkostno odškodnino dobite tudi druge, nove in najnovejše knjige, ki nam morajo biti vedno dobre in zveste prijateljice.
Z Gorenjskega
Taborenje učenk n« Bledu. Učenke višjih šol na Koroškem bodo nekaj časa opravljale vojno službo pri ustanovah narodno-socialnega skrbstva na Koroškem. V ta namen so jih poklicali na taborenje na Bledu v Domu za oddih mladine, kjer so uvajali 50 deklet v njihove naloge. Službo bodo opravljale v otroških vrtcih. Vsak dan so se vadile tudi v Športu in se kopale. Novo službo so že nastopile dne 12. junija.
Umrla je v Lescah gospa Lucija Jeglič roj. Mežnnrič, stara šele 38 let. Pokopali so jo na župnem pokopališču v Lcseah. Rajna zapušča možn Andreja in štiri otroke.
Nov otroškf vrtec so odprli te dni pri Sv. Križu nad Jesenicami. Vodi ga Marija Mihelič.
Kuharski tečaj so spet imeli v Medvodah. Udeležilo se ga je veliko število žen in deklet.
Iz Hrvatske
Darilo predsednika slovaške republike Poglavniku. Predsednik slovaške republike je poslal Poglavniku za god krasen kristalni pokal s pozlačenimi slovaškimi in hrvatskimi narodnimi motivi. Poglavniku je Aarjlo izročil slovaški poslanik v Zagrebu Josef Cieker.
Hrvatska na železniških pogajanjih v Bratislavi. V slovaško prestolnico je odpotovala hrvatska železniška delegacija na pogajanja z nemškimi, italijanskimi, slovaškimi in madžarskimi železniškimi in tarifskimi strokovnjaki zaradi določitve skupno tarife za prevoz slovaškega blaga do adrijanskih in sredozemskih luk.
V Varaždin je dopotoval nenapovedan hrvatski prosvetni minister prof, Radkovič ter jo obiskal vse tamošnje srednje in ljudske šole. V posameznih razredih je prisostvoval nekaj časa tudi pouku ter izpraševal učence.
Osješka opera gostuje z velikim uspehom v Varaždinu. Zadnjič je nastopila z opero »Trubadur«, v kateri se je posebno izkazala tudi pevka Olga Kocijančičeva.
Spominske znamke na filatelistično razstavo v Banji Luki je izdala hrvatska poštna uprava. Spominske znamke so pustili v promet 13. t. m.
Iz Srbile
Pohvala srbskega ministrskega predsednika kmetskemu ljudstvu. Kmetijski strokovnjaki, ki nadzorujejo na terenu izvajanja obveznega načrta za kmečko proizvodnjo v Srbiji, so iz vseh krajev poslali 6rbski vladi poročila, da so kmetje povsod obdelali vso razpoložljivo zemljo in jo za-sejali. V zvezi s temi poročili je srbski ministrski predsednik s posebno naredbo javno pohvalil kmečko ljudstvo ter se mu v imenu Srbije in srbskega naroda zahvalil za izvršeno delo, s katerim je kmečko ljudstvo premagalo vse ovire in pregnalo strah pred lekoto. Iz pohvale Nedičeve je razvidno, da je bilo zaradi vremenskih nezgod in drugih razmer, ki so bile v Srbiji, lansko jesen nad 200.000 hektarjev zemlje manj zasejane z ozi-mino, kakor pa druga leta. Letošnja spomladanska dela je pa precej ovirala tudi dolga in huda zima ter slabo vreme. Toda kljub temu so kmetje ob nastopu lepših dni obdelali nad 1 milijon in dvesto tisoč njiv in polj ter jih zasejali s pšenico, koruzo in drugim semenjem. Kmečko ljudstvo končno Nedič poziva naj vztraja pri svojem delu in še naprej marljivo obdeluje zemljo. Na ta način bo Srbija sama zase pridelala dovolj živil in jih ne bo treba uvažati od nikoder
Pokojnine družinam padlih srbskih državnih In samoupravnih uradnikov. Srbska vlada je s posebno naredbo uredila vprašanje izplačevanja pokojnin družinam vseh tistih državnih in samoupravnih uradnikov, ki so padli v bojih z notranjimi sovražniki.
Kmetijska fakulteta belgrajskega vseučilišča je razpisala natečaj za sprejem 18 profesorjev za posamezne predmete.
Sprememba uredbe o financiranju okrožij. Na predlog finančnega ministra je srbska vlada spremenila dosedaj veljavno uredbo o financiranju okrožij, ureditvi njihove finančne službe in likvi-diranju banovin.
V rekovskem okraju v Srbiji so začeli zelo dojiti svilopreike. V ta namen je oblast dala kmečkemu ljudstvu brezplačno na razpolago 1.000 sadik murv.
Nekai za mlada srca
Dogodivščina v puščavi Gobi
Pekoče 6once Srednje Azije je žgalo na puščavo Gobi. Šotori odprave so 6e blesteče belili na rumenem pesku in v opoldanski vročini ie bilo taborišče kakor izumrlo. Les prostora kitajskih ku-lijev 6e je razlegalo 6trahotno tuljenje in" cviljenje psa. Voditelj ekspedicije, dr. Stevenson, je zatorej planil iz šotora in prihitel na prece| oddaljeni prostor kitajskih kulijev.
Pogled na prizor, ki ga je uzrl, ga je do bes-nosti razkačil. Eden od nosačev je bil mršavega ščeneta, katerega je kdo ve kje iztaknil, privezal h kolu in je s pasjim bičem priganjal ubogo revše. da ie tekalo zmeraj v krogu okoli kola. Ne da bi kaj pomišljal, je raziskovalec planil h kuliju in mu iztrgal bič iz roke. Jako se je moral premagovati, da ni tega brezerčneža začel sam bičati z istim bičem.
»Kaj pa je to, Cenfu?« je zavpil.

