Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/34 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V6-1629 Naslov projekta Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Vodja projekta 28438 Nika Razpotnik Visković Naziv težišča v okviru CRP 4.1.1 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 605 Cenovna kategorija B Obdobje trajanja projekta 10.2016 - 03.2018 Nosilna raziskovalna organizacija r.a Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 618 znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 505 Urbanistični inštitut Republike Slovenije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.12 Geografija 6.12.05 Aplikativna geografija Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FORD/FOS 5 Družbene vede 5.07 Ekonomska in družbena geografija 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naslov Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 2. Naziv Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Sofinancer ji Naslov Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ V projektu smo raziskovali izzive, povezane z umeščanjem kmetijskih objektov v prostor. Osredotočili smo se na dve, med seboj povezani problematiki: - širitev oz. selitev prostorsko utesnjenih kmetij ter - gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih. Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje razvojni potencial kmetij, saj onemogoča njihovo širitev, posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč. S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, na kakovost bivanja in sproža družbene napetosti v naseljih. Vzroki sporov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci so najpogosteje povezani z značilnostmi kmetijske pridelave, mejnimi spori ter neustrezno prostorsko umeščenimi in oblikovanimi kmetijskimi objekti, s čimer se krnita privlačnost in prepoznavnost kulturne krajine. Raziskovalno delo smo organizirali v treh korakih. V začetni fazi smo pripravili strokovna gradiva za izhodišča za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino na podlagi poznavanja krajinskih in arhitekturnih značilnosti slovenskih regij. Sledila je identifikacija in analiza konfliktov, ki so povezani z neustrezno umestitvijo kmetij, pa tudi neustreznim umeščanjem pomožnih kmetijskih objektov v prostor. Izvedli smo ju s pomočjo vprašalnikov za občine in zavarovana območja ter intervjujev na kmetijsko-gozdarskih zavodih. Na podlagi odgovorov smo oblikovali nabor prostorskih konfliktov, kot jih vidijo posamezne skupine sogovornikov. V drugem koraku je sledila preučitev izbranih prostorskih konfliktov na terenu in ovrednotenje obstoječih praks njihovega reševanja. Obiskali smo 21 občin v vseh štirih krajinskih regijah, izbrane kmetijske objekte obravnavali z vidika umestitve v krajino, s pomočjo razgovorov pa proučili tudi, kako prostorske konflikte in njihovo reševanje doživljajo deležniki (kmetovalci, sokrajani in predstavniki občin). Po opravljeni analizi prostorskih konfliktov smo organizirali medsektorsko delavnico s predstavniki ministrstev (pristojnih nosilcev urejanja prostora), kmetijsko-gozdarskih zavodov, zavodov za varstvo kulturne dediščine, občinskih uslužbencev ter raziskovalcev. V tretji, sintezni fazi projekta smo na podlagi analize obstoječih praks pri reševanju prostorskih konfliktov izdelali tri strokovno utemeljene podlage: - Splosna priporocila za ucinkovitejse resevanje prostorskih konfliktov (za odlocevalce), - Izhodis"c"a za oblikovanje in umes"c"anje kmetijskih objektov v krajino, - Predlog dopolnitev splos'nih smernic drz'avnih nosilcev urejanja prostora, natančneje Splošnih smernic s področja razvoja poselitve in Splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč. Končne rezultate smo predstavili na zaključnem javnem posvetu. ANG_ The research project explored the challenges connected with selecting farm structure sites, focusing on two interrelated issues: - The expansion or relocation of spatially constrained farms; and - The construction of simple and non-complex outbuildings and other structures on farmland. The spatial constraints of farms reduce their development potential because these constraints prevent them from expanding and modernizing agricultural production, and they make access to farmland more difficult. This issue also affects farm succession and the quality of life, and can create social tension in settlements. Disagreements between farmers and non-farmers are most often connected with the nature of agricultural production, land ownership disputes, and inappropriately located and built farm structures, which has a negative impact on the appeal and character of the cultural landscape. Research was conducted in three stages. In stage one, expert materials were prepared as a starting point for designing farm structures and selecting their sites based on the landscape and architectural features of Slovenian regions. This was followed by identifying and analyzing conflicts connected with the inappropriate location of farms and selecting inappropriate sites for outbuildings. This was carried out using questionnaires for Slovenian municipalities and protected areas, and interviews at regional agriculture and forestry institutes. Based on the feedback received, a selection of spatial conflicts as seen by individual groups of interviewees was made. In stage two, field studies of selected spatial conflicts were carried out and existing practices for resolving these conflicts were assessed. Twenty-one municipalities in all four Slovenian landscape regions were visited to study the selected farm structures in terms of their location in the landscape and to conduct interviews to examine how spatial conflicts and their resolution were experienced by stakeholders (farmers, fellow villagers, and municipal representatives). After the analysis of spatial conflicts, an intersectoral workshop was held with the representatives of ministries (responsible for spatial planning), agricultural and forestry institutes, cultural heritage protection institutes, municipal officials, and researchers. In stage three of the project, or the synthesis phase, three expert bases were produced based on the analysis of existing practices used for solving spatial conflicts: - General recommendations for more efficient resolution of spatial conflicts (by decisionmakers); - Starting points for designing farm structures and selecting their sites within a landscape; and - A proposal for amending the general guidelines for government bodies in charge of spatial planning; specifically, the General Guidelines on Settlement Development and the General Guidelines on Agricultural Land Protection. The final results were presented at a concluding public consultation. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Kot je bilo načrtovano v projektni prijavi, je delo potekalo v treh fazah, znotraj katerih so potekale naslednje aktivnosti: Faza 1: Pregled obstoječih konfliktov zaradi neustrezne umestitve pomožnih kmetijskih objektov in kmetij kot celote v prostor (oktober 2016 - april 2017, intervjuji s KGZ do junija 2017) PREGLED STROKOVNIH GRADIV V začetni fazi smo pripravili strokovna gradiva za izhodišča za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino na podlagi poznavanja krajinskih in arhitekturnih značilnosti slovenskih regij, med drugim smo se oprli na dela Obnova slovenske vasi (Marjan Mušič, 1947), Regionalna razdelitev krajinskih tipov (Marušič s sodelavci, 1998a) in Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Petra Fister s sodelavci, 1993). ANKETE IN INTERVJUJI Analizo prostorskih konfliktov, ki so povezani z neustrezno umestitvijo kmetij ali drugih dejavnosti v bližini kmetij, pa tudi neustreznim umeščanjem pomožnih kmetijskih objektov, smo izvedli s pomočjo poglobljenih vprašalnikov za občine, zavarovana območja ter kmetijsko-gozdarske zavode. Za občine in zavarovana območja (tista, ki imajo upravljalca) smo pripravili spletni vprašalnik, na kmetijsko-gozdarskih zavodih pa smo opravili osebne intervjuje. Vprašanja smo strukturirali v naslednje vsebinske sklope: - uvodna vprašanja (stanje kmetijstva na območju), - selitev in širitev kmetij, - pomožni kmetijski objekti, - nelegalna gradnja kmetijskih objektov, - prostorski konflikti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo. Odziv občin: v času od decembra 2016 do februarja 2017 je odgovorilo 190 občin, od tega vseh 11 mestnih občin (92,5 % površja in 92,4 % prebivalcev Slovenije). Odziv zavarovanih območij: v času od decembra 2016 do februarja 2017 se je odzvalo 9 zavarovanih območij: Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Kozjanski park, Javni zavod Park Škocjanske jame, KP Goričko, KP Kolpa, KP Pivška presihajoča jezera, KP Strunjan in Javni zavod KP Ljubljansko barje. Odziv Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in območnih zavodov: od februarja do junija 2017 smo opravili osebne intervjuje s svetovalci za gradnje vseh kmetijsko-gozdarskih zavodov, 10. maja 2017 pa smo v okviru Skupine za gradnje in adaptacije kmetijskih objektov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije izvedli fokusno skupino, na kateri smo razpravljali o umeščanju kmetijskih objektov v krajino in o reševanju prostorskih konfliktov, povezanih s tem. PREGLED PROSTORSKIH KONFLIKTOV/IZZIVOV Glavni prostorski izzivi, ki jih izpostavljajo občine: - vse več konfliktov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci zaradi hrupa, smradu, prometa; - iskanje rešitev za selitev oz. širitev je praviloma vezano na lastništvo zemljišč, ne pa glede na optimalno lokacijo glede na druge rabe, morfološko zgradbo, arhitekturne in krajinske značilnosti; - sodobno kmetijsko gospodarstvo je danes tako zahtevno, da se težko vključuje v obstoječa naselja, kar terja razmislek o konceptu prostorskega ločevanja kmetijskih gospodarstev od preostale (predvsem stanovanjske) pozidave; - postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih je drag in naporen za investitorja, a pogosto edina časovno sprejemljiva rešitev za kmetije; težava je v tem, da zemljišče ob naslednji spremembi občinskega prostorskega načrta (OPN) preide v stavbno zemljišče, kar dolgoročno ni usklajeno z občinskim strateškim prostorskim razvojem ter načrtovano širitvijo poselitve; - nenamenska raba pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je resen problem; - občine lahko omejujejo/zaostrijo pogoje za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, nekatere se za to tudi odločijo; - predpisovanje dovoljenih izvedb, npr. samo lesene izvedbe nekaterih vrst pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov; - problematični so predvsem: PVC šotori oz. agrotuneli, plastenjaki, rastlinjaki, »bivalni« čebelnjaki, seniki, samostojni fotovoltaični paneli, lope, kozolci kot oglaševalske površine - pomanjkanje nadzora nad izvedbo in namembnostjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov; - lokalni interesi so zelo močni, zato pozivi k enotnim nacionalnim kriterijem in merilom za obravnavanje razvojnih pobud, vključno na področju kmetijstva. Glavni prostorski izzivi, ki jih izpostavljajo zavarovana območja: - kmetijstvo je v zavarovanih območjih ključno za ohranjanje krajinskih značilnosti, a tudi predmet prostorskih konfliktov; - dva trenda, ki vsak na svoj način prispevata k siromašenju značilnosti in kakovosti zavarovanega območja: opuščanje kmetovanja / intenziviranje; - zmanjševanje obsega življenjskih prostorov (fragmentacija ali celo izginjanje), zmanjševanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje mozaičnosti kulturne krajine; - poseben izziv: postavljanje fotovoltaičnih panelov v krajini (za katere je sicer v zadnjem času upadlo zanimanje), kot tudi gradnje novih kmetijskih objektov, ki zaradi velikih kapacitet in prilagajanja novim tehnologijam, preraščajo v tip objektov kot so proizvodne hale; - gradnja novih in prenova stanovanjskih stavb: ob kakovostnih stanovanjskih hišah, ki so bile grajene skladno s tradicijo in prilagojene regionalni tipiki, se gradijo nove stanovanjske hiš, ki nekritično povzemajo različne arhitekturne stile in elemente, balkone, velika panoramska okna, manjši naklon strehe, kričeče barve fasad... takšni objekti so še posebej moteči v zavarovanih območjih, kjer prav preplet odprte krajine in stavb sooblikuje prepoznavnost in identiteto območja; - nenamensko (za nekmetijsko dejavnost) se v večini parkov uporablja le malo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov; izjeme tam, kjer je večji pritisk uporabnikov iz bližnjih krajev ter turistične in rekreacijske rabe; - odsotnost instituta pridobivanja dovoljenj za enostavne objekte se v prostoru kaže kot negativen pojav: priprava ustreznih katalogov ali priročnikov ter meril in kriterijev za umestitev v prostor; njihova oblika in umeščenost na različnih območjih sta zelo specifični, zato ni mogoče predpisati enotne, posplošene oblikovanosti teh objektov. Glavni prostorski izzivi, ki jih izpostavljajo kmetijsko-gozdarski zavodi: - različen odnos občin do kmetijstva - nekatere občine (večinoma podeželske), so kmetijstvu bolj naklonjene, druge manj; - kmetijska dejavnost na podeželju nima vedno prednosti, še posebej ne tam, kjer podeželska naselja prevzemajo tudi nekmetijske funkcije - prihaja do napetosti med kmetijskimi pridelovalci in nekmečkimi stanovalci ali pri umeščanju različnih rab; - veliko občin je premajhnih za reševanje prostorske problematike; - višina nadomestil za komunalno opremljenost se med občinami zelo razlikuje; kjer so te visoke, kmetijska gospodarstva odvračajo od investicij; - OPN-je pripravljajo urbanisti, ki so premalo seznanjeni z gradnjo in prostorskimi zahtevami kmetijskih objektov; postopki se zavlečejo na več let (5-10 let za pridobitev gradbenega dovoljenja), to kmete odvrača od širitve kmetij; - OPPN-ji finančno izčrpavajo investitorja; - kmetijski svetovalci na terenu ne vedo, kaj so dolžni oz. za kaj imajo pristojnost in so zaradi tega pogosto v zadregi - potrebno je jasno opredeliti vlogo kmetijskih strokovnjakov pri pripravi OPN; - kmetijski tehnologi, strokovnjaki in kmetijski pospeševalci imajo pri pripravi OPN zanemarljivo vlogo ali pa niso pozvani k sodelovanju (praksa se od občine do občine razlikuje). FAZA 2: Terenska preučitev prostorskih konfliktov in analiza obstoječih praks (april 2017-oktober 2017) V drugem koraku je sledila preučitev izbranih prostorskih konfliktov na terenu in ovrednotenje obstoječih praks njihovega reševanja. Izbrane kmetije oz. pripadajoče objekte smo obravnavali z vidika umestitve v krajino, s pomočjo razgovorov z deležniki (kmetovalci, sokrajani, predstavniki občin, upravljalci zavarovanih območij) pa proučili, kako oni doživljajo prostorske konflikte in njihovo reševanje. S tem smo dobili podrobnejši vpogled v razloge za nastali konflikt in uspešnost njegovega reševanja. Posebna pozornost je bila namenjena analizi obstoječih praks umeščanja pomožnih kmetijskih objektov. IZBOR IN TERENSKI OBISK OBMOČIJ Za potrebe podrobnejše analize vprašalnikov, iskanja primerjav/razlik ter organizacije terenskega dela smo pripravili regionalno razdelitev Slovenije na 9 testnih območij (v njej smo združili elemente treh že obstoječih regionalizacij - pokrajinsko-geografske, krajinske in arhitekturne). Terensko delo je potekalo od junija do oktobra 2017, vsak od projektnih parterjev je bil zadolžen za pripravo gradiva in obisk treh regij/območij, ki jih je lociral na podlagi anketnih odgovorov občin in krajinskih parkov, analize zračnih posnetkov in dodatnega posvetovanja na občinah. Tam so nas natančneje usmerili na problematična območja oz. na območja z dobrimi primeri umeščanja (pomožnih) kmetijskih objektov v prostor. Terensko delo je bilo namenjeno zbiranju slikovnega gradiva, ki smo ga lahko uporabili v zaključni fazi projekta, ter pridobivanju dodatnih informacij v pogovoru z zaposlenimi na občinah in domačini -investitorji v objekte. Oboji so nas opozorili na težave, s katerimi se srečujejo in predstavili načine iskanja rešitev. Terensko delo je bilo opravljeno v občinah Borovnica, Brezovica, Cerkno, Gornji Grad, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Komen, Komenda, Koper, Logatec, Miklavž na Dravskem polju, Murska Sobota, Piran, Pivka, Sežana, Slovenj Gradec, Šalovci, Trebnje, Turnišče in Vipava. ZBIRNIK PROSTORSKIH PRAKS OBISKANIH NA TERENU Rezultate smo zbrali v Zbirniku prostorskih praks obiskanih na terenu, v katerem smo za vsak od izbranih 40 posegov navedli: - ime, - občino, - fotografijo s terena in digitalnega ortofoto posnetka, - vrsto obravnavanega posega, - zaznane probleme, - kratek opis, zakaj je izbran ta poseg. MEDSEKTORSKA DELAVNICA: 12. oktobra 2017 smo v Ljubljani organizirali medsektorsko delavnico, na kateri smo udeležencem predstavili delne rezultate projekta, vključno s terenskim delom, ter s pomočjo razprave o njihovih stališčih v zvezi z reševanjem problema prostorske utesnjenosti kmetij prišli do pomembnih izhodišča za zaključno, sintezno fazo raziskave. Delavnice se je udeležilo 28 udeležencev iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije - zavoda Kranj, Triglavskega narodnega parka, Fakultete za arhitekturo UL, Mestne občine Ljubljana, Občine Slovenjske Konjice, Občine Bovec, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta RS in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM. FAZA 3: Izdelava strokovnih priporočil (oktober 2017 - marec 2018) IZHODIŠČA IN PRIPOROČILA ZA UMEŠČANJE TER OBLIKOVANJE KMETIJSKIH OBJEKTOV V SLOVENSKEM PROSTORU. V tretji, sintezni fazi projekta smo na podlagi analize obstoječih praks pri reševanju prostorskih konfliktov ter rezultatov medsektorske delavnice izdelali tri strokovno utemeljene podlage: - Splos'na priporođla za uđnkovitejs'e res'evanje prostorskih konfliktov (za odloc'evalce), - Izhodis"c"a za oblikovanje in umes"c"anje kmetijskih objektov v krajino, - Predlog dopolnitev splos'nih smernic drz'avnih nosilcev urejanja prostora, natančneje Splošnih smernic s področja razvoja poselitve in Splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč. Strokovne podlage bodo predstavljene v skupnem dokumentu: Kmetijski objekti in prostor -Izhodišča in priporočila za umeščanje ter oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru. ZAKLJUČNI POSVET Strokovne podlage so bile predstavljene na zZaključnem posvetu projekta, ki je potekal 5. marca 2018 v Pivoli na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM. Posveta se je udeležilo 56 udeležencev. Zaključno vsebinsko poročilo o projektu bo naročniku oddano 31.3.2018, ko se projekt tudi uradno zaključi. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Ocenjujemo, da smo program in zastavljene cilje ustrezno realizirali. Delo je potekalo v skladu s predvidenim časovnim načrtom, že v začetku projekta smo zaradi zahteve po bolj kompleksnem pristopu med delovne naloge dodali še dodatne vsebine, ki ob prijavi niso bile predvidene (vprašalniki za zavarovana območja in intervjuji na kmetijsko-gozdarskih zavodih). Uspeli smo odgovoriti na naslednje raziskovalne cilje: - identificirali smo najbolj perec'e prostorske konflikte in pri tem upoštevali poglede različnih strok (kmetijske, planerske, krajinarske, arhitekturne, geografske); - analizirali smo uspešnost reševanja pobud za selitev oziroma slritev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju; - s pomočjo anket, intervjujev in terenskega dela smo identificirali številne prostorske prakse na področju umeščanja kmetijskih objektov (celih kmetij, posameznih zahtevnih kmetijskih objektov, pomožnih kmetijskih objektov) v Sloveniji; - analizirali smo tuje priročnike za umeščanje kmetijskih objektov v krajine, pri čemer nas je zanimalo predvsem, katere vsebine so upoštevane kakšna je prostorska raven, na katero se nanašajo, kdo priročnike pripravlja, kdo jih izdaja in komu so namenjeni; - oblikovali smo usmeritve za oblikovanje in umes"c"anje kmetijskih in pomoz'nih kmetijskih objektov v krajini; - pripravili priporočila za uđnkovitejs'e res'evanje prostorskih konfliktov (za odloc'evalce -občine, ministrstva in strokovne službe); - podali predlog dopolnitev splos'nih smernic drz'avnih nosilcev urejanja prostora, natančneje Splošnih smernic s področja razvoja poselitve in Splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč za izboljšanje zakonodajne podlage, ki ureja področje umeščanja (kmetijskih) objektov v prostor. S težavami smo se soočili pri enem izmed raziskovalnih ciljev: opredelitvi dobrih in slabih prostorskih praks, saj se je v številnih primerih izkazalo, da enoznačna ocena ni mogoča. Izbran poseg je lahko dobra praksa z vidika kmetijske stroke, a problematičen z vidika krajinsko-arhitekturnega vidika, ali obratno. Odločili smo se torej, da izbrane posege evidentiramo in jih opišemo z različnih zornih kotov, brez dokončne sodbe, ali gre za dobro ali slabo prakso. Rezultati projekta bodo lahko služili kot strokovna pomoč za oblikovanje priporočil oblikovalcem in izvajalcem prostorske politike za povezano reševanje problema prostorske utesnjenosti kmetij, s tem pa na eni strani povečanje produktivnosti slovenskega kmetijstva, na drugi strani pa zmanjševanje prostorskih konfliktov med prebivalci, ki ob tem nastajajo. Zaključno vsebinsko poročilo o projektu bo naročniku oddano 31.3.2018, ko se projekt tudi uradno zaključi. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Sprememb programa dela ni bilo. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 42611757 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji ANG Selecting farm building sites and farm expansion in Slovenia: The legislative framework and experience of Slovenian municipalities Opis SLO Namen prispevka je pripraviti kritičen pregled obstoječih raziskav in zakonodaje v povezavi z umeščanjem kmetij v prostor ter analizirati izkušnje, s katerimi se pri njenem izvajanju soočajo prostorski načrtovalci na slovenskih občinah. Analiza je rezultat obsežne raziskave o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in reševanju s tem povezanih konfliktov, v kateri smo zbrali izkušnje 190 slovenskih občin. ANG The article provides a critical overview of the existing body of research and the legislation on selecting sites for farm structures, and it analyzes the experience of spatial planners working at Slovenian municipal offices in implementing this legislation. The analysis is the result of an extensive survey on selecting sites for farm building and resolving related conflicts, in which the experience of 190 Slovenian municipalities was collected. Objavljeno v Zveza geografskih društev Slovenije; Geografski vestnik; 2017; 89, [št.] 1; str. 45-61; Avtorji / Authors: Razpotnik Visković Nika, Pipan Primož, Gantar Damjana, Šuklje Erjavec Ina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 42003757 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kmetijstvo v sodobni pokrajini: zaviralec ali pospeševalec razvoja? ANG Agriculture in modern landscapes Opis SLO Članek prinaša kratko analizo o tem, kako občine, zavarovana območja in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter njeni regionalni uradi zaznavajo vprašanje prostorskih omejitev kmetij in premikanje struktur kmetij na nove lokacije. ANG This paper brings a short analysis of how the issue of farms' spatial constraints and moving farm structures to new locations is perceived by municipal offices, nature parks, and the Slovenian Chamber of Agriculture and Forestry and its regional offices. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU;Založba ZRC;Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Acta geographica Slovenica; 2018; 58, Dosežek Objavljeno v št. 1; str. 51-57; Impact Factor: 0.533;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.448; A': 1; WoS: KV; Avtorji / Authors: Razpotnik Visković Nika, Komac Blaž Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID 41836845 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prostorska utesnjenost kmetij v Sloveniji ANG Spatial constraints of Slovenian farms Opis SLO Prostorska utesnjenost kmetij v Sloveniji še ni bila sistematično preučena, čeprav gre za pomemben razvojni vidik v kmetijstvu. Na to opozarjajo strokovnjaki s področij prostorskega načrtovanja, agrarne ekonomije in geografije. Prispevek predstavlja koncept prostorske utesnjenosti znotraj naselij, metodološki okvir za njeno merjenje ter razkriva povezanost med prostorsko utesnjenostjo kmetij ter urbanizacijo. ANG The spatial constraints of farms in Slovenia have never been systematically studied before; however, this is an important developmental aspect of agriculture, as stated by experts in spatial planning, agricultural economics, and geography. This article presents the concept of farms' spatial constraints within settlements and their effect on farms' development potential, proposes a methodological framework for measuring them, and reveals the relation between farms' spatial constraints and urbanization. Objavljeno v Mendelova zemedelska a lesnicka univerzita v Brne;Mendelova univerzita v Brne; European Countryside; 2017; Vol. 9, issue 2; str. 274-286; A': 1; Avtorji / Authors: Razpotnik Visković Nika Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Umes'ćanje kmetijskih objektov v prostor (sodelovanje na okrogli mizi Varovanje kmetijskih zemljišč, 8. 5. 2017, ki jo je organiziral Alumni klub Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL) ANG Siting of farm buildings in the landscape (active participation at the Round Table on the Protection of Agricultural Land, 8 May 2017, organized by the Alumni Club of the Department of Agronomy, Biotechnical Faculty UL Opis SLO Okrogla miza je bila organizirana ob 70 letnici Biotehniške fakultete UL. Organizatorji so želeli iz razlicnih zornih kotov osvetliti zelo aktualno tematiko varovanja kmetijskih zemljis'c", ki predstavlja konflikt interesov sodobne druz'be, predstaviti trenutno stanje na tem področju, orodja za monitoring teh procesov ter osvetliti trende v prihodnje. Izsledki omenjene okrogle mize so bili predstavljeni tudi v drugih medijih (časnik Delo in revija Kmetovalec). Nika Razpotnik Visković je na okrogli mizi sodelovala s predstavitvijo "Umes"c"anje kmetijskih objektov v prostor" ter kot diskutantka. ANG The round table was organized at the 70th anniversary of the Biotechnical Faculty, UL. The organizers wanted to highlight, from various angles, the very topical issue of protection of agricultural land, which represents the conflict of interests of modern society. The results of this round table were presented also in other media (Delo newspaper and the Kmetovalec magazine). Nika Razpotnik Visković participated at the round table with the presentation "Siting of farm buildings in the landscape" and as a Dosežek discussant. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v / Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Medsektorska delavnica Umeščanje kmetijskih objektov v krajino ANG Cross-sectional workshop Siting of farm buildings in the landscape Opis SLO 12. oktobra 2017 smo v Ljubljani organizirali medsektorsko delavnico, na kateri smo udeležencem predstavili delne rezultate projekta, vključno s terenskim delom, ter s pomočjo razprave o njihovih stališčih v zvezi z reševanjem problema prostorske utesnjenosti kmetij prišli do pomembnih izhodišč za zaključno - sintezno fazo raziskave. ANG On 12th October 2017 we organized cross-sectional workshop in Ljubljana, where participants were presented with the partial results of the project and were involved in discussion about their views on solving the problem of spatial concentration of farms, they reached important starting points for the concluding phase of the research . Šifra F.35 Drugo Objavljeno v Avtorji / Authors: Razpotnik Visković Nika, Damjana Gantar, Ina Šuklje Erjavec, Andreja Borec, Marjan Janžekovič, Mateja Šmid Hribar, Primož Pipipan; Kraj in datum izvedbe dogodka/ Location and date of the event: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 12. 10. 2017 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 3. COBISS ID Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Zaključni posvet Ciljnega raziskovalnega projekta Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov ANG Final consultation of the targeted research project Siting of farm buildings in the landscape context and solving spatial conflicts Opis SLO 5. marca 2018 smo na Pivoli organizirali zaključni strokovni posvet, na kateri smo udeležencem predstavili strokovne priporočila, ki so nastala kot rezultat projekta. ANG On 5th March 2018 we organized an expert consultation at Pivola, where we presented professional recommendations that emerged as a result of the project. Šifra F.35 Drugo Objavljeno v Avtorji / Authors: Razpotnik Visković Nika, Damjana Gantar, Ina Šuklje Erjavec, Andreja Borec, Marjan Janžekovič, Mateja Šmid Hribar, Primož Pipipan; Kraj in datum izvedbe dogodka/ Location and date of the event: Fakulteta za kmetijkstvo in biosistemke vede Univerze v Mariboru, Pivola, 5. 3. 2018 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 / 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ V rezultatih raziskave smo predstavili nova spoznanja na področju prostorskega načrtovanja, predvsem kako usmerjati prihodnji razvoj poselitve v podeželskih naseljih s poudarkom na ohranjanju ter zagotavljanju površin za gradnjo kmetijskih gospodarstev. Pri tem je treba na eni strani upoštevati potrebe sodobne kmetijske dejavnosti, na drugi strani pa zagotavljati kakovostne bivalne pogoje za vse prebivalce ter neškodljive posege v kulturno krajino. Obstoječe krajinske in arhitekturne tipologije oziroma tradicijo oblikovanja in umeščanja (kmetijskih) objektov v prostor smo nadgradili s predlogi za oblikovanje sodobnih, funkcionalnih ter kakovostno umeščenih kmetij. Predstavili smo metodologijo celostnega evidentiranja prostorskih konfliktov z vidika različnih strok (in deležnikov), vrednotenja uspešnosti njihovega reševanja in identifikacije vzrokov za dosedanje neuspešne poskuse selitev utesnjenih kmetij. Pri tem se je kot ključna izkazala prav interdisciplinarna sestava projektne skupine. Nadgradili smo razumevanje prostorskih in družbenih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje prostorskih konfliktov. Na več dogodkih smo spodbudili razpravo o prostorskem položaju (slovenskih) družinskih kmetij, preobrazbi njihove vloge v podeželskih naseljih ter obstoječih in potencialnih prilagoditvenih strategijah za njihov obstanek. Strokovna priporočila, ki jih smo jih pripravili v okviru projekta, bodo prispevala h krepitvi kompetenc akterjev na področju prostorskega načrtovanja. ANG_ The research provided new findings in spatial planning, especially regarding how the future development of rural settlement should be directed, with an emphasis on preserving and providing land for farm construction. On the one hand, this demands taking into account the needs of modern farming, and, on the other hand, high-quality living conditions must be provided for all residents and non-harmful changes to the cultural landscape must be ensured. Existing landscape and architecture typologies, or the tradition of designing (farm) structures and selecting their sites, were expanded by proposals for designing modern functional farms in suitable locations. The project presented the methodology for comprehensively documenting spatial conflicts from the viewpoint of various disciplines (and stakeholders), evaluating the success rate of resolving them, and identifying the reasons for unsuccessful attempts to date to relocate spatially constrained farms. The interdisciplinary composition of the research team proved to be key in this regard. The project findings improved the understanding of spatial and social processes in rural and urban settlements, which is vital for resolving or at least reducing land-use conflicts. A discussion on the spatial situation of (Slovenian) family farms, the transformation of their role in rural settlements, and existing and potential adaptation strategies for their survival was facilitated at several events. The expert recommendations prepared as part of this project will help strengthen the authority of spatial planning actors. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Na medsektorski delavnici in končnem posvetu smo deležnike v prostorskem načrtovanju (na nacionalni in lokalni ravni) opozorili na probleme prostorske utesnjenosti kmetij in predlagali nekaj strokovnih priporočil za njihovo odpravo. Priporočila so namenjena učinkovitejšemu urejanju prostorskega položaja kmetij in prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer v kmetijstvu, z izboljšanjem bivalnih pogojev in kakovosti prostora pa tudi k izboljšanju družbenih razmer. Pripomogla bodo k preudarnejšemu upravljanju s tveganji na razvojno perspektivnih kmetijah, povezanim z možnostjo širitve in posodobitve proizvodnje. Pripomogla bodo tudi k zmanjševanju konfliktnosti znotraj naselij ter učinkovitejšemu odpravljanju medsektorskih neskladij, ki se pojavljajo pri urejanju prostora. Čeprav je zavedanje o pomenu kmetijstva in ohranjanju kakovostnih kmetijskih zemljišč vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji že uveljavljeno, pa so kmetije kot izvajalke kmetijske dejavnosti pogosto označene kot moteči dejavnik, njihova prostorska utesnjenost pa je pogosto razlog nesoglasij med nekmečkim in kmečkim prebivalstvom. Zagotavljanje možnosti širitve kmetovanja na funkcionalnih zemljiščih tako ni le pomemben dejavnik obstoja in prihodnjega razvoja kmetijstva, ampak tudi izboljšanja kakovosti bivanja za vse prebivalce (in obiskovalce) podeželja. V okviru raziskave smo zato stremeli tudi k splošnemu ozaveščanju o pomenu prehranske varnosti, sobivanju in konfliktih različnih rab prostora, ekosistemskih in pokrajinotvornih funkcijah ter skrbi za kolektivne javne dobrine (naravna in kulturna dediščina), povezanih s kmetijstvom in pripadajočimi dejavnostmi na podeželju. Kot so poudarili naši sogovorniki v zavarovanih območjih, je ohranjanje vitalnega kmetijstva v Sloveniji pomembno tudi za ohranjanje območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi, ki jih zaradi pestrosti in sporočilnosti cenimo kot pomembno vrednoto in jih zato želimo vzdrževati. S spodbujanjem iskanja kakovostnih rešitev, ki tudi sodobne objekte približajo tradicionalnim vzorcem, smo v okviru projekta pripomogli k večji prepoznavnosti in privlačnosti slovenskih krajin. V projektu smo sodelovali tudi z nosilci urejanja prostora, ki so se udeležili obeh projektnih dogodkov. Predlog dopolnitev splos'nih smernic drz'avnih nosilcev urejanja prostora lahko služijo za izboljšanje zakonodajne podlage, ki ureja področje področje prostorskega načrtovanja v Sloveniji. ANG_ The intersectoral workshop and final consultation drew national and local stakeholders' attention to problems associated with farms' spatial constraints, and several expert recommendations were presented for solving these problems. The aim of these recommendations is to resolve farms' spatial situation more effectively. They will contribute to better economic conditions in agriculture and, by improving the living conditions and the quality of space, they will help improve social conditions in general. In addition, they will contribute to more effective risk management on developmentally promising farms connected with the potential to expand and modernize production. Finally, they will also help reduce conflicts in settlements and more effectively resolve the discrepancies in spatial planning that occur between various services. Even though awareness of the importance of farming and preserving high-quality farmland is already well established in Slovenia (albeit more in word than in deed), as entities engaged in agricultural activity, farms are often regarded as disruptive factors and their spatial constraints are a frequent cause of disagreement between farmers and non-farmers. Providing an opportunity to expand farms' production areas is thus an important factor not only from the viewpoint of the survival and future development of farming, but also for improving the quality of life for all rural residents (and visitors). As part of this research, efforts were thus also made to raise the general public's awareness about the importance of food safety, coexistence and conflicts between various land uses, the ecosystem and landscape-forming functions, and taking care of collective public goods (natural and cultural heritage) connected with farming and corresponding activities in the countryside. As pointed out by respondents in protected areas, preserving vigorous farming in Slovenia is also important for conserving areas with characteristic cultural landscape elements, which, due to their diversity and meaningfulness, are appreciated as an important value that needs to be maintained. By promoting seeking high-quality solutions that also help modern structures approximate traditional designs, this project contributed to enhancing the profile and appeal of Slovenian landscapes. Representatives of spatial-planning authorities also participated in this project and attended both project events. The proposed amendments to the general guidelines for government bodies in charge of spatial planning can improve the legislative basis governing spatial planning in Slovenia. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v domačih znanstvenih krogih 2 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine z območnimi enotami, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije z območnimi zavodi, občine, Fakulteta za arhitekturo UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, zavarovana območja (Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Kozjanski park, Javni zavod Park Škocjanske jame, KP Goričko, KP Kolpa, KP Pivška presihajoča jezera, KP Strunjan in Javni zavod KP Ljubljansko barje). 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v mednarodnih znanstvenih krogih 2 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja 1 3 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA DA nene Rezultat Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj dada NE ne Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov T 1 F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj dada nene Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj dada NE NE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj dada NE ne Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat 1 Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih | F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih | F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov 1 41 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj dada nene Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I Komentar i — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.03. Drugo: 1 2 3 4 G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 1 2 3 4 G.02.02. Širitev obstoječih trgov 1 2 3 4 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 1 2 3 4 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 1 2 3 4 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 1 2 3 4 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 1 2 3 4 G.02.07. Večji delež izvoza 1 2 3 4 G.02.08. Povečanje dobička 1 2 3 4 G.02.09. Nova delovna mesta 1 2 3 4 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 1 2 3 4 G.02.11. Nov investicijski zagon i 2 3 4 G.02.12. Drugo: i 2 3 4 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti i 2 3 4 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti i 2 3 4 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij i 2 3 4 G.03.04. Drugo: i 2 3 4 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja i 2 3 4 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja i 2 3 4 G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave i 2 3 4 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti i 2 3 4 G.04.05. Razvoj civilne družbe i 2 3 4 G.04.06. Drugo: i 2 3 4 G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete i 2 3 4 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj i 2 3 4 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura i 2 3 4 G.07.02. Prometna infrastruktura i 2 3 4 G.07.03. Energetska infrastruktura i 2 3 4 G.07.04. Drugo: i 2 3 4 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva i 2 3 4 G.09. Drugo: i 2 3 4 Komentar i -1 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leti 2015 in 201614 https://giam.zrc-sazu.si/sl/V6-1629#v C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Nika Razpotnik Visković Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Datum: 12.3.2018 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/34 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (t. j. v letu 2016). . Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo spremeb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju (največ deset), ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (največ pet), ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka, sistem nato sam izpolni podatke, manjkajoče rubrike o dosežku pa izpolnite. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12« Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13« Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016 in Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2018 v1.00 A9-E8-2C-D8-3F-EC-7E-5A-12-6E-40-CA-3B-8A-42-12-99-F7-44-DE m Ciljni raziskovalni projekt Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Končno poročilo Ljubljana, marec 2018 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Naslov projekta: Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Obdobje trajanja: oktober 2016 - marec 2018 Sofinancerja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Številka projekta (ARRS) in pogodbe (MKGP): V6-1629, 2330-16-000199 Sodelujoče inštitucije: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Urbanistični inštitut Republike Slovenije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Odgovorna nosilka projekta: dr. Nika Razpotnik Visković Avtorji poročila: ZRC SAZU: dr. Nika Razpotnik Viskovič, dr. Mateja Šmid Hribar, dr. Primož Pipan UIRS: dr. Damjana Gantar, mag. Ina Šuklje Erjavec FKBV UM: dr. Andreja Borec, dr. Marjan Janžekovič Podpis odgovorne osebe izvajalca: Podpis vodje projekta: prof. dr,. Oto Luthar dr. Nika Razpotnik Viskovič slovenske amdemue « ZNANOSTI iN UMETNOSTI 1 Kazalo str. 1 Uvod 1 2 Pregled in analiza predhodnih raziskav 3 3 Metodologija 5 3.1 Vprašalniki in intervjuji 5 3.2 Terensko delo 8 3.3 Medsektorska delavnica in zaključni posvet 10 4 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje 12 prostorskih konfliktov z vidika slovenskih občin 4.1 Rezultati analize izpolnjenih vprašalnikov 12 4.2 Izpostavljeni prostorski izzivi 19 5 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje 21 prostorskih konfliktov z vidika zavarovanih območij 5.1 Rezultati analize izpolnjenih vprašalnikov 21 5.2 Izpostavljeni prostorski izzivi 24 6 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje 27 prostorskih konfliktov z vidika kmetijsko-gozdarskih zavodov 6.1 Rezultati analize intervjujev 27 6.2 Izpostavljeni prostorski izzivi 29 7 Zbirnik prostorskih praks obiskanih na terenu 31 Usmeritve in priporočila za umeščanje ter oblikovanje 8 75 kmetijskih objektov v slovenskem prostoru 9 Diseminacijske aktivnosti 77 9.1 Medsektorska delavnica 77 9.2 Zaključni posvet 80 9.3 Objave znanstvenih člankov 82 9.4 Udeležba na okrogli mizi 82 10 Zaključek 83 11 Literatura 84 Priloga 1: KMETIJSKI OBJEKTI IN PROSTOR Priloga 2: Vprašalnik za slovenske občine Priloga 3: Izbrani tuji priročniki na temo umeščanja kmetijskih objektov v prostor Priloga 4: Gradiva diseminacijskih aktivnosti Seznam slik Slika 1: Občine, ki so odgovorile na spletni vprašalnik Slika 2: Zavarovana območja, ki so odgovorila na vprašalnik Slika 3: Območja, obiskana v okviru terenskega dela Slika 4: Ocena deleža razvojno potencialnih kmetij v občini Slika 5: Zaznavanje problema utesnjenosti kmetij in reševanje problema v okviru OPN Slika 6: Načelna podpora gradnji na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijske dejavnosti Slika 7: Tip vloženih pobud Slika 8: Poglavitni razlogi za vložene pobude Slika 9: Delež nenamensko uporabljenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov Slika 10: Delež nenamensko uporabljenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov glede na pokrajinski tip Slika 11: Ocena stanja v občini na področju nelegalne gradnje glede na pokrajinski tip Slika 12: Razlogi za prostorske konflikte med prebivalci v naseljih Slika 13: Nenamenska raba pomožnih kmetijskih objektov: šestkotni objekt namenjen piknikom in hangar za helikopter na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje Slika 14: Začasni objekti za spravilo krme ali kmetijske mehanizacije: šotor pri Iški vasi, šotori in kontejnerji v Krajinskem parku Strunjan Slika 15: Šotor v kraju Pako, ob starem železniškem mostu, Krajinski park Ljubljansko barje Slika 16: Staja za živino pri kraju Parje, krmišče za živino pri kraju Slovenska vas, Krajinski park Pivška presihajoča jezera Slika 17: Skladovnici bal Slika 18: Skladovnica drv in betonski količek, Krajinski park Pivška presihajoča jezera Slika 19: Improviziran kmetijski pomožni objekt, odlagališče odsluženih kontejnerjev in prikolic Slika 20: Udeleženci medsektorske delavnice Slika 21: Udeleženci zaključnega posveta Seznam preglednic Preglednica 1: Opis testnih območij in obiskanih občin 1 Uvod Kmetije so pomemben gradnik kulturne pokrajine, zato lahko s svojo umeščenostjo in videzom bistveno pripomorejo k njeni prepoznavnosti, v negativnem smislu pa k njenemu razvrednotenju. V drugi polovici 20. stoletja so se v veliki meri izgubila tradicionalna znanja o preudarnem umeščanju objektov in zemljišč v prostor ter funkcionalnim in naravnim razmeram prilagojeni gradnji. Pri tem še zlasti izstopajo: • neprimerne lokacije kmetijskih objektov sredi obdelovalnih površin namesto na njihovem obrobju; • njihove dimenzije, kot so prevelike nove stanovanjske stavbe ali gospodarska poslopja prilagojena delu z mehanizacijo; • neustrezno oblikovanje oziroma nekritičen prenos značilnih arhitekturnih tipov gradnje iz drugih regij (Fister s sodelavci 1993) ali iz urbanih območij. Taki primeri gradnje predstavljajo vizualno motnjo in so pogosto funkcionalno neustrezni ali pa slabšajo delovanje širšega območja naselja. Kot piše Deu (2001) je bilo za podeželsko arhitekturo v starejših obdobjih značilno prilagajanje podnebnim razmeram in pretežna uporaba lokalnih gradbenih materialov. To je prispevalo k temu, da so se v Sloveniji zaradi geografske raznolikosti razvili jasno prepoznavni regionalni arhitekturni tipi. Upoštevanje naravnih danosti in stavbne tradicije pa se je prekinilo zlasti po drugi svetovni vojni. Takrat so tudi v podeželski arhitekturi začeli uporabljati danemu prostoru neprilagojene materiale in univerzalne stavbne tipe, brez upoštevanja oblikovnih vrednot in meril. Posledice, ki izhajajo iz umestitve kmetijskih objektov v določen prostor, imajo lahko poleg vizualnih neskladnosti tudi neposreden vpliv na razvoj kmetije. Vse več razvojno perspektivnih kmetij v Sloveniji se sooča s problemom prostorske utesnjenosti znotraj naselij. O njej je govora, kadar kmetije na obstoječi lokaciji ne morejo povečati gospodarskih objektov, da bi posodobile ali razširile svojo dejavnost. Prav tako ne morejo povečati oziroma primerno urediti funkcionalnega prostora na svojem gospodarstvu, ki ga zahteva uporaba sodobne strojne opreme (Perpar in Kovačič 2006). Kmetije so prostorsko lahko omejene zaradi fizičnih dejavnikov, kot so relief, vodotoki, stavbe, prometnice, in zakonskih predpisov ter varovalnih ukrepov, opredeljenih v prostorskih dokumentih (Razpotnik Visković 2015). Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje njihov razvojni potencial, saj jim onemogoča širitev, posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč (Razpotnik Visković 2017). S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, saj je pripravljenost mlajših generacij za kmetovanje odvisna tudi od možnosti prostorske širitve kmetij (Kerbler 2008; Borec s sodelavci 2013; Knežević Hočevar 2013; Knific in Bojnec 2015). V Sloveniji prevladujejo družinske kmetije, kar pomeni, da je na kmetiji poleg proizvodne funkcije pomembna (ali celo najpomembnejša) bivalna funkcija, pogosto pa tudi različne dopolnilne dejavnosti kot na primer turistične storitve. Prostorski konflikti imajo tako še večjo težo zaradi utesnjenosti ali nezdružljivosti s sosednjimi rabami. Morebitna preselitev kmetije namreč ne pomeni zgolj preselitev dejavnosti na novo lokacijo temveč tudi preselitev v drugo življenjsko in bivalno okolje. Reševanje nastalih prostorskih konfliktov je naloga prostorskega načrtovanja. Obstoječi zakonodajni okvir nudi možnosti za njihovo odpravljanje, vendar se pomanjkljivosti kažejo na izvedbeni ravni: to so dolgotrajnost postopkov pri iskanju nadomestne lokacije, zapleti pri izdelavi in spremembah prostorskih načrtov in pridobivanju soglasij, neustrezne oblikovne rešitve ter nezaupanje ter pomanjkljivo znanje deležnikov. V ciljnem raziskovalnem projektu smo si tako zastavili naslednje raziskovalne cilje: • identificirati najbolj pereče prostorske konflikte in pri tem upoštevati poglede različnih strok (kmetijske, planerske, krajinsko arhitekturne, arhitekturne, geografske); • analizirati uspešnost reševanja pobud za selitev oziroma širitev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju; • s pomočjo anket, intervjujev in terenskega dela identificirati prostorske prakse umeščanja kmetijskih objektov (celotnih kmetijskih gospodarstev, posameznih zahtevnih kmetijskih objektov, pomožnih kmetijskih objektov) v Sloveniji; • analizirati tuje priročnike za umeščanje kmetijskih objektov v krajino s poudarkom na njihovi vsebini, prostorski ravni na katero se nanašajo, informacijah o tem, kdo jih izdaja in komu so namenjeni; • oblikovati usmeritve za oblikovanje ter umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajino; • pripraviti priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov za odločevalce (občine, ministrstva in strokovne službe); • podati predlog dopolnitev splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, natančneje Splošnih smernic s področja razvoja poselitve in Splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč za izboljšanje zakonodajne podlage, ki ureja področje umeščanja (kmetijskih) objektov v prostor. 