g
»Zakaj vplasati, gospod«, je užaljeno zašepetal Kitajec, ki je zamenjaval težki »r« tujega jezika po načinu neizobraženih Kitajcev z »1«. »Cuan lepa pečenka. Ce doblo tolceno. bo mehka«. Kazalo je, da se ni niti malo zavedal kake krivde in da 6e mu je hudo zamerilo, da 6e je kdo vtikal v njegove kuharske zadeve.
Raziskovalec se je sklonil in psu razvezal vrvico. Čim je pes spoznal, da je prost, je kakor blisk šinil med šotore.
»Tvoj delež jedi je zadosti izdaten«, je dejal doktor Kitajcu, ki je srditih oči buljil za izgubljenim plenom. »Tu v taborišču je moj živež v navadi.« Nato 6e je okrenil in pustil nosača 6amega.
V šotoru je doživel raziskovalec novo presenečenje. Pred niegovim ležiščem je ležal osvobojeni psiček, kakor oi se zavedal, kam da spada. Prišleca je pozdravil s kratkim laježem in 6e je pri nogah svojega rešitelja zleknil na tla.
Ta nova šotorska fovarišija ni bila Stevensonu prav nič všeč, vendar ei je mislil, da je ta ubežnik pri njem najbolj na varnem spričo kuharja in zato a je pustil pri sebi. Kose je Stevenson ponoči pre-udil, je videl, da psiček še zmeraj nepremično leži pri njem in da mu zvesto gleda v oči.
Paznik je prišel 6 poročilom, da je kuli Cenfu izginil. Ukradel je pa tovor živil in šel po svojih potih. Stevenson-mu je poslal na pot nekaj hudih izrazov iz svojega tozadevnega besedišča in je ukazal. naj ga nikar ne iščejo.
Ekspedicija 6e je že drugi dan napotila dalje skozi Hara-Hoto, ki je znana kot »Črna država«. Smoter ekspedicije so bila grobišča kraljevske rodbine Han, kjer 6o učenjaki domnevali, da bodo našli mnogo zgodovinskih oporišč. Čun, to ime si je obdržal (Čun je kitajska beseda za besedo pesi, ee je venomer potikal med nogami ponijev in je povzročil večkrat, da 60 se morali ustaviti, vendar so mu zaradi njegove zares pasje zvestobe zmeraj radi odpustili.
Nekega jutra pa, malo ur pred sončnim vzhodom, je Stevenson opazil, da nima več daljnogleda. Bržkone se je bil med ježo neopazno izmuznil iz usnjate torbice. Brž je povedal svojim spremljevalcem, da naj gre ekspedicija počasi dalje, in kot zmeraj, naj se ustavijo, ko se začne najhujša vročina. Nato je pojezdil nazaj, da bi poiskal izgubljeni daljnogled. Čun ga je na vsak način hotel spremljati, a Stevenson ga je zapodil nazaj.
Raziskovalec je s pogledom, uprtim v tla, jezdil več milj daleč. Tako je bil zamišljen v iskanje, da ni opazil krdela jezdecev, ki so mu bili prišli naproti. Čim 60 ga zagledali, so se razkropili in ga nato v velikem loku obkrožili in so pri tem Steven-6ona vzeli v sredo. Ko je zaslišal topotanje in se ozrl kvišku, je bilo že prepozno. Obkolilo ga je krdelo razcapanih Tibetancev, in preden je utegnil prijeti za orožje, so ga že potegnili s konja, ga zvezali in mu zamašili U6ta. Nekaj mož ga je 6pet dvignilo na konja, kjeT 60 ga privezali na se dlo, nato je krdelo niglo odjezdilo v 6tran in odgnalo jetnika 6 seboj.
Medtem ko so dirkali dalje ko strela, se je Stevenson polagoma osvestil, vendar se ni preveč zbal. Spoznal je pač, da je padel v roke roparski tolpi. Pri tem bo seveda poglavitno, da bo treba plačati odkupnino in izročiti lo, kar ima pri sebi.' Pa to se bo že dalo preboleti. Ko je pa ta ježa trajala ure in ure, ga je pa vendarle obšel strah.
Se prekmalu je zvedel, da je imel dovolj povoda za svojo bojazen. Pri nekem razpadlem zi-dovju, ki je bilo pred 2000 leti bržkone kaka trdnjava, 6e je tolpa ustavila. Molče so ujetnika vzeli 6 konja in ga odgnali k jjodrtijam, kjer so se roparji spravili na strašno delo. Med ruševinami so izkopali luknjo ki je bila tolikšna, da je mogel človek v njej stali. V to luknjo so postavili zvezanega znanstvenika. Potem so ga z vseh 6trani obložili s kamenjem, lako da je gledala le glava ven.
Nesrečni znanstvenik se je v dno duše zgrozil, ko je zdajci zagledal nekoga, ki je prihajal iz razvalin in ki je v njem spoznal Cenluja. Takoj se mu je jk>jasnilo, kaj vse skupaj pomeni. Postal je žrtev kitajskega maščevanja. Ceniti se je bil poslužil pomoči roparske tolpe.
Z obrazom, ki je kazal vidno zadovoljstvo zaradi vsega, kar se je zgodilo, se je kuli usedel pred njim na tla in spregovoril:
»Ti plisel v naso deželo, da najti kamenje. Zdaj imeti veliko kamenja. Cenluja nic vec zaliti, jaz jako vesel. Ti tukaj umleli. «
Nato je zločinec vstal in čudno zabrlizgal. Kot bi trenil, je bila vsa tolpa na konjih, iz dalje so odmevali udarci kopit in Stevenson je ostal v svojem obupnem |x>lo?aju — 6am.