2 Pregled in analiza predhodnih raziskav Na prostorsko utesnjenost kmetij v slovenskih naseljih kot pomemben raziskovalni problem sta opozorila Perpar in Kovačič (2006), saj vpliva na družbene napetosti v naseljih, identiteto podeželske pokrajine in interes mladih za kmetovanje. Avtorja ob tem izpostavljata odgovornost prostorsko-načrtovalske prakse za slabo premišljeno vključevanje kmetijskih zemljišč v zazidljiva območja naselij. To je z analizo utesnjenosti kmetij na primeru obmestnega naselja v osrednji Sloveniji potrdila tudi Razpotnik Visković (2011). Vanjo je vključila tudi veljavne občinske prostorske akte za vzorčno naselje in na podlagi tega ovrednotila možnosti za prihodnji razvoj tamkajšnjih kmetij. S spreminjanjem demografske strukture na podeželju se povečuje raznolikost interesov različnih skupin prebivalstva, spreminja se njihov sistem vrednot, med njimi pa se stopnjujejo družbene napetosti (Lewis 1998; Golobič, Marušič in Kovačič 2003; Hendreson 2005; Turk Niskač, Klaus in Starec 2010; Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016). Vzroki sporov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci so najpogosteje povezani z načinom kmetijske pridelave. Nekatere države oziroma lokalne skupnosti so posledice tovrstnih konfliktov že zaznale (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Skušajo jih odpravljati s strožjimi predpisi za kmetijsko dejavnost (Henderson 2005) ali z bolj zaščitniškim odnosom do kmetijstva (Lisanky, Andrews in Lopez 1988). V zadnjih desetletjih so se raziskave prostorskega razvoja kmetijstva osredotočale na obmestna območja (Berry in Plaut 1978; Lawrence 1988; Errington 1994; Daniels 1999; Kladnik in Petek 2007), saj je kmetijstvo v neposredni soseščini mest zaradi različnih pritiskov prostorsko bolj ranljivo od kmetijstva na tradicionalnih podeželskih območjih (Cunder 2000; Pažek s sodelavci 2017). Izostrili so se tudi pogledi na vprašanja urbanega kmetijstva (Loherberg s sodelavci 2016). Strokovnjaki kot ključni problem izpostavljajo prostorsko utesnjenost, ki zmanjšuje razvojni potencial kmetij (Perpar in Kovačič 2006; Razpotnik Visković 2012, 2015), s tem pa tudi zanimanje mladih za kmetovanje. Raziskave dejavnikov, ki vplivajo na uspešno predajo kmetij mlajši generaciji med drugim izpostavljajo prav možnosti povečanja produktivnosti kmetije (Kerbler 2008; Borec s sodelavci 2013). Problematika prostorske utesnjenosti kmetij je povezana tudi s komasacijami kmetijskih zemljišč. Izkušnje zahodnoevropskih držav z daljšo tradicijo izvajanj komasacij kažejo, da utesnjenih perspektivnih kmetij ni mogoče preseliti, če naselij ne urejamo celostno (Markuszewska 2013). Drugi večji sklop problemov predstavljajo vprašanja ustreznosti prostorskega umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov. Temelje za njihovo obravnavo je že sredi prejšnjega stoletja s priročnikom Obnova slovenske vasi postavil arhitekt Marjan Mušič (1947) in v njem podrobno predstavil značilnosti (vrednote in merila) grajenih struktur v slovenskih kulturnih krajinah ter prikazal možnosti razvoja identitetnih grajenih struktur z upoštevanjem sprememb bivalne kulture in tehničnega napredka, s ciljem: » ... da bo obnovljena vas boljša in lepša, za kmetsko gospodarjenje in udobno življenje primernejša od stare« (Mušič 1947, 141). Ideji skladne združitve obstoječega, dediščinsko vrednega, s preoblikovanjem in dodajanjem novega so sledile tudi mlajše generacije arhitektov in krajinskih arhitektov (Fister s sodelavci 1993; Lah 1994; Marušič s sodelavci 1998; Deu 2004; Deu 2007). Podajajo nove usmeritve, prilagojene stanju v slovenskem prostoru, saj se zavedajo, da zgolj urejena zakonodaja na tem področju ni dovolj za dvig obstoječe splošne kulture bivanja in zadovoljstva. Kmete in njihov pogled na prihodnji razvoj kmetij in s tem vpliv na prostorske spremembe, je v scenarije razvoja vključila Gantar (2012, 2015). Urejanje prostora je zahtevno in interdisciplinarno delo, ki mora poleg strokovnih priporočil in pobud temeljiti na širši participaciji uporabnikov prostora (Falleth in Hofstad 2008; Gantar in Golobič 2015; Nared s sodelavci 2015; Šuklje Erjavec 2015). K aktivnejši politiki usmerjanja razvoja kmetijskih objektov so pristopili tudi v nekaterih krajinskih parkih, kjer so prepoznali izrazit vpliv kmetijstva na oblikovanje varovanih značilnosti in kakovosti prostora, vendar ne le z načinom rabe kmetijskih zemljišč, ampak tudi s podobo in umestitvijo objektov. Tako je na primer Krajinski park Kozjansko za lastne potrebe izdal več publikacij s podrobnimi analizami značilne arhitekturne tipologije (Deu in Zdovc 2003; Pajer 2013) ter izhodišča za umeščanje in sodobno oblikovanje objektov (Furman Oman, Furman Oman in Sedovnik 2013). Krajinski park Ljubljansko barje pa je s študenti arhitekture pristopil k iskanju novih ustreznih objektov za shranjevanje senenih in silažnih bal, ki bi bili prilagojeni tradicionalnim arhitekturnim oblikam in sodobnim kmetijskim postopkom. 3 Metodologija 3.1 Vprašalniki in intervjuji Umeščanje kmetijskih objektov v prostor je kompleksno strokovno področje, zato je bilo ključnega pomena, da smo v postopek identifikacije in kvalitativne analize najbolj perečih konfliktov vključili različne vidike oziroma sogovornike: • slovenske občine, • zavarovana območja (regijske in krajinske parke ter Triglavski narodni park), • Slovensko kmetijsko-gozdarsko zbornico ter njene območne zavode. Na vse smo naslovili vprašanja povezana z naslednjimi vsebinskimi sklopi: • uvodna vprašanja o stanju in prihodnjih strateških načrtih na področju razvoja kmetijstva, • selitev in širitev kmetij, • pomožni kmetijski objekti, • nelegalna gradnja kmetijskih objektov, • prostorski konflikti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo. Raziskavo o izkušnjah, s katerimi se pri izvajanju zakonodajnih predpisov soočajo prostorski načrtovalci v slovenskih občinah smo izvedli s kvalitativnim metodološkim pristopom. Na vse slovenske občine smo poslali vprašalnik za strokovne delavce s področja urejanja prostora, ki so se jim po potrebi lahko pridružili še strokovni delavci s kmetijskega ali z drugih področij. Na eno občino smo tako prejeli en izpolnjen vprašalnik. Zaradi velikega števila naslovnikov smo se odločili za samoanketo, za katero je značilna odsotnost anketarja, ki bi nadzoroval anketiranje, postavljal vprašanja in beležil odgovore. Postopek prebiranja in izpolnjevanja je bil v tem primeru izključno v rokah anketiranca, zato smo posebno pozornost namenili izdelavi povabila k reševanju ter oblikovanju vprašanj. Uporabili smo zaprt in kombiniran tip vprašanj ter vprašanja z mersko lestvico. Dopustili smo možnost, da respondenti sporočijo morebitne komentarje, ki se navezujejo na vsebino vprašalnika. Odločili smo se za spletni vprašalnik in uporabili spletno orodje 1KA (https://www.1ka.si), ki omogoča takojšnjo in sprotno osnovno analizo dobljenih odgovorov (Polajnar Horvat in Smrekar 2015). Pred objavo spletnega vprašalnika smo ga testirali na štirih občinah in tako preverili njegovo vsebinsko ter tehnično ustreznost. Vprašalnik je bil zahteven, saj je v petih vsebinskih sklopih vseboval 43 vprašanj. Kljub njegovi dolžini so se vprašani na občinskih službah nanj odzvali pozitivno. Z zaposlenimi na občinah smo vzpostavili tudi stik po telefonu, da smo jih z raziskavo predhodno seznanili. V obdobju od 1. decembra 2016 do 20. februarja 2017 se je na vprašalnik pozitivno odzvalo 192 od skupno 212 slovenskih občin, ki predstavljajo 92,5 % površja, v njih pa živi 92,4 % prebivalcev Slovenije. Utesnjenost kmetij in umeščanje kmetijskih objektov v prostor sta očitno pomembna in aktualna izziva za prostorsko načrtovanje na lokalni ravni. Slika 1: Občine, ki so odgovorile na spletni vprašalnik. oMine. ki to iipotnile spletni vpraitlnik I I obf ine, ki te niso odzvale 0 10 20 30 dO km Poleg raziskave umeščanja kmetijskih objektov v krajino in reševanja prostorskih konfliktov v slovenskih občinah, smo dodatno raziskavo izvedli tudi v zavarovanih območjih (regijskih in krajinskih parkih ter Triglavskem narodnem parku). Pri izvedbi raziskave nas je še posebej zanimalo, ali je v zavarovanih območjih zaradi varstvenih usmeritev, ki so povezane tudi z določenimi omejitvami za razvoj, širjenje in umeščanje kmetij zaznano kot bolj težavno. Zanimalo nas je tudi, kako lahko uprave zavarovanih območij pripomorejo pri reševanju morebitnih konfliktov, kakšne so njihove dosedanje izkušnje ter kje vidijo probleme in priložnosti za izboljšanje. Za namen raziskave smo pripravili vprašalnik, ki je vseboval podobna vprašanja, kot vprašalnik namenjen občinam, zaradi drugačnih nalog in pristojnosti uprav zavarovanih območij pa so bila vprašanja nekoliko prilagojena. Za lažjo primerjavo je bil pri vsakem vprašanju podan nabor možnih odgovorov, anketiranci pa si imeli možnosti dodatne obrazložitve oz. napisati svoj odgovor. Dodatne komentarje so anketiranci lahko dodali tudi na koncu vprašalnika. Anketa za zavarovana območja je bila poslana na 11 uprav parkov. Izbrani so bili parki, ki imajo delujočo upravo in obsegajo tudi območja kmetijske rabe oziroma kmetijske objekte (Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Škocjanski zatok in Krajinski park Drava zaradi tega razloga niso bili vključeni). Prejeli smo devet odgovorov (81 % odziv). Anketiranje je potekalo preko elektronske pošte od 11. januarja 2017 do 9. februarja 2017, z anketiranci smo najprej vzpostavili stik po telefonu, da smo jih predhodno seznanili z raziskavo. Na vprašalnik so odgovorili: • Triglavski narodni park, • Notranjski regijski park, • Krajinski park Goričko, • Kozjanski park, • Krajinski park Kolpa, • Javni zavod Park Škocjanske jame, • Krajinski park Pivška presihajoča jezera, • Krajinski park Strunjan, • Javni zavod krajinski park Ljubljansko barje. Slika 2: Zavarovana območja, ki so odgovorila na vprašalnik. Kakšen je vidik na raziskovalno problematiko s strani investitorjev (in kmetijske svetovalne službe) smo ugotavljali s pomočjo intervjujev na vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih na območju Slovenije, ki smo jih opravili v času od februarja do avgusta 2017: • Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor (17. februar 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj (17. februar 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota (22. marec 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana (31. marec 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Celje (13. april 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj (6. julij 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto (6. julij 2017), • Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica (25. avgust 2017, pisni odgovor). Izvedli smo torej terenske polstrukturirane (poglobljene) intervjuje, kar pomeni, da smo obiskali vsak kmetijsko-gozdarski zavod in izvedli organiziran ter neposreden pogovor s strokovnjaki, ki na posameznih zavodih pokrivajo področje kmetijskih gradenj. Na ta način smo dobili poglobljene informacije o okoliščinah, mnenjih, stališčih, vrednotah in globljih vidikih obravnavanega problema. Pred izvedbo intervjujev smo predhodno pripravili enoten vprašalnik sestavljen iz petih sklopov, vsak sklop je imel maksimalno šest vprašanj. Vprašanja so bila odprtega ali polodprtega tipa, pri čemer smo lahko postavljali podvprašanja in tako spodbudili udeležence k poglobljenemu odzivu. Vsak intervju je trajal od ene do ene ure in pol. 10. maja 2017 smo v okviru Skupine za gradnje in adaptacije kmetijskih objektov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije izvedli fokusno skupino, na kateri smo razpravljali o umeščanju kmetijskih objektov v krajino in o reševanju prostorskih konfliktov, povezanih s tem. 3.2 Terensko delo Prvi fazi projekta, v kateri smo pripravili pregled obstoječih konfliktov zaradi neustrezne umestitve pomožnih kmetijskih objektov in kmetij kot celote v prostor, je sledila preučitev izbranih prostorskih konfliktov na terenu in ovrednotenje obstoječih praks njihovega reševanja. Izbrane kmetije oziroma pripadajoče objekte smo obravnavali z vidika umestitve v krajino, s pomočjo razgovorov z deležniki (kmetovalci, sokrajani, predstavniki občin, upravljavci zavarovanih območij) pa proučili, kako oni doživljajo prostorske konflikte in njihovo reševanje. Tako smo dobili podrobnejši vpogled v razloge za nastali konflikt in uspešnost njegovega reševanja. Posebna pozornost je bila namenjena analizi obstoječih praks umeščanja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Za potrebe podrobnejše analize vprašalnikov, iskanja primerjav/razlik ter organizacije terenskega dela smo pripravili regionalno razdelitev Slovenije na 9 testnih območij. V njej smo združili elemente treh že obstoječih regionalizacij -pokrajinsko-geografske, krajinske in arhitekturne (Perko in Orožen Adamič 1999; Marušič s sodelavci 1998, Fister s sodelavci 1993). Terensko delo je potekalo od junija do oktobra 2017, vsak od projektnih parterjev je bil zadolžen za pripravo gradiva in obisk treh regij/območij, ki jih je izbral na podlagi anketnih odgovorov občin in krajinskih parkov, analize zračnih posnetkov in dodatnega posvetovanja na občinah. Tam so nas natančneje usmerili na problematična območja oz. na območja z dobrimi primeri umeščanja (pomožnih) kmetijskih objektov v prostor. Terensko delo je bilo namenjeno zbiranju slikovnega gradiva, ki ga bomo lahko uporabili v zaključni fazi projekta, ter pridobivanju dodatnih informacij v pogovoru z zaposlenimi na občinah in domačini - investitorji v objekte. Oboji so nas opozorili na težave, s katerimi se srečujejo in predstavili načine iskanja rešitev. Preglednica 1: Opis testnih območij in obiskanih občin. Krajinska regija Testno območje Obiskane občine Alpske krajine TESTNO OBMOČJE 1 • po možnosti izbrati območje stika gorskega in dolinskega sveta • v kombinaciji z gorenjsko arhitekturno regijo • Triglavski narodni park • pokrajinski tip: alpska gorovja Gornji Grad Predalpske krajine TESTNO OBMOČJE 2 • hribovito območje npr. Zahodno predalpsko hribovje, Vzhodno predalpsko hribovje, Koroška • v kombinacij z idrijsko-trnovsko, savinsko-kozjansko, zasavsko in koroško arhitekturno regijo • pokrajinski tip: alpska hribovja Idrija, Cerkno, Slovenj Gradec TESTNO OBMOČJE 3 • ravninsko območje npr. Ljubljanska ali Celjska kotlina • v kombinaciji z ljubljansko arhitekturno regijo • Krajinski park Ljubljansko barje • pokrajinski tip: alpske ravnine Borovnica, Brezovica, Ig, Komenda Subpanonske krajine TESTNO OBMOČJE 4 • gričevnato območje npr. Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Krško gričevje, • v kombinaciji s pomursko, dravsko in deloma dolenjsko arhitekturno regijo • Krajinski park Goričko • pokrajinski tip: panonska gričevja Šalovci TESTNO OBMOČJE 5 • ravninsko območje npr. Dravsko-Ptujsko polje, Pomurska ravan, Krško-Brežiška ravan • v kombinaciji s pomursko, dravsko in dolenjsko arhitekturno regijo • pokrajinski tip: panonska ravnina Turnišče, Miklavž na Dravskem polju, Murska Sobota Kraške krajine TESTNO OBMOČJE 6 • območje kraških planot npr. Trnovsko-Nanoška planota, Pivško-Cerkniška planota, Ribniško-Kočevsko pogorje, Gorjanci • v kombinaciji z idrijsko-trnovsko, notranjsko-brkinsko, ribniško-kočevsko in deloma dolenjsko arhitekturno regijo • Notranjski regijski park • pokrajinski tip: dinarske planote Trebnje, Ivančna Gorica TESTNO OBMOČJE 7 • območje kraških podolij in ravnikov npr. Pivška kotlina, Notranjsko podolje, Bela krajina • v kombinaciji z notranjsko-brkinsko, ribniško-kočevsko, dolenjsko in belokranjsko arhitekturno regijo • Krajinski park Kolpa, Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera • pokrajinski tip: dinarska podolja in ravniki Logatec, Pivka Primorske krajine TESTNO OBMOČJE 8 • gričevnato območje npr. Koprsko Primorje, Goriška Brda, Vipavska Brda • v kombinaciji s soško-vipavsko, kraško-primorsko in notranjsko-brkinsko arhitekturno regijo • Krajinski park Strunjan Vipava, Koper, Piran • pokrajinski tip: sredozemska gričevja TESTNO OBMOČJE 9 • območje kraških planot npr. Kras, Podgrajsko podolje, Podgorski Kras • v kombinaciji s soško-vipavsko, kraško-primorsko in notranjsko-brkinsko arhitekturno regijo • Regijski park Škocjanske jame • pokrajinski tip: sredozemske planote Sežana, Komen Slika 3: Območja, obiskana v okviru terenskega dela. 4 fK s Legenda m območja, obiskana v okviru terenskega dela Krajinske regije ■ Alpske krajine ■ Predalpske krajine Subpanonske krajine Kraike krajine Primorske krajine 0 10 20 30 40 km Rezultate terenskega dela smo zbrali v Zbirniku prostorskih praks obiskanih na terenu, v katerem smo za vsakega od navedenih 43 posegov pripravili predstavitev z naslednjimi informacijami: • ime prostorskega posega, • občina prostorskega posega, • fotografija s terena in digitalnega ortofoto posnetka, • vrsta obravnavanega posega, • zaznani problemi, • kratek opis, zakaj je prostorski poseg izbran. Zbirnik je del končnega poročila. 3.3 Medsektorska delavnica in zaključni posvet Po opravljeni analizi prostorskih konfliktov na terenu in pred začetkom zadnje, sintezne faze raziskave, smo organizirali medsektorsko delavnico, na katero smo povabili: • predstavnike vseh ministrstev - pristojnih nosilcev urejanja prostora, • raziskovalce, ki delujejo na področju urejanja prostora, razvoja podeželja in kmetijstva, • predstavnike zavarovanih območij, • predstavnike Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in njenih območnih zavodov, • predstavnike Zavoda za varstvo kulturne dediščine, • predstavnike občin ter • načrtovalce. Srečanje v tovrstni zasedbi je bilo pomembno zato, ker so bili z izsledki vmesnih rezultatov projekta seznanjeni zakonodajalci, soglasodajalci, pripravljalci prostorskih aktov na lokalni ravni in strokovne službe, ki so v vsakodnevnem stiku z investitorji. Neposredno soočenje njihovih stališč v zvezi z reševanjem problema prostorske utesnjenosti kmetij je prineslo pomembna izhodišča za pripravo usmeritev za oblikovanje kmetijskih objektov ter njihovo umeščanje v prostor, ter oblikovanje priporočil za odpravljanje prostorskih konfliktov v naseljih. V okviru srečanja smo organizirali delo v dveh skupinah z različnima vsebinama: • vsebinski sklop Prostorsko utesnjene kmetije, • vsebinski sklop Umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v prostor. Sestava obeh skupin je bila medsektorska. Srečanje je potekalo 12. oktobra 2017 v na ZRC SAZU v Ljubljani, udeležilo se ga je 28 udeležencev. Javni dogodek s podobno sestavo udeležencev smo organizirali tudi ob zaključku projektnih aktivnosti, kjer smo na zaključnem posvetu predstavili tri, za deležnike in odločevalce ključne rezultate projekta: • usmeritve za oblikovanje ter umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajino; • priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov za odločevalce ( občine, ministrstva in strokovne službe); • predlog dopolnitev splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, natančneje Splošnih smernic s področja razvoja poselitve in Splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč za izboljšanje zakonodajne podlage, ki ureja področje umeščanja (kmetijskih) objektov v prostor. Po predstavitvi je bil čas namenjen tudi razpravi, komentarjem in predlogom dopolnitev predstavljenih rezultatov. Srečanje je potekalo 5. marca 2018 na FKBV UM na Pivoli, udeležilo se ga je 56 udeležencev. 