Napravil je nekaj poskusov, da bi kamenje odvalil s sebe, pa je to kmalu opustil. Čeprav bi ne bil zvezan, bi se bil vendar te/ko osvobodil. Brezupno je povešal glavo ,videč pred seboj svoj strašni konec. Da bi mu ekspedicija pomagala — ni bilo niti misliti. Preden bi se njegovi spremljevalci začeli zaradi njega vznemirjali, bi še dolgo 'rajalo — in čeprav bi ga začeli iskati — kdaj bo tedaj že mr*ev'
Stevenson res ni bil strahopetec, a zdaj je zare6 izgubil vsako upanje in ga je bilo groza. Zaprl je oči in je mislil na to, kako bi si utegnil skrajšati 6voje muke. Nenadoma je ve6 prestrašen odprl oči. Nakaj vlažnega mu je šlo čez obraz.
Tedaj je ve6 osupel vzkliknil. Čun je 6tal pred njim, mahljal z repom in 6e je na vse pretege trudil. da bi izrazil 6voje veselje. Ne besede ne udarci niso mogli psa obdržati v taborišču. Vso to dolgo pot ie bil 6ledil svojemu gospodarju.
ujetnika je prešinilo novo upanje. S klici in Iri-manjem z glavo je skušal psu dopovedati, naj gre po pomoč. Seveda je trajalo precej časa, preden ga je Čun razumel. Z velikimi razumnimi očmi je zrl vanj, in Stevenson je že mislil, da njegovo prizadevanje ne bo nič zaleglo Tedaj 6e je pa Čun mahoma obrnil in zdirjal nazaj.
Mnogo strašnih ur je preteklo. Raziskovalec je omahoval med upanjem in obupom. Začela ga je mučiti strašna žeja. Sonce ki ga je žgalo na nepokrito glavo, mu je povzročalo neznosne bolečine. Zmeraj težje je mogel misliti. Zdaj pa zdaj je zavpil, da bi olajšal spremstvu iskanje.
1 Čudo stavbarstva
3000 km avtomobilskih cest v številkah
Se vedno se čudimo piramidam, češ da kaj takega dandanes ne bi zmogli. In vendar imamo tudi v sedanjem času take čudovitosti in to je 3000 km
A dolgo 6e je moral mučiti, dokler se slednjič vendarle ni pojavil Čun pri njem. Čez nekaj minut na-o se ie približala gruča jezdserv, ki &o poska-kali s konj in začeli valiti kamenje z njega. Nato so mu prerezali vezi in ubogi Stevenson 6e je osvobojen ojx>tekel na tla.
Jezdeci so mu poročali, kako se je bil Čun pojavi' v taborišču in da je dollej cvilil in ječal krog njih. dokler 6e jim ni posvetilo, da je doktor nemara v nevarnosti. Takoj so odrinili na pot, vendar je bilo skoraj nemogoče slediti psa, tako hitro je tekel naprej.
Čun je odlično poplačal (rud 6vojemu rešitelju. Ko je Stevenson okreval, je močno pritisnil k sebi ubogega ščeneta in je sklenil, da se ne bo nikoli več ločil od njega.
Laž za stavo
Car Dimitrij je objavil, da bo tistemu, ki mu bo povedal najbolj nesramno laž, dal v nagrado dragocen nakit iz diamantov. Iz vseh krajev so prihajali tekmovalci, mladi in stari, visokega in nizkega rodu. In lagali so, da se je kar kadilo. Toda vedno, kadar je bilo zgodbe konec, je car odgovoril: »To še laž ni!« Vedno bolj divje so bile zgodbe, ki so jih pripovedovali carju, toda nobena ga ni presenetila. Med drugimi tekmovalci privali nekoč Ivan Ivanov v sprejemno dvorano velik sod. »Kaj pa ta oslarija?« zarentaf.i car.
»Gospodar,« odgovarja Ivanov nekeko v zadregi,« gre za star dolg. Ko je bil n?koč tvoj stari oče v hudi denarni stiski, mu je posodil moj praded tale sod, v katerem je bilo 30.000 rub-ijev...«
»Lažeš!« je ušlo carju.
»Res je, gospodar! Prosim, da bi mi dali nakit I«
Nova zabavna igra
To je kuhinjska in kletna igra. Vsak soigralec dobi ime kakega predmeta v kuhinji; ta je omara, oni štedilnik, tretji sito in dalje: kruh, nož, zaboj za premog in podobno. In nekdo začne pripovedovati: »Znam jsovest o kuhinji in kleti. Miška je čepela pod omaro...« — in že mora tisti, ki 6i je izbral omaro za svoje ime. nadaljevati zgodbo, dokler ne imenuje novega predmeta, ki ie tudi v igri in ki potem nadaljuje povest. Vendar mora vse urno in v redu potekati, potem nastane ča6ih zares
zabavna in šaljiva zgodba. Kdor pa ne zna gladko dalje govoriti, se mu pa smejemo in naj stoji.
Umetno uho
Kaj? Ali naj bi kdo, ki je gluh, lahko slišal z njim? Ne, ne, ta reč je povsem druga! To je jako fina naprava, ki so jo iznašli učeni ljudje, kateri 6o hoteli razvozlati zakone prirode. Ta aparat je tako občutljiv za zvoke, da natančno zabeleži kak zvok, ki izvira iz dalje več 6to kilometrov. Na polotoku severnega Ledenega morja, na Novaji Zemlji, so nekoč vprizorili velikanske raz6trelitve in na mnogih krajih Nemčije in Nizozemske 60 postavili take aparate in re6 — vsi 6o »slišali« tisti 6ilni trušč. Majhna mrenica — membrana — ki je slič-na kot pri telefonu, 6e je začela zaradi velikanskega hrupa tresti, prav tako kakor bobenček v človeškem ušesu. Ta membrana je spojena z majhnim zrcalcem. V notranjosti aparata je električna žarnica, ki njeni žarki padajo na zrcalce, z njega pa na fotografski papir. Pri najmanjšem gibu membrane začne svetloba romati in tako rekoč »napiše« na fotograski papir krivuljo, nazobčano črto, ki jo vsi poznamo. Na podlagi te krivulje morejo učenjaki spoznati, kako je zvok učinkoval in morejo dalje določiti 6voja znanstvena opazovanja.
V nasprotju e svetlobo 6e zvok ne širi enakomerno dalje, v vojni so opazovali, da 6e grmenje topov v daljavi 50 kilometrov 6ploh ni slišalo. Učenjaki imenujejo ta pojav »prostor tišine« in skušajo dognati, odkod bi izvirala ta čudna lastnost narave. Umetno uho naj bi jim pri tem po- I magaio.
Iz železa, ki je v cestah, bi dobili takole utež, ki bi bila visoka 10 metrov.
avtomobilskih cest v Nemčiji. Že konec leta 193S so bile te ceste v prometu in koliko te ceste pomenijo glede na stavbarstvo in gradbenost, naj povedo pričujoče slike.
Več ko 200 km je bilo zgrajenih mostov na najbolj težavnih krajih; čez reke in brezJna se bo-
t	•
P	
	tir.
' i--	• v* i ti t;?"
Iz 18 milijonov kubičnih metrov betona bi imeli velikansko kocko v višini 262 metrov.
čijo njih drzni loki in se povsod prilegajo pokrajinam in so f)onosna podoba človeške sile v tehniki. Ce bi te mostove z avtomobilskih cest postavili drugega tik drugega, bi lahko z njimi premostili Vzhodno morje, to je morje med Koda njem na Danskem in Svvinemundenoni na Nemškem. Približno 153 milijonov kubičnih metrov zemlje in skalovja je bilo pri tej gradnji premetanih, kar bi dalo hrib, ki bi bil visok 5S5 metrov. Samo na po-
ln 585 metrov bi bil visok hrib, ki bi nastal iz vse tiste zemlje in skalovja, kar so jih prekopali za te ceste.
vršju ceste je vdelanega 97.000 Ion železja, pri čemer ni všteto železo pri mostovih in prelazih. Tudi to bi dalo mogočno utež, ki bi bila visoka 30 m in bi imela premer 23 m. Za te ceste so uporabili 10 milijonov kubičnih metrov betona, kar bi dalo kocko z višino 262 m. To so številke, ki se moramo ob njih ustaviti, slike pa nazorno pričajo o I njih.	•
Nekdo ([a je zasledoval — treba se bo
kam skriti ...
Medtem, ko se je Mišek ves obupan oziral okrog sebe in buljil v temo, je le zapazil vrata, ki je v njih tičal ključ in je vtaknil ključ brž v notranjo stran vrat.
»Nič drugega mi ne kaže, ko da vstopim tu noter,« si je dejal, »vendar je lahko, da sem zašel v kako past.«
Vstopivši v sobo, je brž zaklenil vrata za seboj.
Komaj je vstopil v sobo, je že začutil, da ni sam. Nekdo se je motovilil po sobi in se je ko nekakšna nadevana vreča približal k Mišku. Kdor koli je že bil, cvilil in ječal je, da Bog pomagaj.
»Za božjo voljo, oprostite mi,« je za-jecljal Mišek, »saj veste, jaz ... jaz ..., oh, lej ga no, saj to si ti, Kužek!« je kriknil na ves glas.
Za kratek čas
Stric vpraša svojega nečaka, kaj bi rad imel po njegovi smrti. Nečak odgovori: '»Tvojo glavo!« »Zakaj pn fjlavo?«
»Zato ker očka zmeraj pruvi, da imaš rozine v glavi!«
Japonska pravljica
Pred več sto leli je živel visoko zgoraj v divjih gorah mož z imenom Osaga, ki je tolkel kamenje. Malo je prejemal denarja za to naporno delo in je venomer vzdihoval zaradi svoje revščine.
»Oh, če bi bil vendar bogat,« ie stokal, »da bi 6e mogel od vsega tega truda spočiti na mehkem naslanjaču iz rdeče 6vile!«
Tedaj 6e je odzval nevidni glas z neba: »Zgodi 6e ti po tvoji volji!«
In Osaga je postal bogat in je počival na mehkem, rdečem, svilenem naslanjaču.
Tedaj 6e je zgodilo, da je v V6em sijaju potoval mikado 6kozi deželo. Spremljala ga je četa jezdecev in služabniki so v znak njegove časti držali zlat 6ončnik nad njegovo glavo.
Ko je Osaga to videl, je postal nejevoljen, češ da nad njegovo glavo ni nobenega zlatega sonč-nika, in je zagodrnjal: »Oh, če bi bil vendar mikado!«
Spet se je odzval nevidni gla6 od zgoraj: »Zgodi 6e ti po tvoji volji!«
In kar koj je postal mikado. Pred njegovo mv silnico 60 jezdili jezdeci in spremljali so ga vsi velikaši iz države. Nad njegovo glavo je bil zlat sončnik.
Toda sonce je žgoče prij>ekalo na zemljo in opalilo vsa riževa polja. Tedaj se je vladar začel pritoževati, češ da ga 6once peče v obraz in ima oblast nad njim.
»Želim 6i, da bi bil sonce!« je nejevoljen vzkliknil.
In glas z neba je spregovoril:
»Zgodi se ti po tvoji volji!«
Pa je postal 6once in njegovi žarki so prifie-kali na zemljo, da so jo vso požgali. A oblak 6e je postavil med 6once in zemljo in je zavračal njegove žarke.
Osaga je razjezilo, da je bil oblak mogočnejši kot 6once. Spet ni bil nič več zadovoljen, in si je zaželel |»ostati oblak.
In spet 6e je odzval glas od zgoraj: »Zgodi se ti po tvoji volji!«
Osaga se je spremenil v oblak, f>oetavil se je med 6once in zemljo in riževe njive 6o 6pet oze-lenele in vzcvetele.
Oblak je deževal v velikih kapljah na zemljo, reke 60 narasle, prestopile bregove in mostove in odnašale 6 seboj hiše in živino. Samo pečina, ki je nanjo lila ploha, se ni premaknila. Spet je bil Osaga nezadovoljen, ker je bilo še zmeraj nekaj na svetu, kar 6e mu ie zaporstavLalo.