4 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov z vidika slovenskih občin 4.1 Rezultati analize izpolnjenih vprašalnikov Splošne značilnosti kmetijstva in kmetij v občini Na vprašalnik o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in s tem povezanimi prostorskimi konflikti se je odzvalo 190 od skupno 212 slovenskih občin, ki predstavljajo 92,5 % površja, v njih pa živi 92,4 % prebivalcev Slovenije. Odstotki v nadaljevanju so preračunani na podlagi števila občin, ki so odgovorile na posamezno vprašanje (n = 100 %). V Sloveniji prevladujejo podeželske občine, kot take se jih je opredelilo 153. Med občinami, ki so se odzvale na vprašalnik, je tudi vseh 11 mestnih občin. Pomen kmetijstva se med občinami razlikuje, zato smo v uvodu vprašalnika želeli izvedeti, kolikšen delež kmetij v občini respondenti ocenjujejo kot kmetije z razvojnim potencialom. To so aktivne in finančno uspešne kmetije, ki imajo zagotovljenega naslednika ter po možnosti dobro izobrazbeno sestavo članov kmečkega gospodinjstva. Slika 4: Ocena deleža razvojno potencialnih kmetij v občini (n = 187). 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% do 10 % 10-20 % 20-30 % 30-50 % nad 50 % perspektivnih perspektivnih perspektivnih perspektivnih perspektivnih kmetij kmetij kmetij kmetij kmetij V več kot 75 % občin ocenjujejo, da je takih kmetij manj kot tretjina, v 31 % občin pa celo, da je kmetij z razvojnim potencialom manj kot desetina (slika 4). Zanimivo je, da je veliko število mestnih občin opredelilo visok odstotek perspektivnih kmetij, kar je verjetno povezano z novimi trendi samooskrbe z lokalno pridelano hrano (40 % mestnih občin, ki so odgovorile, sodi v razred 30-50 % oz. nad 50 % perspektivnih kmetij). V prihodnje bi bilo smiselno raziskati, ali se odnos do reševanja prostorskih problemov kmetij razlikuje glede na to, kakšen je delež razvojno potencialnih kmetij v občini in če, kako. Ali so občine z izrazito nizkim deležem motivirane k spodbujanju kmetijstva, ali morda obratno? Zaradi nizkega deleža je reševanje prostorskih problemov kmetij morda stranskega pomena. Prostorska utesnjenost kmetij v občini Pri raziskavi nas je zanimalo, ali se kmetije soočajo s problemom prostorske utesnjenosti (slika 5). Temu je pritrdilo 85 % vseh sodelujočih občin, kar potrjuje, da je vprašanje prostorske utesnjenosti kmetij v Sloveniji relevanten in močno razširjen problem. V 28 občinah utesnjenosti kmetij po mnenju respondentov ne zaznavajo, večinoma gre za hribovite in gričevnate občine z izjemno nizkim deležem razvojno perspektivnih kmetij. Slika 5: Zaznavanje problema utesnjenosti kmetij in reševanje problema v okviru OPN. Ob analizi stanja na področju razvojnega potenciala kmetij in njihove prostorske utesnjenosti bi bilo v prihodnje smiselno analizirati strategije razvoja kmetijstva na območjih slovenskih občin, ki so neposredno povezane z lokalno prostorsko politiko. V okviru našega vprašalnika smo se osredotočili le na to, kakšno je načelno stališče občin glede dodatnih možnosti in postopkovne poenostavitve gradnje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, ki jih po letu 2011 prinaša Zakon o kmetijskih zemljiščih in njegove dopolnitve. Na vprašanje, ali občine na strateški ravni podpirajo gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, jih je pritrdilno odgovorilo 78 % (n = 186), preostale pa temu nasprotujejo (slika 6). Do gradnje na kmetijskih zemljiščih so zadržani v štirih mestnih občinah (Maribor, Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota,) ter v številnih občinah z močno razvitim turizmom (Ankaran, Bled, Bohinj, Brda, Tolmin, Zreče, Šmarješke Toplice, Rogaška Slatina). Nasprotno pa so tovrstni gradnji naklonjeni v občinah z višjim deležem razvojno perspektivnih kmetij (Cerklje na Gorenjskem, Vodice, Vrhnika, Mozirje, Sveti Jurij ob Ščavnici). Slika 6: Načelna podpora gradnji na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijske dejavnosti. V raziskavi smo želeli tudi izvedeti, koliko pobud za selitev, širitev ali prenovo kmetijskih objektov so občine obravnavale med leti 2011-2016. Čeprav smo v osnovi želeli pridobiti podatke o številu pobud za spremembo OPPN na podlagi prej omenjenega zakona, smo od respondentov prejeli precej raznolike odgovore. Številne občine so v tem obdobju sprejemale OPN-je, ki so krovni prostorsko-načrtovalski akti ali pa so začele postopek njihovega spreminjanja oz. dopolnjevanja, zato so pobude obravnavali v tem okviru in v vprašalniku navedle njihovo število. 51 občin, ki so vprašalnik izpolnile, števila pobud ni navedlo. Bodisi tovrstnih pobud na občinski ravni niso obravnavali, ali pa respondenti v času reševanja vprašalnikov niso razpolagali z natančnimi podatki o njihovem številu. V preostalih 139 občinah so število pobud navedli, pri čemer so nekateri podali le okvirno oceno števila obravnavanih pobud; na primer med 20 in 30. Zaradi neenotnega razumevanja vprašanja in razlik med občinami glede na velikost, število kmetij in znotraj tega glede na delež tistih, ki imajo razvojni potencial, ocenjujemo, da so navedbe med seboj težko primerljive. Število pobud namreč variira od 1 do 1700, zato v nadaljevanju sledi le analiza tipov pobud in razlogov za njihove vloge. Slika 7: Tip vloženih pobud (n= 132). 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% širitev kmetije na selitev dela kmetije - selitev kmetije na obstoječi lokaciji gradnja gospodarskih novo lokacijo kmetijskih objektov drugo Med tipi pobud (slika 7) so občine najpogosteje izpostavile tiste za širitev kmetije na obstoječi lokaciji (72 %). Kar 35 % občin je obravnavalo tudi pobude za selitev celih kmetij na novo lokacijo. Med tipi pobud, ki so jih respondenti še navedli pod možnostjo 'drugo', so omenjeni obnova stavb, legalizacija že obstoječih objektov, v enem primeru pa tudi ureditev nove kmetije. Primerjava podatkov o tipih pobud in deležu razvojno perspektivnih kmetij po občinah pokaže pozitivno povezanost med nizkim deležem perspektivnih kmetij (do 10 %) ter pobudami za selitev kmetij na novo lokacijo. Gre za posege z največjim denarnim vložkom in bi jih pričakovali predvsem na območjih z večjim deležem perspektivnih kmetij. Slika 8: Poglavitni razlogi za vložene pobude (n=132). 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% želja po širitvi utesnjenost legalizacija konflikti s slaba drugo kmetijske kmetije na nelegalno sokrajani prometna dejavnosti obstoječi zgrajenega zaradi dostopnost do lokaciji objekta kmetijske km. zemljišč dejavnosti Kakovost vloženih pobud z vidika umeščanja kmetij v prostor je po mnenju responentov v glavnem ocenjena kot ustrezna. V lestvici od 6 (izjemno ustrezno) do 1 (izjemno neustrezno) jih 35 % pobude ocenjuje kot 5 (večinoma ustrezne), 45 % pa kot 4 (še kar ustrezne). Glavne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v pobudah, so spreminjanje značaja prostora zaradi neustreznih meril, razmerij in identitete ter prevelika vidna izpostavljenost. Respondenti opozarjajo tudi na preveliko utesnjenost objektov, predvsem zato, ker so pobude vezane na že obstoječe lastništvo predlagatelja. O primerih zavrnjenih pobud so poročali iz 53 občin, najpogostejši razlog za to je dejstvo, da pobuda ni dobila ustreznih soglasij nosilcev urejanja prostora. V približno 10 % občin so se predlagatelji za umik pobude odločili zaradi prezahtevnih oziroma dolgotrajnih postopkov. 37 % občin v svojih OPN-jih predvideva območja za selitev oz. širitev perspektivnih kmetij (slika 5). Glede na to, da je občin, ki zaznavajo problem prostorske utesnjenosti kar 85 %, ta rezultat ocenjujemo kot skromen in nižji od pričakovanj. Pomen območij predvidenih za selitev oziroma širitev perspektivnih kmetij ni pomemben zgolj z vidika ekonomskega napredka teh kmetij, ampak tudi zaradi zmanjševanja socialnih napetosti znotraj naselij. V slovenskih občinah je slabšanje kakovosti bivanja zaradi kmetijske dejavnosti (hrup, smrad, blato na voziščih...) eden glavnih razlogov za nesoglasja med prebivalci v naseljih. Med načini reševanja omenjenih sporov večina občin na prvo mesto postavlja ravno ustrezne prilagoditve v OPN-jih. Pomožni kmetijski objekti Na vprašanje, kako ocenjujejo umeščanje enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijskih objektov, je 49 % respondentov izbralo odgovor " še kar ustrezno " , 21 % pa "večinoma ustrezno " . Kjer zaznavajo probleme, so to najpogosteje oblikovna neskladnost (neestetskost), neustrezna lega oz. problematična vidna izpostavljenost. Težava, ki pa je bila izpostavljena najpogosteje, je nenamenska raba pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Zaskrbljujoč je namreč podatek, da le 55 % respondentov ocenjuje, da so investitorji tovrstnih objektov kmetje, v 29 % prevladujejo investitorji nekmetje, v preostalih primerih pa je razmerje približno polpol. Ocena, koliko pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov se uporablja nenamensko (za nekmetijski namen kot npr. počitniški objekti, delavnice, spravila za avtodome) je vidna na slikah 9 in 10. Raba za druge namene je še posebej izrazita v dinarskih in sredozemskih pokrajinah, manj pereča pa v panonskem svetu. Med razlogi za takšno stanje je po mnenju respondentov predvsem neučinkovitost nadzora, pomanjkanje zavedanja in znanja o pomenu kakovosti prostora ter želja po čim manjših stroških gradnje. Slika 9: Delež nenamensko uporabljenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (n= 182). 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% do 5 % nenamenskih objektov 5-25 % nenamenskih objektov 25-50 % nenamenskih objektov 50-75 % nenamenskih objektov nad 75 % nenamenskih objektov Slika 10: Delež nenamensko uporabljenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov glede na pokrajinski tip (n= 182). 60% 50% 40% 30% 20% 10% jr л \1?> ..V Ч® \L> M?- M2> M?- ✓✓syyyyyy <» ^ J? J? cf cf do 5 % nenamenskih objektov 5-25 % nenamenskih objektov 25-50% nenamenskih objektov 50-75 % nenamenskih objektov nad 75 % nenamenskih objektov Nelegalna gradnja Poseben vidik umeščanja kmetijskih objektov v prostor ter s tem povezanih konfliktov so tudi nelegalne gradnje. Investitorji se za tovrstne posege še vedno odločajo zaradi pomanjkanja prostora na zazidljivih zemljiščih, po njihovo dolgotrajnih in zapletenih upravnih postopkov ter nižjih stroškov gradnje. Kljub temu 56 % respondentov ocenjuje, da se je stanje v zadnjih 5 letih na območju njihovih občin izboljšalo in da je vse več pomožnih objektov zgrajenih v skladu s predpisi, 31 % sprememb ne opazi, dobra desetina pa jih je mnenja, da se število nelegalno zgrajenih pomožnih objektov povečuje. Slika 11: Ocena stanja v občini na področju nelegalne gradnje glede na pokrajinski tip. 90% 80% 70% a? ^ if' z? ж z? a ^ ^ y ^ y * f S stanje se izboljšuje (vse več pomožnih kmetijskih objektov je zgrajenih v skladu s predpisi) stanje ostaja nespremenjeno stanje se slabša (število nelegalno zgrajenih pomožnih kmetijskih objektov se veča) Prostorski konflikti Pri identifikaciji obstoječih prostorskih konfliktov, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo, smo se osredotočili na tiste, ki nastajajo ob stiku z nekmečkimi prebivalci (s temi se soočajo v 132 občinah), čeprav se neskladnosti pojavljajo tudi na območjih kulturne dediščine (v 72 občinah), območjih varstva naravnih vrednot in Natura 2000 (v 73 občinah), območjih varstva vodnih virov (v 91 občinah) ter območjih zaščite in reševanja (v 16 občinah). Slika 12: Razlogi za prostorske konflikte med prebivalci v naseljih. 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% e? F f / S S / / / / ✓ S У ^ / ,/ s j ^ jß Jf> / 4 J* / / j? J* * y ^ J j? / / / / ' Respondenti vlogo občine pri reševanju tovrstnih konfliktov v večini vidijo preko priprave in sprejemanja OPN-jev in OPPN-jev (več kot polovica), v manjši meri pa preko posredovanj z mediacijo oz. iskanju strokovnih rešitev s pomočjo kmetijske svetovalne službe ter projektantov. Dobra desetina respondentov je mnenja, da morajo tovrstna nesoglasja med seboj reševati občani sami. 4.2 Izpostavljeni prostorski izzivi • Opaža se porast števila konfliktov z nekmečkimi prebivalci zaradi hrupa, smradu in prometa še posebej v suburbaniziranih slovenskih občinah. • Iskanje rešitev za selitev oz. širitev kmetijskega gospodarstva je praviloma vezano na lastništvo zemljišč, ne pa na optimalno lokacijo glede na druge rabe, morfološko zgradbo, arhitekturne in krajinske značilnosti naselja. • Sodobno kmetijsko gospodarstvo je danes tako zahtevno, da se težko vključuje v obstoječa naselja, kar od prostorskih načrtovalcev zahteva razmislek o konceptu prostorskega ločevanja kmetijskih gospodarstev od preostale (predvsem stanovanjske) pozidave. • V enotah urejanja prostora je treba vzpostaviti prioritete npr. v območjih Sk (območja stanovanj - površine podeželskega naselja) in Ik (območja proizvodnih dejavnosti - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo) ima prednost kmetijstvo, ostale rabe so podrejene / omejene/ niso dovoljene. • Postopek sprejemanja OPPN-ja za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih je drag in naporen za investitorja, a pogosto edina časovno sprejemljiva rešitev za kmetije. Težava nastopi, ko zemljišče ob naslednji spremembi OPN preide v stavbno zemljišče, kar dolgoročno ni usklajeno z občinskim strateškim prostorskim razvojem ter načrtovano širitvijo poselitve. • Poglavitni problem pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je njihova nenamenska uporaba. • Občine lahko omejujejo/zaostrijo pogoje za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, nekatere se za to tudi odločijo, tudi v obliki predpisovanja dovoljenih izvedb, npr. samo lesene izvedbe nekaterih vrst pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. • Med (enostavnimi in nezahtevnimi) pomožnimi kmetijsko-gozdarskimi objekti so problematični predvsem PVC šotori oz. agrotuneli, plastenjaki, »bivalni« čebelnjaki, seniki, samostojni fotovoltaični paneli, lope ter kozolci kot oglaševalske površine. • Problematično je pomanjkanje nadzora nad izvedbo in namembnostjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. • Sodobni izziv, s katerim se soočajo investitorji in občine so potrebe po objektih za rejo na prostem, ki zahtevajo gradnjo na kmetijskih zemljiščih. • Ali je »zgolj« status kmeta dovolj strog kriterij za gradnjo pomožnega objekta na kmetijsko zemljišče? • Na kakšen način stimulirati prenovo obstoječih kmetijskih objektov? Ali je le-ta sploh smotrna z ekonomskega in funkcionalnega vidika? • Lokalni interesi so zelo močni, zato pozivi k enotnim nacionalnim kriterijem in merilom za obravnavanje razvojnih pobud, vključno na področju kmetijstva. 