Vzkliknil je: »Pečina me nadvladuje! Želim, da postanem pečina!«
Gla6 z neba je dejal: »Zgodi 6e ti po tvoji volji!«
In postal je pečina, ni 6e zganil, če je sonce 6ijalo nanj, in ne, kadar je deževalo. Pa je prišel moški, ki je lomil kamenje s pečine.
»Kaj pa je to, da ima človek oblast nad menoj in izsekava kamenje iz mojega naročja?« se je hu-doval v togoti. »Želim, da bi postal ta moški!«
In spet se je odzval glas z neba: »Zgodi se ti po tvoji volji!«
Pa je postal spet Osaga, revni kamnosek, ki je lomil in tolkel kamenje iz pečine in 6i je za malo denarja, pa z velikim trudom služil kruh. In je bil — zadovoljen!
Graščak spremenjen v psa
Živel je graščak, neusmiljen in krut. Kmetje so se ga bali ko hudobe. Njegova gospa pa je bila dobra ko angel. Vsakemu je rada pomagala, ki je bil jjomoči jKitreben.
Nekoč je ukazal graščak odgnati kmetu zadnji kravi. Kmet ni imel živine, da bi jo vpregel pred plug in oral.
Gospa je videla kmeta v stiski in mu na skrivaj vrnila kravi. Toda graščak je opazil, kako je kmet gnal kravi domov. Vzel je puško in 6e razjarjen zapodil za njim.
Kmet 6e je plašen ustavil pri križu, ki je 6tal ob poti in pričakoval najhujšega. Tedai je spregovoril Trpeči na križu: »Le nič 6e, kmetič, mi ne boj in tu za križem mi postoj«
Kmet se je stisnil za križ. Oraščak je pridrvel pred križ in ustrelil vanj. Sveta rešnja kri je pritekla iz telesa Gosjiodovega, graščak pa 6e je pri tej priči v psa spremenil.
V grajskih linah je stala gospa in videla vse. Ukazala je voditi jy?a graščaka na razna božja pota, da bi se ga Bog usmilil, mu odpustil in mu povrnil človeško podobo, pa zaman.
Naročajte in čitafte »SLOVENCA«
%|fll!lllll«ltliil.....Ji;ti'«,,„.,:,.:.,::,., :[!;,.............Ji, .mJSS.frSl«^,!!;^^^«^'
^^SfttAl PlU.SRčT^


>W\\\ <i
214.
Na klopci na vrtu je sedela Ahnira. Nepremično je zrla v nebo, ki je bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noč je bila krasna. Toda Almira ni čutila te krasote, ni občudovala lune in ne migotajočih zvezd na nebu. Poslušala je veselo vriskanje z ženitnine in mislila na svojo strast in maščevanje.
"i v^:
^V, s ^ \ ( lllgp^'-

215.
Njena duša se je tem bolj razburjala, čim dalj je trajala radost in ples pri Serajnikovih. Šla bi bila tja in zapalila hišo in skedenj, da skali ženitovanjsko veselje. / 'i ta misel ji ne ugaja, češ, tako se ne bo maščevala dovolj nad Mirkom in njegovo nevesto.
216.
Iz teh in podobnih misli jo vzdrami hipoma peket konjskih kopit. Almira skoči pokonci. Mimo njenega vrta zdirja kakor besna pošast nočni jezdec. Skrbno se ozira dekle za njim, toda izgine ji za košatim drevjem kot bi trenil. Nekaj trenutkov stoji začudena iu kakor priklenjena ter strmi za jezdecem ...
Prva desetletja slovenskega športa
so zapustila v našem družabnem življenju precej vidnih sledov
Ljubljana, junija.
Kdor se zanima za to, kako uporabljajo naši ljudje tiste ure, ki so namenjene počitku in razvedrilu, bo ugotovil v zadnjih desetletjih prav znaten napredek. Nekdaj so bili med ljudmi v zrelih letih le redki, ki so iskali počitka v daljših sprehodih, v kopališčih ali na iprimcr pri delu na domačih vrtovih. Generacija, ki prihaja dandanes že v stara leta, je poznala le nekaj vrst športnega razvedrila: največ je bilo planincev, precej pa tudi lovcev, ribičev in nedeljskih turistov. S športnimi novotarijami. z nogometom, lahko atletiko, tekmovalnim plavanjem in smučanjem se je seznanila naša mladina šele pred dobrimi 20 leti.
Podjetno prizadevanje organiziranih športnikov pa ni ostalo brez uspeha. Razvedrilo pod vedrim nebom ni več moda, pač pa resnična potreba generacije, ki ima sodobne poglede na zdrav način življenja. Pod vplivom športnega gibanja se je marsikaj spremenilo: v vročih poletnih dneh skoraj ne vidite več sončnikov, pač pa veliko kopulcev, ki se sončijo v kopališčih in obrežjih voda; med obiskovalci plavalnih bo/enov je vedno več odraslih, pri plavalnih vajah pa vidite tudi hO in 70 letne može, ki se dnn za dnem utrjujejo v vztrajnem plavanju: pri vrtnih delih ne vidite več samo najetih uslužbencev, pač pa vedno več meščanov, ki imajo veselje z vsemi opravki od najlažjih do najtežjih.	.
Če «o nekdaj mislili mestni ludje, da je telesno delo nekaj poniževalnega in če se nam zdi dandanes naravnost sramotno ždeti v brezdelju, moramo tudi v tem ugotoviti pomemben napredek, za katerega ima brez dvoma tudi športno gibanje precejšen del zaslug To, kar človeka najbolj odbija od telesnega udejstvo-vanja, jc salonska ali praznična obleka, katero so v prejšnjih časih nosili meščani dan za dnem. od jutra do večera. Tudi v tem oziru so se uveljavile nove navade. Marsikdo si }e omislil »športno« obleko, v kateri lahko tudi dela, v prostih urah pa nataknejo ljudje najrajši stare hlače in si zavihajo rokave. Nikogar ni več, ki bi sc bal, da bi trpel na ugledu, če ga ljudje vidijo v delovnih oblekah.
Da se ozremo še na sodobno miselnost di-jaštva. Le-tem ne gre več samo za pozitivne ocene v šolskih spričevalih, pač pa tudi za negovanje telesnih zmogljivosti vsaj toliko, kolikor je za zdravje potrebno. Vedno manj je odljudnih fantičev. ki so brez fantovskega ponosa in brez smisla za veselo tovarištvo, vedno več pa takih, ki so podobni fantom od fare. Ne gre za podcenjevanje učenja, pač pa proti za-
nemarjanju in dušenju zdravja, življenjske podjetnosti in srčnosti!
Pred dvema desetletjema ste videli na športnih igriščih le pičlo število dozorevajoče mladine. Na imena nogometašev in atletov, za katere smo se navduševali v prvih letih po vojni, smo že davno pozabili, je pa med njimi velika večina takih, ki so ohranili »športne« navade tudi v svojem zasebnem jn družinskem življenju. Športno podjetnost prepuščajo največ svojim otrokom, 6ami pa so zamenjali disk in kroglo, sprintarice in žogo z lopato in sekiro; v športu se udejstvujejo največ kot trenerji svojih nadebudnih malčkov. Za krepitev zdravja je dejansko precej vseeno na kakšen način gojiš svojo telesno vzgojo, važno pa je ugotoviti, da se bivši športniki le udejstvujejo in da nudijo doraščajočemu rodu več možnosti za razvedrilo in utrjevanje na dobrem zraku.
Osnovne naloge športnega gibanja namreč niso v tem. da gojiš to, kar je zapisano v šjiortnih učbenikih. Dejansko je šport le nadomestilo za tisto delo, katerega imajo na kmetih preveč, in katero ljudje, ki so navezani na pisarniške in obrtniške službe v zaprtih prostorih, pogrešajo. Gre za to, da se mladina tudi telesno pripravlja na življenjsko borbo, pa tudi zato, na si odrasli prilaste nov življenjski slog, ki ne dopušča p red zgodnjega staranja in pešanja. Če smo prišli doslej že tako daleč, da skoraj ni več staršev, ki bi branili otrokom igrati se in tekati, ki ne prepovedujejo zračenja stanovanj, bomo kmalu stali pred novim problemom: pravilna športna usmerjenost generacije. katere življenjska pot se nagiba letom, ko začnejo telesne moči pešati. O tem vprašanju bomo objavili v kratkem nekaj zanimivih misli, katere je podal 60 letni tekmovalec dr. Kari Diem.
šport v kratkem
Razstavo športnih fotografij so otvorili v Rimu s slovesnostjo, katere so se udeležili razen ministra za narodno kulturo Ekscelence Pavoli-nija ludi drugi visoki predstavniki političnega in kulturnega življenja. Prireditvi je prisostvoval tudi ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta dr. Kari Diem. Veliko razstavo športnih fotografij je organiziral CONI.
Dr. Vaino Sares, znani finski smučar in trener italijanskega smučarskega predstavništva, je padel na vzhodnem bojišču. Italijanski športni listi se ga spominjajo kot nenavadno nadarjenega in požrtvovalnega športnega učitelja in dobrega planinskega tovariša.
Samo štiri moštva se še potegujejo v Nemčiji za naslov državnega prvaka. V nedeljo, 21. t. m. bodo merili svoje moči takole: Blau-weiss bo igral v Berlinu proti dunajski Vienni, v Gelsen-kirchenu pa bodo gledali zadnje dejanje na zelenem polju med Schalke 04 in enajstorico Olfen-barher Kickersa. Končna odločitev bo padla dne 5. julija na prireditvi, ki bo v Berlinu v olimpijskem stadionu.
0 lahkoatletu, ki je postal milijonar. Celo vrsto boksarjev poznamo, ki so si prislužili s svojimi železnimi pestmi težke milijone, lepe vsote zaslužijo tudi poklicni nogometaši, lahkoatleti pa spadajo med tiste športne idealiste, za katere veljajo strogi predpisi amaterskega paragrafa. Edini atlet, o katerem Čitamo, da je postal čez noč bogataš, je madžarski metalec kladiva Gaspar. Nedavno mu jo umrl stric v Ameriki in mu zapustil lepo vsoto 200.000 dolarjev. Gaspar pa je imel smolo, da je postal milijonar v madžarskem denarju ravno sedaj, ko so zaradi vojnih dogodkov krediti v Ameriki zaprti. Tako se je moral Gaspar za sedaj zadovoljiti le z veselo novico, do denarja pa bo prišel šele po vojni.
Nurmi o tekih čez drn in strn. Slavni finski tekač Nurmi ima navado, da spregovori le redkokdaj. Prav zaradi tega so izvajanja znamenitega lahkoalletskega strokovnjaka tem bolj dragocena. Iz Helsinkov poročajo, da je zavzel Nurmi nedavno stališče do tekov čez drn in slrn, katere so začeli s posebno vnemo gojili ravno v državah, ki dajejo svetovne prvake v tekih na dolge proge. Nurmi priporoča za odrasle zlasti gozdne teke na 8 km. Poudarja pa, da so ti teki koristni le v slučaju, če ne dosežejo posebnega telesno-vzgojnega učinka. Za mladino priporoča gozdne teke od 3 do 6 km.