5 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov z vidika zavarovanih območij 5.1 Rezultati analize izpolnjenih vprašalnikov Splošne značilnosti zavarovanega območja v povezavi s kmetijstvom Odgovori, ki smo jih prejeli s strani zavarovanih območij so pokazali, da kmetijstvo pomembno soustvarja prepoznavne značilnosti kulturne krajine, ki je bila v večini primerov (8 od skupaj 9 odgovorov) tudi navedena kot glavni razlog za zavarovanje oziroma glavna prepoznavna značilnost zavarovanega območja. V Sloveniji, še posebno v povezavi s kulturno dediščino ali etnološkimi in arhitekturnimi značilnostmi, kmetijstvo soustvarja kakovost, mozaičnost, pestrost, prepoznavnost in vizualno privlačnost kulturne krajine. Po mnenju šestih (od skupaj 9) respondentov kmetijska dejavnost odločilno prispeva k vzdrževanju značilnosti zavarovanih parkov (Triglavskega narodnega parka, regijskega parka, krajinskega parka), ostali trije pa menijo, da pomembno vpliva. Rezultat je pomemben za utemeljitev raziskovalnih ciljev našega projekta glede umeščanja kmetijskih in pomožnih objektov v krajino kot tudi za iskanje s temi vidiki povezanih rešitev pri usklajevanju primerne kmetijske rabe z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami zavarovanih območij. Glavna pridelovalna usmeritev v sedmih parkih je živinoreja, v enem je mešana in v enem gre za trajne nasade (Krajinski park Strunjan). V večini parkov je relativno majhen delež kmetij z razvojnim potencialom, to je takih, ki so aktivne, z naslednikom, dobro izobrazbeno sestavo in pridelovalno usmeritvijo prilagojeno razvojnim usmeritvam parka. Največ parkov (5 odgovorov) ima takih kmetij do 10 %, dva ocenjujeta, da jih je 10-20 %, v dveh parkih pa je ocenjen delež večji (20-30 %, oziroma 30-50 %) in je kmetijska dejavnost očitno vitalnejši del razvoja. V osmih parkih obstajajo kmetije, ki se soočajo s primeri prostorske utesnjenosti. Prostorski konflikti Zanimivo je, da je kmetijstvo v zavarovanih območjih - poleg tega, da je ključno za ohranjanje krajinskih značilnosti - tudi vir prostorskih konfliktov. Rezultati vprašalnika so pokazali, da se kar v osmih od devetih zavarovanih območij srečujejo s prostorskimi konflikti zaradi kmetijske dejavnosti. Iz odgovorov lahko tudi povzamemo, da so razlogi večine konfliktov povezani z objekti oziroma gradnjo, kot so: neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov in neustrezna prenova obstoječih objektov, nespoštovanje dimenzij, proporcev, gradiv, ipd. (16 odgovorov). Drugi najpogostejši razlogi za prostorske konflikte so neskladna raba prostora oz. nezdružljivost dejavnosti v prostoru (6 odgovorov) ter slabšanje kakovosti bivanja zaradi kmetijske dejavnosti (2 odgovora). V smislu ustvarjanja prostorskih konfliktov sta v zavarovanih območjih zaznana dva trenda, ki vsaj na svoj način prispevata k siromašenju značilnosti in kvalitet zavarovanega območja. To sta: • opuščanje kmetovanja, predvsem živinoreje, posledično zaraščanje kmetijskih zemljišč (pogosto z invazivnimi alohtonimi vrstami kot recimo zlata rozga); • intenziviranje kmetovanja (pretirano gnojenje travnikov, preoravanje travnikov v njive, prepogosta košnja ob hišah); Oba trenda pomenita zmanjševanje obsega (fragmentacijo ali celo izginjanje) življenjskih prostorov in posledično zmanjševanje ali celo izginjanje populacij različnih rastlinskih in živalskih vrst. Negativen vpliv na podobo krajine pa je zmanjševanje mozaičnosti kulturne krajine, v kateri se z zaokroževanjem zemljišč povečuje merilo in izginja drobna členjenost. Iz predstavljenih rezultatov vprašalnika, ugotovitev iz delavnice in terenskih ogledov smo združili ugotovitve in izpostavili nabor prostorskih konfliktov, ki so v zavarovanih območjih najbolj pereči. Pri tem gre bodisi za sam videz nekaterih objektov ali za kombinacijo neprimerne lokacije in neustrezne rabe, s čimer so ogrožene varstvene usmeritve zavarovanih območij ali je vpliv teh objektov moteč bodisi z vidika ohranjanja kakovostne kulturne krajine (krajinske slike), zmanjševanja površine značilnih habitatov ali nevarnosti zaradi onesnaženja. S terenskim ogledom smo preverili stanje v treh zavarovanih območjih, (1) Javni zavod KP Ljubljansko barje, (2) KP Pivška presihajoča jezer in (3) KP Strunjan. Prostorski konflikti zaznani z uprav parka in občin so v primeru KP Ljubljansko barje vezani predvsem na spreminjanje rabe zemljišč, iz vlažnih travnikov se z nasipavanjem pridobijo zemljišča za pomožne kmetijske objekte, ki v nekaterih primerih (slika 13) niso povezani s kmetijstvom. V večini primerov pa gre za postavitev začasnih objektov - šotorov za spravilo suhe krme in bal ter kmetijske mehanizacije (slika 14). V KP Pivška presihajoča jezera je problematično veliko število pomožnih kmetijskih objektov namenjenih zatočiščem in hranjenju živali na paši, ter spravilu lesa oziroma drv. Nekateri objekti in območja izstopajo zaradi svoje neurejenosti (slika 14). V KP Strunjan pa je zaradi specifičnosti, lege ob morju, ter primernosti zemljišč za vrtnarjenje, zelo veliko objektov, ki so namenjeni vrtičkarjem, hkrati pa nudijo še okolje za piknike in druženje. Objekti in njihova okolica so posledično polni različnih improviziranih rešitev (senčniki, kontejnerji, cisterne za vodo, odslužene kamp prikolice), ki so vizualno zelo moteči. Slika 13: Nenamenska raba pomožnih kmetijskih objektov: šestkotni objekt namenjen piknikom in hangar za helikopter na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (foto: Damjana Gantar). Slika 14: Začasni objekti za spravilo krme ali kmetijske mehanizacije: šotor pri Iški vasi, šotori in kontejnerji v Krajinskem parku Strunjan (foto: Damjana Gantar). Kot posebno pereče konflikte, za katere ne najdejo ustreznih rešitev, so s strani uprav parkov izpostavili postavljanje fotonapetostnih modulov v krajini (za katere je sicer v zadnjem času upadlo zanimanje), kot tudi gradnje novih kmetijskih objektov, ki zaradi velikih kapacitet in prilagajanja novim tehnologijam, preraščajo v tip objektov podoben proizvodnim halam. V nekaterih parkih so problematične nadomestne gradnje in dejstvo, da lastniki odsluženih objektov (ki so bili nadomeščeni z novimi) ne odstranijo. Na ta način se z objekti zasedajo nove površine, manjšajo in drobijo pa se kmetijska (pridelovalna) zemljišča in spreminja značaj prostora. Kljub temu, da stanovanjske stavbe niso bile posebej izpostavljene kot problematične, saj smo pri anketiranju morda premalo poudarili dejstvo, da so pri kmetijskih stavbah mišljene vse stavbe na kmetiji, torej tako stanovanjske kot gospodarske, je gradnja novih in prenova stanovanjskih stavb lahko vzrok prostorskih konfliktov. Mnogo je primerov, ko je ob kakovostnih stanovanjskih hišah, ki so bile grajene skladno s tradicijo in prilagojene regionalni tipiki, zrasla nova stanovanjska hiša, ki je nekritično povzemala različne arhitekturne stile in elemente, balkone, velika panoramska okna, manjši naklon strehe, kričeče barve fasad. Takšni objekti so še posebej moteči v zavarovanih območjih, kjer prav preplet odprte krajine in stavb oziroma kmetij, sooblikuje prepoznavnost in identiteto območja. Vloga uprave parkov pri reševanju konfliktov je predvsem pri podajanju usmeritev v okviru upravljavskega načrta ali drugih dokumentov (8 odgovorov), sledi posredovanje v pogovorih z akterji, kot so občine in ministrstva (5 odgovorov) in iskanje strokovnih rešitev (3 odgovori). Pomožni kmetijski objekti V anketi 7 od 9 uprav ocenjuje umeščanje pomožnih objektov na območju parka za »še kar ustrezno«, 2 pa »še kar neustrezno«. Največji problemi pri umeščanju pomožnih kmetijskih objektov so (po številu najpogostejših odgovorov) oblikovna neskladnost (neestetskost), problematična vidna izpostavljenost, neustrezna lega, neustrezna raba, neustrezni gradbeni materiali, nevarnost obremenjevanja okolja, degradacija habitatov, neustrezne dimenzije in neustrezni proporci/razmerja. Večina problemov je torej vezana na samo podobo in umestitev pomožnih objektov, ne pa na vpliv objektov na okolje in konflikt z drugimi rabami oziroma uporabniki. Kljub naši domnevi,da gre v veliko primerih za objekte, kjer so investitorji nekmetje (vikendi, vrtičkarske lope), so lastniki teh objektov v 6 parkih večinoma kmetje, v dveh večinoma nekmetje, v enem pa oboji enako. Nenamensko - za nekmetijsko dejavnost - se v večini parkov uporablja le malo pomožnih objektov: do 5 % - 5 odgovorov, 25-50 % - 3 odgovori in 5-25% - 1 odgovor. Stanje v nekaterih parkih pa je precej drugačno, gre za parke, kjer je večji pritisk uporabnikov iz bližnjih krajev z namenom turistične in rekreacijske rabe. Med navedenimi razlogi za neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v prostor je največkrat omenjeno »pomanjkanje zavedanja in znanja o pomenu kakovosti prostora«, sledijo »želja po čimprejšnji izgradnji«, »želja po čim manjših stroških gradnje«, »neustrezna/preohlapna zakonodaja« in »neučinkovitost nadzora«. Če povzamemo, so razlogi tako na strani lastnikov, ki nimajo pravega odnosa do prostora in bi želeli z minimalnimi stroški in napori urediti objekte, kot tudi na strani neustrezne zakonodaje in nadzora. V upravah parkov menijo, da je težava v tem, da nimajo ustreznih strokovnih služb in pooblastil, da bi lahko prispevali k izboljšanju stanja. Izpostavljen je bil tudi problem pomanjkanja smernic za pomožne objekte, saj so ti objekti določeni le s tlorisom, nihče pa ne preverja, kaj bo dejansko nastalo v prostoru. Izpostavljena je bila odsotnost instituta pridobivanja dovoljenj za enostavne objekte, kar se v prostoru kaže kot negativen pojav. Za gradnjo tovrstnih objektov bi morali (lokalne skupnosti ali parki v sodelovanju z državo in strokovnimi institucijami) pripraviti ustrezne kataloge ali priročnike ter merila in kriterije za umestitev v prostor, saj je njihova oblika in umeščenost na različnih območjih zelo specifična, ter ni mogoče predpisati enotne, posplošene oblikovanosti teh objektov. Nelegalna gradnja (pomožnih) kmetijskih objektov V 6 od 9 zavarovanih območjih so prisotni nelegalno zgrajeni kmetijski objekti (10-50 objektov v treh parkih, od 50 do 100 v dveh, pod 10 v enem in več kot 100 v enem; pri čemer je upoštevana tudi neustrezna namembnost objektov). Glavni razlogi za nelegalno gradnjo so nižji stroški gradnje, dolgotrajni in zapleteni postopki, bližina kmetijskih zemljišč in pomanjkanje prostora na zazidljivih zemljiščih. Pri nekaterih pa gre za veliko privlačnost prostora in zlorabo gradnje pomožnih kmetijskih objektov za nekmetijsko dejavnost (počitniško), saj je nadzor dejanske rabe neučinkovit. 5.2 Izpostavljeni prostorski izzivi • Začasni objekti - šotori V zadnjih letih se je razmahnila uporaba šotorov velikih dimenzij, za katere ni treba pridobiti gradbenih oz. uporabnih dovoljenj. Postavitev šotorov ni predmet OPN saj so to začasne ureditve, za katere največkrat niso potrebna gradbena ali druga posebna dela. Problematika šotorov je precej pogostejša na ravninskih predelih, v bližini vasi, kjer so šotori v nekaterih območjih že postali stalnica (Ljubljansko barje, okolica Ljubljane, Brezovica). V hribovitem svetu je zaradi značilnosti terena umestitev težja, potrebna so pripravljalna zemeljska dela (izravnavanje, nasipavanje) zaradi česar je teh objektov bistveno manj. Iz terenskega ogleda izhaja, da je vtis, ki ga šotor naredi v prostoru, precej odvisen od lokacije in urejenosti šotora in okolice. Šotori v bližini gospodarskih objektov, npr. na robu naselja so manj moteči kot šotori postavljeni v odprti krajini. Izstopajo pa lokacije, kjer so šotori konfliktni, vizualno spreminjajo podobo naselja oziroma poglede na naselje in objekte kulturne dediščine. V teh primerih bi bilo nujno iskanje ustreznejših rešitev. Slika 15: Šotor v kraju Pako ob starem železniškem mostu, Krajinski park Ljubljansko barje (foto: Damjana Gantar). • Pomožni kmetijski objekti, staje, krmišča za živino Pomožni kmetijski objekti so v večini primerov moteči zaradi neurejenosti, gre za objekte, ki so deloma iz improviziranih gradiv (odslužene kritine, ponjave), ali niso ustrezno urejeni in vzdrževani. Takšni objekti so moteči predvsem v bližini glavnih cest oziroma poti, lahko pa vplivajo na celotno krajinsko sliko. Slika 16: Staja za živino pri kraju Parje, krmišče za živino pri kraju Slovenska vas, Krajinski park Pivška presihajoča jezera (foto: Damjana Gantar). • Drugi (začasni) objekti in ureditve v krajini Ne glede na merilo ali trajnost/začasnost rabe, so v nekaterih predelih zelo moteči določeni pomožni objekti, začasni objekti ali ureditve. Med te sodijo pokriti kupi silažnih bal ali same skladovnice bal v odprtem prostoru, skladovnice drv, neprimerne ograje in odlagališča različnih gradbenih materialov ter odslužene kmetijske mehanizacije. Objekti navadno pritegnejo pozornost zaradi neurejenosti in mešanih neustreznih gradiv ter s svojim vtisom pokvarijo videz širšega prostora. Slika 17: Skladovnici bal (foto: Damjana Gantar). Slika 18: Skladovnica drv in betonski količek, Krajinski park Pivška presihajoča jezera (foto: Damjana Gantar). Slika 19: Improviziran kmetijski pomožni objekt, odlagališče odsluženih kontejnerjev in prikolic (foto: Damjana Gantar). 6 Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov z vidika kmetijsko-gozdarskih zavodov 6.1 Rezultati analize intervjujev Rezultati intervjujev in fokusne skupine so predstavljeni po poglavjih oz. sklopih, kot so bili zapisani v vprašalniku. Povprečno so intervjuvanci največ časa in zanimanja namenili prvemu sklopu - širitvi in selitvi kmetij, nadalje konfliktom s prebivalci, na tretje mesto so uvrstili nelegalne kmetijske gradnje, sledila pa je problematika pomožnih kmetijskih objektov. Seveda so odstopanja pri rezultatih deloma odvisna od območja oz. od najbolj pereče problematike na območju zavoda npr. v območjih zanimivih za turizem je več problema z pomožnimi in nelegalnimi gradnjami, v območjih intenzivnega kmetijstva pa so intervjuvanci več pozornosti namenili sklopu o širitvi in selitvi kmetij. Selitev in širitev kmetij Prostorsko utesnjenost kmetij je zaznati na območjih vseh kmetijsko-gozdarskih zavodov. Utesnjenost je vedno pogostejši pojav, saj kmetije proizvodno rastejo, sodobne tehnologije ter skrb za dobrobit živali pa pogosto narekujeta večje potrebe po prostoru. V prostoru se pogosteje pojavlja širitev kmetij kot pa selitev celotnih kmetij; teh je na celotnem območju Slovenije manj kot 10. Širitve in selitve so povezane z visokimi investicijami, problemi so pogosto tudi strukturne narave. Posebej v nekaterih krajinskih tipih sta razdrobljenost in razpršenost kmetijskih zemljišč še vedno močno prisotna. Sogovorniki so poudarili: • Selitev kmetij pogosto omejujejo civilne iniciative, zato je treba v vseh smernicah jasno opredeliti namensko rabo zemljišč (smernice poselitve, smernice s področja varovanja kmet. zemljišč). • Kmetijski tehnologi, strokovnjaki in kmetijski pospeševalci imajo pri pripravi občinskih prostorskih načrtov zanemarljivo vlogo ali pa niso pozvani k sodelovanju. Pri sprejetju oz. potrjevanju občinskih prostorskih aktov imajo glavno besedo občinski svetniki, torej predstavniki lokalne strankarske politike. Ta kmetijstvu marsikje ni naklonjena. »Tako da pri OPN-jih praktično skoraj ne sodelujemo, ker nas ne zavezuje. Potem pa to sprejemanje OPN-jev; po občinah se vleče kot jara kača več let.« »Kmetje nas kontaktirajo, takrat ko hočejo tehnološke rešitve. Zadnje čase vsi ne pridejo. Ker imate že raznorazne firme, na katere se obračajo. ... Tako da gre mimo nas kar nekaj teh gradenj.« • Višina nadomestil za komunalno opremljenost se med občinami zelo razlikuje. Kjer so te visoke, kmetijska gospodarstva odvračajo od investicij. »Nekatere občine so oproščene komunalnega prispevka, nekatere pa imajo štirideset tisoč, to mi je jasno, da investitor ne razume. Kako lahko znanec ali prijatelj nima nič, on pa štirideset tisoč v skrajnem primeru. Ampak spet pravim, to je vse v okviru posameznih občin.« • Postopki so zapleteni, dolgotrajni (pridobitev gradbenega dovoljenja) in dragi. »Določene kmetije so zadosti močne in tiste, ki so utesnjene, imajo interes. Ampak na splošno bom pa rekel tako, da to potegne zraven ogromno nekih stroškov: komunikacije, ceste, elektriko, vodovod. In je za vse tako dislocirane kmetije v bistvu to velik strošek.« • Civilne iniciative imajo veliko vlogo, tehnologi in specialisti majhno. »Se nam je zgodilo, smo imeli nasprotovanje sosedov in četudi bi kmet podrobni prostorski načrt naredil in ga financiral, ga lahko občinski svetniki, ki niso iz kmetijstva, zavrnejo. In ne more si kmet čisto nič pomagati.« • Pri postopkih je pogosto odločilen posameznik. • Izvedba gradnje na območjih varovanja narave ali kulturne dediščine je otežena zaradi pridobivanja različnih soglasij ter zato dražja. Pomožni kmetijski objekti Pomožni kmetijski objekti so po mnenju intervjuvancev v glavnem povezani z: • neustrezno lego, velikostjo, oblikovno neskladnostjo; »Ali so ti recimo narejeno iz neustreznega gradbenega materiala, neustreznih dimenzij, neustrezni naklon, neustrezna je lega. Marsikje je kakšen umeščen v prostor tam, kjer mogoče ne bi pasal.« • spreminjanjem svoje namembnosti; »So tako delali, da je šel hlev na gradbeno dovoljenje, jamo je pa naredil kot pomožni objekt, ne vem, z enostavnim gradbenim dovoljenjem. Razlika je še v tem, da če bi imel pri gradbenem dovoljenju hlev in jame, bi komunalni prispevek obračunali za vse, če je pa posebej, mu pa za jame, za enostavne objekte ne vzamejo komunalnega prispevka in je to lahko tri tisoč evrov manj.« »Imamo zakonodajo, ki natančno določa, kdo lahko gradi na kmetijskih zemljiščih. Če bi se dosledno izvajala, ne bi bilo težav in zlorab.« • odsotnostjo registra pomožnih kmetijskih objektov, po katerem bi se lahko po nekaj letih z lahkoto preverjala njihova dejanska raba; če bi se ugotovilo nasprotno oz. da so bili »zlorabljeni«, bi se morali takšni objekti porušiti. Nelegalna gradnja V primerjavi s preteklim obdobjem se po mnenju vseh intervjuvancev stanje izboljšuje. Pri tem intervjuvanci ločijo, ali gre dejansko za kmetijski objekt in za kmetijske namene ali pa želijo investitorji s kmetijskim objektom zakriti drugačne namene gradnje. »Jaz mislim, da kar se tiče teh objektov, resnih objektov, se pravi hlevov recimo, ni nelegalnih gradenj, ker v glavnem gredo vsi na razpis in morajo imeti vse papirje. Kakšne prizidke, to še mogoče kdo kaj naredi, ampak ni problem.« Nelegalna gradnja se pojavlja zaradi visokih stroškov in dolgotrajnega pridobivanja dokumentacije. »Tako kot včasih, ko je bila glavnina na črno grajena, vsak po svoje, se mi zdi da ni. Torej to se je popravilo, ampak kjer je pri občinarjih problem ali pri soglasodajalcih, pa ravno to še vedno naredijo. To naredijo, potem pa gredo v legalizacijo.