L3UBL1ANSKI MATOCRAFI
auia
Predstave oo delavnikih od 16 in 18.15, ob ne-itellati in »urnikih ah 10JO. 14JO. 18.30 In 1>.?C
Nad vse zabaven film Smola slamnatega vdovca
Vittorio do Sica, C. Calamai, C. Pilotto, C. Campanini
KINO UNION - TEL. 22-21
čar lep;b melodli, ognjevito, temperamentne ljubezni in drzne oikoborbe v filmu
Toreadorleva ljubezen
Cousuelo Franco in Carlos Lopez KINU SIiOOA - TEL. 27-30
Zuaua gledališka veseloigra na rilmsltem platnu! K,len uailenSib filmov sezone!
POSTRŽEK
LILIA SILVI (evropsua Deanna Durbln 1).AME-DEO NAZŽAKl. Najnovejše ponevke! tUNO MATICA - TEL. 22-41
Malioglasi
V malih oglasih velja pri lskan|u službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih ja beseda po L 1.—,
6ri vseh oatalib malih oglasili pa je beseda po L 0.60. >avek M računa posebej. — Male oglasa je treba plačati takoj pil naročilu.
g Kupimo g
Prazne steklenice
od Jekocltrola, Tonovlna, Efetuslna In Eukalelna, očiščene, kupujemo. Ceho-staklo, Resljeva c. 8. k
Stare bicikelj gume
(plašč ln zračnice) ter kompletne blclklje, karbid ln vreče, kupimo vsako količino. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) telef. 29-27.	k
EEH
Ittelc:
Enosobno stanovanje
Išče mtrna ln solidna gospodična za mesec Julij ali za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« št. 3520.
Cremo-Marsalo
ln pristni Vermouth dobil v vagonskl pošiljki. Oddajam na debelo v založili kleti, Zaloška cesta št. 51, V. Braz, tel. 36-17.
Fotoaparat Rodenstock
1 : 4.5 — f — 10.6, samo-sprožllec, rumenlca ln ves pribor, novo, ugodno naprodaj. Vodnikova c. 14.
Enosobno stanovanje
ali mesto hišnice. Išče gospodična. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Clm-preje« 3665.	e
I
Šivalni stroji
Krojaški šivalni stroj
skoro popolnoma nov — ugodno naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova c. Stev. 8, poleg kolodvora Slška. '	1
Krasno pohištvo
st oglejte v lokalu: Medvedova ul. 28. Odprto od 4.—7. ure. Pohištvo Ma-lenšek, Celovška 258. Telefon 37-70.	š
Nekaj rabljenih tricikljev
različnih velikosti, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa št. 13 (Figovec, levo dvorišče) telefon 29-27.
■ Sobe ■
litiju:
Eno ali dve prazni sobi
išče mirna gospodična za takoj ali mesec julij. Naslov v upravi »Slovenca« št 3519.	a
Selma LagerlOf:	II
Zaklad gospoda Arneja
»Da, moja ljuba,« je odgovorila Elsalilla. »veš, da ti bom pomagala pri vsem. česar 6e boš lotela.«
To rekoč je odvrgla Elsalilla plašč. Zavihala 6i je rokave in se vrgla na delo.
»Ali boš tukaj zelo mirna in tiha, Elsalilla, da ne bo gospodinja opazila, da 6em 6i preskrbela pomočnico?«
»Da. ljuba moja«, je dejala Elasilla«, prav gotovo bom.
»No, potem pa pozdravljena, Elsalilla«, je rekla mrtva mladenka. »Samo to te bom še prosila: ne jezi se pozneje preveč name!«
»Kaj naj pomeni, da 6e poslavljaš?« je rekla Elsalilla. »Prav rada ti pridem V6ak večer pomagat.«
»Ne, večkrat ti ne bo treba priti, dovolj je nocoj.« je dejala umrla. »Mislim, da mi boš nocojšnjo noč tako pomagala, da bo delo dokončano.«
Medtem, ko 6ta tako govorili, 6e ie Elsalila že sklonila nad svoje delo. Za časek je bilo vse tiho, potem pa je Elsalilla začutila lahen dih na 6vojem čelu, prav tako kot v Torazinovi hiši, ko je prišla umrla deklica k njej. Dvignila je glavo in videla, da je ostala 6ama. Spoznala je, kaj je pomenila ta nežna sapica, ki jo je začutila na čelu in rekla si je: »Moja mrtva sestrica me je poljubila na čelo, pred-no 6e je ločila od mene.«
Elsalilla je najprej končala 6voje delo. Pomila je vse 6klede in vrče in jih obrisala. Potem je 6topila k odprtini, da bi videla, če jo čaka že nova posoda. Ker ni našla niti krožnika, jc gledala nekoliko po pivnici.
Bil jo tak čas, ko ni bilo navadno nobenega gosta v kleti. Gospodinja ni sedela za svojo točilno mizo in nobenega njenih služabnikov ni bilo v sobi. Edini, ki jih je bilo videti, so bili trije možje, ki 60 sedeli na koncu velike mize. Bili so gostje, toda bili 60 videti či6to domači, kajti eden izmed njih, ki ie izpraznil svoj kozarec, je šel k točilni mizi,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Knmaril
6i napolnil novega iz enega izmed velikih vrčev, ki so stali tam in se vsedel spet na prejšnje mesto, da bi pil naprej.
Elsalilla je 6tala (u kot bi prišla iz nekega tujega 6veta. Njene misli 60 6e mudile pri mrtvi sestri po mleku in ni mogla prav razlikovati, kar je videla. Ni trajalo dolgo, pa je opazila da so ji ti tuji možje prav dobro poznani in ljubi. Kajti nihče drug ni bil tam kot sir Archie in oba njegova prijatelja, sir Reginald in sir Philip.
V zadnjih dneh se 6ir Archie ni nič zglasil pri Elsalilli in zdaj je bila vesela, da ga spet vidi. Hotela ga je takoj poklicati, saj 60 sedeli čisto v bližini, potem pa je pomislila, kako je čudno, da ni prišel nič več k njej in se |e tiho potuhnila. Morda se je zaljubil v drugo, 6i je mislila Elsalilla. Morda zdaj misli na njo.
Kajti sir Archie je 6edel nekoliko proč od ostalih. Sedel je tiho in 6trmel naravnost predse, ne da bi pil. Ni se udeleževal pogovora in če 6ta mu tovariša kaj dejala, 6e mu ni zdelo vredno, da bi jima odgovoril.
Elsalilla je slišala da 6ta ga onadva poskušala • V,	" " " " '
praševala sta ga, zakaj ne pije. Celo sta mu svetovala, naj gre k Elsalilli in 6e z njo po-
opogumitt.
razgovori da se bo spet razveselil.
»Nikar ne skrbita za me«, je rekel sir Archie. »Drugo imam zdaj v mislih. Vedno jo vidim pred 6eboj in vedno mi zveni njen glas po ušesih.«
ln Elsalilla je opazila, kako 6iT Archie sedi in 6trmi v enega širokih stebrov ki 60 podpirali kletni 6trop. Zdaj je tudi videla, kar prej in opazila, namreč, da je stala njena sestrica ob 6tebru in gledala v sira Archija. Stala je nepremično v svojem 6ivem oblačilu in ni je bilo lahko zapaziti, ker se je tesno naslanjala na steber.
Elsalilla je bila tiho kot miš in gledala v sobano. Opazila je, da je njena 6e6tra odprla oči, kadar je pogledala 6ira Archija. Ves čas pa, ki ga je prebila z Elsalillo, je oči povešala.
Toda samo oči 60 bile strašne na njej. Elsalilla je videla, da 60 potrte in žalostne. Bile so motne m
6veHoba ni več odsevala v njih.
Cez ča6 je začel 6ir Archie spet tožiti: »Vedno jo gledam. Na V6ak korak mi 6ledi«, je dejal.
Sedel je obrnjen proti 6tebru, kjer je 6tala pokojnica in buljil vanjo. Toda Elsalilla je razumela, da on umrle ne vidi. Ni govoril o njej, temveč o nekom, ki mu je vedno v mislih.
Elsalilla je 6tala ob odprtini in opazovala vse, r 6e je dogajalo. In 6trašno rada bi vedela, na chie
ka
koga sir Arcfiie neprestano misli.
Nenadoma je zapazila, da se je pokojnica V6e-dla na klop k 6iru Archie in mu nekaj šepetala v uho.
Toda sir Archie še vedno ni vedel, da mu je tako blizu, da sedi kraj njega in mu šepeta v uho. Njeno navzočnost je spoznal le po groznem 6trahu, ki se ga je polastil.
Elsalilla je videla, da je 6ir Archie potem, ko
»Ničesar drugega se ne kesam kot tega, da ji nisem prizanesel, ko me je prosila.«
Ostala dva Škota sta prenehala piti in prestrašeno pogledala sira Archija, ki je tako odvrgel vso možatost in 6e predal kesanju. Nekoliko časa 60 6edeli brezupno, potem pa je šel eden izmed njih k točilni mizi in zagrabil največji vrč, ki je bil tam in ga napolnil z rdečim vinom. Potem je šel k 6iru Archiju, ga udaril po rami in rekel: »Pij, duša: še traja zaklad gospoda Arneja. Dokler imamo še to sredstvo, da si nabavimo takega vina kot je tale, se nam ni treba žalostiti.«
Toda v tem trenutku, ko je izgovoril: »Pij, duša! Še traja zaklad gospoda Arneja,« je Elsalilla videla, kako se je pokojnica dvignila s 6voje klopi in izginila.
In obenem je videla Elsalilla pred seboj tri može z velikimi bradami in zamazanimi kožuhi, ki se bore z ljudmi gospoda Arneja. In zdaj je spoznala, da so to bili ti trije možje, ki so sedeli v kleti: sir Archie, sir Philip in 6ir Reginald.
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Elsalilla je zapustila izbo, kjer je pomivala krčmaričino posodje in potiho zaprla vrata za seboj. V ozkem hodniku pred njo je obstala. Naslonila se je na steno in tako 6tala vsaj eno uro nepremično.
Pri tem je razmišljala sama pri 6ebi: Ne morem ga izdati, čeprav je 6toril še toliko 6labega, 6em mu vendar z vsem srcem vdana. Ne morem ga spraviti na kolo in vešala. Ne bi mogla gledati, kako mu trgajo noge in roke.
Vihar, ki je divjal ves dan, je postajal vedno hujši, čimbolj se je bližal večer in Elsaillla je stoječa tu v temi slišala njegovo mučno tuljenje.
Zdaj je prišel prvi spomladanski vihar, 6i je mislila. Prišel je z V60 6vojo močjo, da bi osvobodil morje in polomil ledeno 6korjo. V nekaj dneh bomo imeli prosto vodo in 6ir Archie bo odšel in se nikoli več povrnil. Nobenega zločina ne bo več zagrešil v naši deželi. Le zakaj naj bi se vračal, da bi ga ujeli in kaznovali? Niti mrtvi niti živi bi ne imeli s tem veselja.
Elsalilla si je ogrnila plašč. Mislila je iti domov in 6e tiho lotiti svojega dela, ne da bi živi duši izdala svojo tajnost.
Toda še predno je dvignila nogo, da bi odšla, 6e je že premislila in ostala.
Bila je tiho in poslušala vihar, ki je razsajal tam zunaj. Spet je mislila, da bo kmalu pomlad. Sneg bo skopnel in zemlja 6e bo odela v zelenje.
Bog 6e tremili, kakšna pomlad bo to zame, je pomislila Elsalilla. Ne veselje ne 6reča mi ne bo ozelenela po tem zimskem mrazu.
Komaj leto je lega. kar 6em bila vsa vesela, da 6e je zima končala in se vrnila pomlad. Spominjam 6e nekega večera, ki je bil tako lep, da me ni strpelo doma v hiši. Prijela 6em za roko svojo sestrico in odšli 6va v gozd, da bi 6i nabrali zelenja, s katerim bi okrasili peč.
""""""	urednik: Vikini Centi*