« Konflikti s prebivalci Konflikti s prebivalci nastajajo običajno znotraj naselij, kjer se delež kmečkega prebivalstva zmanjšuje, stanovalcev je pa vedno več. Konflikti se pojavljajo predvsem zaradi smradu, hrupa ter poškodb na infrastrukturi (ceste, obcestni objekti). Konflikti se razlikujejo tudi glede na kmetijsko usmerjenost: največ problemov je s prašičerejo, sledijo ostale živinorejske panoge, nato rastlinska pridelava. »Tukaj pač, mi načeloma skušamo pomagati kmečkemu prebivalstvu in mi nekako njihove stvari skušamo zagovarjati. Dosti je pač treba tudi kakšnemu kmetu kaj povedati. Če nekaj ne naredi v redu, je treba povedati.« »Nekdo, ki dobi gradbeno dovoljenje na podeželju, se že s tem zaveže, da je tu pravica do kmetovanja, da se uveljavlja, da tudi on to ve. To bi bilo fino, da v tem projektu izpostavite.« »Tudi taki primeri so bili, da so policijo klicali. Sedaj preko leta ne, v jeseni je pa kdaj težava z umazanimi cestami, tukaj pa roko na srce, so kmetje tudi malo šlampasti. Ja. Bo treba računati v prihodnosti, da se poskrbi, da se postavi znake pa krtače gor pa tako.« 6.2 Izpostavljeni prostorski izzivi V kvalitativni analizi intervjujev smo ugotovili, da so se pri vseh intervjuvancih pojavile temeljne skupne ugotovitve oz. konflikti, ki jih lahko strnemo v naslednjih točkah: • Različen odnos lokalnih skupnosti do kmetijstva - nekatere občine, večinoma podeželske, so kmetijstvu bolj naklonjene, druge manj. • Izdelovalec prostorskih načrtov naj zavezujoče sodeluje s stroko na terenu. • Pravico za koriščenje subvencij naj imajo le aktivni kmetje, ki to dokazujejo z doseženimi prihodki, nad katerimi ima pregled Finančna uprava Republike Slovenije. Določi se naj spodnji prag tržne proizvodnje npr. 500,00 eurov. V Sloveniji je namreč cca. 4500 davčnih zavezancev, 30 000 kmetov pa plačuje pavšal. Neaktivni kmetje pogosto le koristijo subvencijska sredstva, čeprav zemlje ne obdelujejo. Dajejo pa jo v »črni zakup« drugim, ki pogosto na teh površinah ne upoštevajo pravil umnega kmetovanja in posledično povzročajo okoljske težave. • V Sloveniji ima malo kmetij naslednika. Če kmetija nima ustreznega naslednika, propade, zemlja se (raz)proda, pogosto preide v last nekmetov in izpade iz kmetijske rabe (preide v nekmetijski sektor ali se zaraste). • Kmetijska dejavnost na podeželju nima vedno prednosti, še posebej ne tam, kjer podeželska naselja prevzemajo tudi nekmetijske funkcije - prihaja do napetosti med kmetijskimi pridelovalci in nekmetijskimi prebivalci ali pri umeščanju različnih rab (trgovski centri / kmetijska gospodarstva). »Kmetija je primarna stvar na podeželju, ostalo je sekundarnega pomena in vsi zakonodajalci bi se morali to zavedati. Vse bi moralo biti temu podvrženo in potem ne bi bilo teh problemov, ki nastajajo, da se kmetije, ki se želijo širiti, ne morejo, ker lokalni sosedje temu nasprotujejo.« • Občine imajo glede umeščanja različnih rab v prostor prevelike pristojnosti in se zato zgodi, da spreminjajo rabo po svoje. »Ko sem prišel v Celje, sem dobil občutek, kakor bi prišel v drugi svet. V državi z istimi predpisi vsaka upravna enota, vsak posameznik po svoje odloča. Tako da tu bi bila ena pomembna naloga, da se postopki poenotijo za celo državo, da ne more biti odvisno od občinskega uradnika, kot je to v mnogih primerih še danes.« • Veliko občin je premajhnih za samostojno reševanje prostorske problematike. • Občinske uprave se na kmetijstvo ne spoznajo, prav tako ne na gradnjo kmetijskih objektov. »Stroka ja, recimo da smo to mi; ampak stroka ni obvezno vključena v OPN-je, če bi bila, bi bilo problemov kar nekaj manj. In da bi to generalno veljalo za celo Slovenijo, da bi bilo to zapisano, ker zdaj pač kjer hočejo, vključijo.« • Kmetijski svetovalci na terenu ne vedo, kaj so dolžni oz. za kaj imajo pristojnost in so zaradi tega pogosto v zadregi - treba je jasno opredeliti vlogo kmetijskih strokovnjakov pri pripravi OPN-jev. »Že problem je pri tem, da se v Sloveniji na nivoju države dve ministrstvi ukvarjati s kmetijskim prostorom in ti dve nista dovolj dobro med seboj povezani in usklajeni.« 7 Zbirnik prostorskih praks obiskanih na terenu V zbirniku je zbranih 43 primerov, ki kažejo na prostorske prakse umeščanja kmetijskih objektov v prostor. Čeprav je bil prvotni namen izdelati katalog dobrih praks umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov v prostor, se za to nismo odločili, saj je določen objekt lahko dobra praksa samo z določenega vidika, hkrati pa pomanjkljiva /neustrezna praksa z drugega vidika npr. objekt je lahko ustrezno umeščen z vidika lokacije in drugih dejavnosti v prostoru, a pomanjkljivo oblikovan; širitev kmetijskega gospodarstva je potekala brez postopkovnih zapletov, umestitev objektov pa je zaradi vidne izpostavljenosti sredi kmetijskih zemljišč problematična z vidika ohranjanja kakovostne krajine; objekt je primerno oblikovan in umeščen v krajino, a se uporablja nenamensko... Posamezne pozitivne in negativne vidike smo zato navedli v opisih prostorskih praks. Št. Prostorska praksa (občina) Št. Prostorska praksa (občina) 1 Gradnja rastlinjakov na kmetijskih 23 Pomožni objekt in območje za rekreacijo zemljiščih (Turnišče) (Logatec) 2 Širitev kmetije (Miklavž na Dravskem polju) 24 Staja za konje (Pivka) 3 Ekosocialna kmetija (Šalovci) 25 Staja za živino (Pivka) 4 Širitev kmetije na obstoječi lokaciji 26 Zagrajeni pomožni objekti (Komenda) 5 Sirarna (Idrija) 27 Plastični rastlinjak (Gornji Grad) 6 Kmetija in dopolnilna dejavnost (Logatec) 28 Sončna elektrarna na pašniku (Vipava) 7 Kokošja farma na robu vasi (Pivka) 29 Sončni paneli (Gornji Grad) 8 Sodobni hlev za živino (Ivančna Gorica) 30 Lopa za les (Gornji Grad) 9 Selitev kmetije na rob vasi in postavitev sončne elektrarne (Ivančna Gorica) 31 Stara kmečka lopa (Gornji Grad) 10 Preseljena kmetija (Trebnje) 32 Lopa, ki je namenjena bivanju (Komenda) 11 Utesnjena opuščena kmetija v središču 33 Spremenjena namembnost pomožnega Trebnjega (Trebnje) kmetijskega objekta (Trebnje) 12 Opuščeni kmetijski objekti (Gornji Grad) 34 Kozolec in lopa (Komenda) 13 Utesnjene kmetije v vasi (Gornji Grad) 35 Kozolci kot oglaševalske površine (Komenda) 14 Utesnjena kmetija, ki se želi preseliti na 36 Nov pomožni kmetijski objekt - kozolec novo lokacijo (Komenda) (Žužemberk) 15 Propadajoča kmečka hiša (Gornji Grad) 37 Urejen toplar (Gornji Grad) 16 Propadajoča kmetija (Gornji Grad) 38 Čebelnjak (Gornji Grad) 17 Zgleden primer obnove kulturne dediščine 39 Objekt - skladišče na kmetijskih zemljiščih (Trebnje) (Komenda) 18 Prenovljena kašča (Gornji Grad) 40 Neustrezno odlaganje bal in drv (Gornji Grad) 19 Šotori (Ig) 41 Nekdanje zidanice, preurejene v stanovanjske objekte (Mokronog) 20 Šotora (Komenda) 42 Nekdanje zidanice, preurejene v stanovanjske objekte (Trebnje) 21 Šotor in zgrajeni objekt - skladišče na kmetijskih zemljiščih (Komenda) 43 Oljarna (Piran) 22 Šotori (Piran) 1 Ime posega: Gradnja rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih Občina: Turnišče Vrsta obravnavanega ~............,. . Širitev kmetijskega podjetja posega: Investitor se je odločil za nakup 10 ha kmetijskega zemljišča v Renkovcih v bližini opuščene geotermalne vrtine. Izbor lokacije za rastlinjake je vezan na območje termalne vode. Avgusta 2011 so začeli graditi prvi rastlinjak. Po dolgotrajnem delu in pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj je bila leta 2012 otvoritev prvega, 4 ha velikega rastlinjaka, pridobivanje gradbene dokumentacije je trajalo 3 leta. Danes so rastlinjaki, ki se deloma ogrevajo z Kratek opis, zakaj je geotermalno vodo, veliki 6,5 ha. Ob njih je že pripravljeno zemljišče, na izbran ta poseg: katerem se gradi nov 2,3 hektara velik rastlinjak s povečano prodajalno paradižnika in z okrog 600 m2 velikim prezentacijskim rastlinjakom. Z dokončanjem novega rastlinjaka jih bodo imeli skupaj okrog 9 ha, v njih bodo pridelali 4500 ton paradižnika na leto, kar je blizu 25 odstotkov slovenskih potreb po tej vrtnini. OPPN in OPN javna dokumentacija v zvezi s širitvijo rastlinjakov je dostopna na spletni strani občine Turnišče (http://obcinaturnisce.si/?page_id=143). (www.googlemap.com) (Andreja Borec) Ime posega: Širitev kmetije Občina: Miklavž na Dravskem polju Vrsta obravnavanega posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski, gospodarski objekt) Mladi prevzemniki na kmetiji so se odločili za tehnološko posodobitev reje krav mlekaric. Posodobitev je zajemala gradnjo novega hleva in vseh spremljajočih objektov potrebnih pri reji živali. S novogradnjami se je kmetija širila na lastna kmetijska zemljišča. Kmetija se je pri umeščanju novih objektov srečevala s klasičnimi problemi: visok strošek komunalnega prispevka, dolgotrajnost postopkov in pridobivanja različnih soglasij. Sodelovanje s KGZ pri nasvetih je bilo vzorno, slabša pa je bila komunikacija z občino. Kmetija je v naselju, ki ga ne moremo več opredeliti kot agrarno, vendar konfliktov z ostalimi prebivalci ni zaznati. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 3 Ime posega: Ekosocialna kmetija Občina: Šalovci Vrsta obravnavanega posega: • Širitev kmetijskega podjetja • Aktiviranje opuščenih kmetijskih objektov Kmetijsko podjetje, ki se ukvarja z ekološkim kmetijstvom, povprečno zaposluje približno 50 težko zaposljivih ljudi iz najbolj ranljivih skupin. Danes obdelujejo več kot dvajset hektarov polj in pridelujejo predvsem tradicionalne prekmurske poljščine. Ekosocialna kmetija se je začela razvijati s pomočjo projektov in ob podpori občine Šalovci - kmetija je bila last občine in je tako kot mnoge druge domačije v tem obmejnem pasu propadala. Danes pod imenom Korenika delujejo že tri kmetije na robu vasi Šalovci. V tem primeru gre za širitev kmetije vendar, ne na nova zemljišča in z novimi kmetijskimi objekti, temveč z aktivacijo (odkupom) opuščenih bližnjih kmetij. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 4 Ime posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji Občina: Slovenj Gradec Vrsta obravnavanega Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (gradnja novega gospodarskega objekta) posega: Obravnavana kmetija se nahaja v Koroški regiji na nadmorski višini 450 m. Je zaščitena kmetija, kjer obdelujejo cca. 17,50 ha kmetijskih površin. Kmetija je usmerjena v rejo krav molznic. Za rejo živali se je do sedaj uporabljal stari goveji hlev po sistemu vezane reje, ki pa ne zagotavlja osnovnih ekoloških zahtev za rejo živali. Zaradi prostorske stiske v hlevu, same tehnologije ter ogromno ročnega dela za oskrbo živali (dovoza in razdeljevanja krme, odstranjevanja gnoja, molže na stojiščih, neustreznih stojišč za krave, zaradi česar je več poškodb vimena, seskov, nog ...) je bil obstoječi hlev neprimeren. Da so lahko povečali stalež krav in jim izboljšali pogoje za rejo (prosto rejo), so se odločili za gradnjo novega hleva, v katerem danes redijo 52 krav molznic in 40 glav mlade živine. Vzporedno s hlevom je bilo treba ....... zgraditi tudi laguno za gnojevko, gnojišče ter koritaste silose. Z Kratek opis, zakaj je 6 , . . . , .. „. ., , , . novogradnjami se je kmetija širila na lastna kmetijska zemljišča v sklopu izbran ta poseg: kmetijskega gospodarstva. V skladu z ZKZ gradnja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna, lahko pa je občina v določenem prehodnem obdobju od uveljavitve novele ZKZ-C brez spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) načrtovala določene objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb (v nadaljevanju: kmetijski objekti). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je na pobudo lastnice kmetije ustrezno zemljišče vključilo v postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe (Uradni list RS, št. 99/07). (Bojan Kogal) (Bojan Kogal) Ime posega: Sirarna Občina: Idrija Vrsta obravnavanega posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski in gospodarski objekt) Zaznani problemi: 1 Spreminjanje značaja prostora (razmerja, merila, identitete) 1 Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: Nov objekt je postavljen med obstoječo stanovanjsko hišo in cesto, ki ob kozolcu vodi do sosednje kmetije. V pritličju nove stavbe je urejena dopolnilna dejavnost - mlekarna in sirarna ter trgovina z izdelki. V nadstropju so stanovanjski prostori. Stavba je zelo dobro oblikovana -upošteva arhitekturno tipiko in uporabo lokalnih materialov (nebarvan les, svetla fasada) in umeščena med obstoječe stavbe, ne izstopa z videzom. Na kmetiji so bili v zadnjih letih zgrajeni še ena stanovanjska hiša, ki je prav tako primerno oblikovana, a je nekoliko preveč oddaljena od domačije in nov sodoben hlev, nizek in s položno streho, ki je umeščen v najnižjem delu dvorišča, ob ostalih objektih (vizualno izstopa, kar bi bilo mogoče izboljšati z zasaditvijo sadnih dreves med hlevom in novo stanovanjsko hišo). (www. geopedia.sij (Damjana Gantar) Ime posega: Kmetija in dopolnilna dejavnost Občina: Logatec Vrsta obravnavanega posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski in gospodarski objekt) • Neustrezna dimenzija • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine...) Zaznani problemi: • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) Kmetija in dopolnilna dejavnost (proizvodnja električne energije in lesarstvo); lega kmetije tik ob zelo prometnem krožišču, prostorska omejenost s cestama na dveh straneh. Neurejen videz dela kmetije, neobičajni objekti (polkrožna stavba/rampa; brez fasade; industrijski objekt v pastelnih barvah, okna, nizek naklon strehe), shranjevanje drv ob objektu. Fotovoltaični paneli na strehi. Primer različnih neustreznih gradbenih in oblikovnih rešitev na enem mestu. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: Ime posega: Kokošja farma na robu vasi Občina: Pivka Vrsta obravnavanega posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski, gospodarski objekt) Zaznani problemi: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) • Neustrezen izbor materialov in barv • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) • Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi • Kmetija leži na robu manjše strnjene vasi, objekti farme so oddaljeni cca. 50. metrov. • Lokacija je primerna, hlevi so stisnjeni pod manjšo vzpetino. • Stavbe so urejene, izstopa svetla barva strehe in sten novega objekta in stanovanjski objekt (tipska dvonadstropna hiša z balkoni). • Pred farmo, z vaške strani bi bilo mogoče urediti sadovnjak, ki bi zakril objekte in hkrati povečal protivetrno zaščito. • Lastnik pove, da so v konfliktih z občino in sosedi, da pa ni pravih razlogov. Farma je nemoteča, ni vidna z vasi, v bližini ni zaznati smradu. Kokošje farme v oklici Pivke so pogoste, res pa so (večje farme) locirane v odprti krajini, oddaljene od naselij. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: (www.googlemap.com) (Damjana Gantar) 8 Ime posega: Sodobni hlev za živino Občina: Ivančna Gorica Vrsta obravnavanega posega: Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov gospodarski objekt) Zaznani problemi: • Neustrezna dimenzija (z vidika značilnosti prostora) • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • Večje merilo novega hleva kot tudi izbor materiala in zelo svetle barve daje objektu neprimerno izstopajočo podobo v krajini, kar bi bilo brez večjih problemov možno omiliti z nekoliko drugačno postavitvijo, členitvijo strehe in fasade, drugačnimi materiali, temnejšimi barvami kot tudi samo ureditvijo širše okolice (modulacija terena, zasaditve...). • Še posebno z regionalne ceste je novi hlev zelo vidno izpostavljen. • Opustitev starega hleva, ki pa se ne ruši niti ni zanj predvidena nova funkcija. • Kot dobra praksa se lahko prepozna postavitev starega (sedaj opuščenega) hleva, tako da skupaj z bivalnimi objekti tvori skupno dvorišče in je tudi v samem merilu z njimi precej skladen. • Tudi makro postavitev novega hleva v neposredni bližini drugih objektov je ustrezna, saj z njimi tvori celoto. Ni pa bilo ustreznih oblikovnih ukrepov in v mikro postavitvi bi bile možne izboljšave . • V neposredni bližini se gradi nova industrijsko obrtna cona, ki odpira razmislek o možnosti lokacijskega združevanja objektov intenzivnega kmetijstva z objekti za industrijo in obrt. (Ina Šuklje Erjavec) Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 9 Ime posega: Selitev kmetije na rob vasi in postavitev sončne elektrarne Občina: Ivančna Gorica Vrsta obravnavanega • Selitev kmetije na novo lokacijo posega: • Postavitev strehe za sončno elektrarno • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) • Nedokončan in slabo funkcionalen poseg zaradi spremembe pogojev za Zaznani problemi: „ . . sončne elektrarne • Problematična lokacija posega • Kmetija se je zaradi prevelike utesnjenosti stare stavbe preselila na rob vasi. • Z ureditvijo in razporeditvijo novih objektov se ponovno soočajo z utesnjenostjo oz. se bodo v kratkem. Kratek opis, zakaj je • Značilen primer velikih posegov zaradi državnih spodbud (za gradnjo izbran ta poseg: sončnih elektrarn), ki pa dolgoročno niso v korist kmetu. • Kmetija ima prodajo izdelkov na domu - domiselna ureditev pred vhodom. • Aktivno iskanje rešitev za izboljšanje v prihodnosti. • Zanimiv primer multifunkcionalnosti - zimska uporabe plastenjaka za ekološko rejo kokoši, ki se v sezoni pasejo na pašniku. (Ina Šuklje Erjavec) (Ina Šuklje Erjavec) 10 Ime posega: Preseljena kmetija Občina: Trebnje Vrsta obravnavanega posega: Selitev kmetije na novo lokacijo Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • Največja kmetija v Dobrniču se je iz središča naselja preselila na nepozidano lokacijo izven naselja. • Kmetija ima mladega prevzemnika. • Če so želeli preseliti kmetijo, so morali preseliti tudi stanovanjski objekt, saj je bilo za vse izdano enotno gradbeno dovoljenje. • Hkratna selitev družine v nov objekt izven naselja ima tudi negativno plat, saj imajo otroci daljšo pot do šole. (www.googlemap.com) (Primož Pipan) 11 Ime posega: Utesnjena opuščena kmetija v središču Trebnjega Občina: Trebnje Vrsta obravnavanega Opuščena kmetija v sredisču naselja posega: Zaznani problemi: Opuščeni, neizkoriščeni in propadajoči objekti znotraj naselja Kratek opis, zakaj je To je bila do nedavnega še zadnja kmetija v središču Trebnjega, ki pa je izbran ta poseg: sedaj opuščena. 12 Ime posega: Opuščeni kmetijski objekti Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Opuščeni kmetijski objekti zaradi širitve naselja in urbanizacije Zaznani problemi: Propadanje objektov Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • več opuščenih kmetijskih objektov v Gornjem Gradu • veliko neizkoriščenega prostora • neurejena okolica objektov • nekateri objekti niso vzdrževani in sčasoma lahko postanejo nevarni za mimoidoče (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) 13 Ime posega: Utesnjene kmetije v vasi Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Umestitev kmetij v naselju, utesnjenost Zaznani problemi: Prevelika utesnjenost Vas Bočna je primer tradicionalnega ruralnega naselja, kjer je v starem delu umeščenih več kmetij. Le-te so praviloma prostorske utesnjene, vendar prevladuje zaposlitvena usmeritev prebivalcev izven kmetijstva. Potreb po širitvi ni, zato trenutno stanje odraža nekakšno ravnovesje. Prevladuje (pol)kmečko prebivalstvo, zato je konfliktov med prebivalci, ki so vezani na kmetijsko dejavnost, ni zaznati. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: JX'^S^"7 MTtf - « nt v- v, *ђ, X (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) (Nika&Razpotnik&Visković)& (Nika&Razpotnik&Visković)& (Nika&Razpotnik&Visković)& 14 Ime posega: Utesnjena kmetija, ki se želi preseliti na novo lokacijo Občina: Komenda Vrsta obravnavanega posega: Zaznani problemi: Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: Selitev kmetije na novo lokacijo Selitev dela kmetije na novo lokacijo Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski, gospodarski objekt) Prevelika utesnjenost Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi • Kmetija je utesnjena in je vložila pobudi za selitev na novo lokacijo, ki pa še ni razrešena. • Kmetija se razvija, potrebe po prostoru se večajo (širitev dela kmetije na druge lokacije). • Konflikti s prebivalci zaradi prometa, smradu, hrupa ter umazanega cestišča. (www.geopedia.si) 15 Ime posega: Propadajoča kmečka hiša Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Propadajoč objekt Zaznani problemi: Prevelika vidna izpostavljenost Nevzdrževan / propadajoč objekt Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • propadajoča kmečka hiša sredi naselja, na izpostavljenem mestu (v križišču) • v primeru nadaljnega propadanja nevarnost za okolico (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 9 16 Ime posega: Propadajoča kmetija Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega Propadajoči objekti posega: Zaznani problemi: Propadajoči objekti, neizkoriščen prostor • zapuščena in propadajoča kmetija Kratek opis, zakaj je • neizkoriščen prostor izbran ta poseg: • dostop omejen in odmaknjen od glavne prometnice, zato ni nevarno za okolico (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 17 Ime posega: Zgleden primer obnove kulturne dediščine Občina: Trebnje Vrsta obravnavanega posega: Obnova kulturne dediščine .....Občina obnavlja staro kmečko poslopje. V hodniku je črna kuhinja z dvema Kratek opis, zakaj je , , ,, ,.,„,.„.,, . , kuriščema, kar je zelo redko, saj so po navadi taksne hise imele le eno izbran ta poseg: kurišče. ■ (www.geopedia.si) (Mateja Smid Hribar) 18 Ime posega: Prenovljena kašča Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Obnova objekta Zaznani problemi: • nesoglasje z ZVKD glede pridobivanja finančnih sredstev Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: kašča obnovljena v originalnem slogu, vključno s streho iz skodel še vedno uporabna za skladiščenje primer dobre prakse - sokrajani kaščo poznajo in so na njo ponosni 19 Ime posega: Šotori Občina: Ig Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine...) Zaznani problemi: • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) • Konflikti z VKD, NATURA2000, vodni viri, območja zaščite in reševanja Kratek opis, zakaj je Neurejeni objekti, propadajoči kozolci, kozolci namenjeni spravilu bal, šotor; izbran ta poseg: na robu vasi - razvrednotenje videza naselja. 20 Ime posega: Šotora Občina: Komenda Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • Neustrezna dimenzija • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • PRVI PRIMER: Šotor postavljen v neposredni bližini kmetije, vidna izpostavljenost, čeprav je okolica urejena. • DRUGI PRIMER: Šotor ni v neposredni okolici kmetije, okolica je neurejena. (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 21 Ime posega: Šotor in zgrajeni objekt - skladišče na kmetijskih zemljiščih Občina: Komenda Vrsta obravnavanega • Selitev dela kmetije na novo lokacijo posega: • Legalizacija / nelegalna gradnja • Neustrezna dimenzija • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine...) • Neustrezen izbor materialov in barv Zaznani problemi: • Prevelika vidna izpostavljenost • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) • Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi • preveliki objekti • neurejena okolica ....... • občasno smrad (skladiščenje odpadne zelenjave) - konflikti z ostalimi Kratek opis, zakaj je , . , . . , prebivalci izbran ta poseg: • uporaba kmetijske mehanizacije na šolski poti • razlog: prostorska utesnjenost kmetije na obstoječi lokaciji in zapleti pri selitvi na novo lokacijo 22 Ime posega: Šotori Občina: Piran Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) Za nani roblemi ^ Neustrezen izbor materialov in barv • Konflikti z VKD, NATURA2000, vodni viri, območja zaščite in reševanja • Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Pomožni kmetijski objekti v neposrednem zaledju naravnega rezervata, Kratek opis, zakaj je neprimernih oblik in materialov (kontejner, gostinski šotor...). Neprimerni izbran ta poseg: objekti in kopičenje materiala na zelo občutljivi lokaciji (varstvo narave, krajinski park). (www.googlemap.com) (Damjana Gantar) 23 Ime posega: Pomožni objekt in območje za rekreacijo Občina: Logatec Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: • Neustrezna lokacija • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine...) • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) • Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Lega kmetijskih objektov na zelenih oz. rekreacijskih površinah ob smučišču v Logatcu. Prvi objekt je začasna lopa za kmetijsko mehanizacijo; dejanska raba skladišče krme in hlev. Drugi objekt je začasni objekt - šotor. Velika vidna izpostavljenost na pobočju; neustrezen videz objektov. Problematična lega v prostoru, na pobočju, kjer je pozimi urejeno smučišče; konflikti z drugimi rabami (rekreacijsko območje Sekirica). Podana je bila pritožba na inšpekcijo, ki pa ni ugotovila neskladij z OPN. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: (www.googlemap.com) (Damjana Gantar) 24 Ime posega: Staja za konje Občina: Pivka Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: Objekt je primernih dimenzij, materialov in se lepo vklaplja v prostor. Umeščen je v odprti krajini, relativno blizu stanovanjskih stavb. Usmerjenost slemena ne sledi usmerjenosti okoliških objektov. (www.geopedia.si) (Damjana Gantar) 25 Ime posega: Staja za živino Občina: Pivka Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • Konflikti z VKD, NATURA2000, vodni viri, območja zaščite in reševanja • Dotrajanost in neurejenost objekta in okolice Objekt stoji ob cesti, je razpadajoč in neurejen, enako okolica. Material je deloma ustrezen a dotrajan (nepobarvan les, lesene plošče), deloma neustrezen (strešna lepenka, salonitne plošče). (www.geopedia.si) (Damjana Gantar) 26 Ime posega: Zagrajeni pomožni objekti Občina: Komenda Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: • pomožna objekta na kmetijskih zemljiščih, sprva na odprtem, nato Kratek opis, zakaj je zagrajena izbran ta poseg: • varovanje pred bodisi divjadjo ali mimoidočim • objekta nista vizualno moteča, prav tako ne predimenzionirana 27 Ime posega: Plastični rastlinjak Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: • Neustrezen izbor materialov in barv • Prevelika vidna izpostavljenost • Prekinjanje prometnih povezav • Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) .....• steklenjaki in plastenjaki so vse pogostejši, predvsem na ravninskih Kratek opis, zakaj je , ... K J K 5 J K . , predelih izbran ta poseg: • na vidno izpostavljenih legah so moteči za okoliško krajino (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Viskovič) 28 Ime posega: Sončna elektrarna na pašniku Občina: Vipava Vrsta obravnavanega posega: Sončna elektrarna, fotovoltaični paneli na travniku Zaznani problemi: 1 Prevelika vidna izpostavljenost 1 Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) 1 Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Sončna elektrarna nad krajem Vrhpolje, solarni paneli nameščeni v ovinku ceste, nad kmetijsko površino/travnikom. Deloma moteče oz. vprašljivo. Elektrarna sicer ne moti videza jedra naselja, je pa vidno izpostavljena v nadaljevanju poti skozi naselje. Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: (www.googlemap.com) 29 Ime posega: Sončni paneli Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Montaža sončnih panelov na (pomožnih) kmetijskih objektih Zaznani problemi: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) • Prevelika vidna izpostavljenost Kratek opis, zakaj je • pogosto v goratih, hribovitih in gričevnatih območjih izbran ta poseg: • velike enolične površine 30 Ime posega: Lopa za les Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 1 objekt je enostaven in se oblikovno sklada z okoliškimi objekti 1 ni prevelikih dimenzij 1 večja urejenost okolice, skladiščen material je zaščiten (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 31 Ime posega: Stara kmečka lopa Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega Propadajoč objekt posega: • zapuščen in propadajoč objekt sredi vasi, na izpostavljeni lokaciji (v Kratek opis, zakaj je križišču) izbran ta poseg: • moteč z estetskega vidika • neizkoriščen prostor (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 32 Ime posega: Lopa, ki je namenjena bivanju Občina: Komenda Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: Legalizacija /nelegalna gradnja Zaznani problemi: Neustrezna/nenamenska raba • pomožni kmetijski objekt, nekoč lopa, je postal bivanjski objekt Kratek opis, zakaj je • nelegalna sprememba namembnosti izbran ta poseg: • urejenost dostopa do objketa za osebni avtomobil, dostop do objekta je ograjen, prehod mimo ni mogoč 33 Ime posega: Spremenjena namembnost pomožnega kmetijskega objekta Občina: Trebnje Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: 1 Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) 1 Spreminjanje namembnosti pomožnega kmetijskega objeta Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • nova lopa, ki je bila prvotno namenjena kot pomožni kmetijski objekt, zdaj služi tudi kot skladišče za obrt • spremenjena vizualna podoba VT&ffiSSgllGtnSS*rл' (www.googlemap.com) (Primož Pipan) 34 Ime posega: Kozolec in lopa Občina: Komenda Vrsta obravnavanega • posega: • Pomožni kmetijski objekt Legalizacija /nelegalna gradnja Zaznani problemi: • Neustrezna lokacija • Neustrezen izbor materialov in barv Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • kozolec in lopa, slednja je izdelana iz neustreznih, »nevarnih« materialov -salonitne plošče • neestetsko, tik ob glavni cesti Moste-Vodice (www.geopedia.si) 35 Ime posega: Kozolci kot oglaševalske površine Občina: Komenda Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt • Neustrezen izbor materialov in barv Zaznani problemi: • Prevelika vidna izpostavljenost • Neustrezna raba Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • kozolci se uporabljajo za namene oglaševanja • estetsko moteče • vidna izpostavljenost objektov 36 Ime posega: Nov pomožni kmetijski objekt - kozolec Občina: Žužemberk Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: Kratek opis, zakaj je • nov kozolec obnovljen v tradicionalnem slogu izbran ta poseg: • dober primer varovanja kulturne dediščine (Primož Pipan) (Primož Pipan) 37 Ime posega: Urejen toplar Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: obnovljen in urejen toplar dobro izkoriščen prostor, urejenost objekta in okolice skladiščenje lesa in prostor za mehanizacijo (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 9 в 9 38 Ime posega: Čebelnjak Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega Pomožni kmetijski objekt posega: Kratek opis, zakaj je • vizualno nevpadljiv objekt izbran ta poseg: • primerno umeščen pomožni objekt (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 39 Ime posega: Objekt - skladišče na kmetijskih zemljiščih Občina: Komenda Vrsta obravnavanega posega: Pomožni kmetijski objekt Nelegalna gradnja Zaznani problemi: 1 Neustrezna lokacija 1 Neustrezna dimenzija 1 Neustrezen izbor materialov in barv 1 Prevelika vidna izpostavljenost 1 Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) 1 Konflikti med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci/sosedi Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: zidan objekt / skladišče na kmetijskih zemljiščih je vidno izpostavljen okolica je neurejena, objekt je zato moteč dimenzije in uporabljeni gradbeni material niso v skladu z okolico namenjen ne le kmetijski rabi, ampak tudi shranjevanju gradbenih strojev posledica pomanjkanja prostora na kmetiji (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) (Nika Razpotnik Visković) 9 в 9 в 9 в в 40 Ime posega: Neustrezno odlaganje bal in drv Občina: Gornji Grad Vrsta obravnavanega posega: Odlaganje materiala na prostem zaradi pomanjkanja ustreznih objektov Zaznani problemi: Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • Neustrezna lokacija • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine ...) • Prevelika vidna izpostavljenost • skladiščenje bal in drv na prostem je problematično, ker odloženi material ni zaščiten pred zunanjimi dejavniki • moteče zaradi neestetskosti - tik ob cesti • posledica prostorske stiske - pomanjkanje ustreznih objektov za skladiščenje (kljub temu da gre za gorsko-hribovsko območje, kjer se kmetije s prostorsko utesnjenostjo praviloma ne srečujejo) (www.geopedia.si) (Nika Razpotnik Visković) 41 Ime posega: Nekdanje zidanice, preurejene v stanovanjske objekte Občina: Mokronog Vrsta obravnavanega posega: Sprememba namembnosti iz zidanic v stalna bivališča Zaznani problemi: 1 Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) 1 Ni infrastrukturne opremljenosti (npr. organizacija šolskih prevozov) • obstoječa infrastruktura na začetku ni bila prilagojena spremenjeni dejanski namembnosti objektov, zato so bila potrebna velika investicijska vlaganja - napeljali so elektriko in vodovod, • nekdanje vinograde pri nekdanjih zidanicah spreminjajo v travnike, sadovnjake in vrtove • težava s prevozom otrok v šolo Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 42 Ime posega: Nekdanje zidanice, preurejene v stanovanjske objekte Občina: Trebnje Vrsta obravnavanega posega: Sprememba namembnosti iz zidanic v začasna ali stalna bivališča Spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) Ni infrastrukturne opremljenosti Zaznani problemi: • sprememba namembnosti je poleg spremenjene vizualne podobe povzročila še vrsto drugih težav, potrebna so bila velika investicijska vlaganja • zaradi neustrezne obstoječe infrastrukture so morali napeljati elektriko, vodovoda in kanalizacije pa niso uspeli napeljati, tako da pitno vodo do posameznih objektov dovažajo s cisternami • asfaltiranje nekdanjih poljskih poti • nekdanje vinograde spreminjajo v travnike, sadovnjake in vrtove Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: 43 Ime posega: Oljarna Občina: Piran Vrsta obravnavanega posega: 1 Širitev kmetije na obstoječi lokaciji (nov stanovanjski, gospodarski objekt) 1 Pomožni kmetijski objekt Zaznani problemi: Kratek opis, zakaj je izbran ta poseg: • Neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (streha, odprtine.) • Neustrezen izbor materialov in barv: delno (pločevinasta streha in naravni kamen) Kmetija dvignjena na pobočju nad Strunjanskim zalivom. Vsi objekti (stanovanjska hiša, pomožni objekti, oljarna) so strnjeni na eni lokaciji in obdani s kmetijskimi površinami: vinogradi in nasadi sadnega drevja (kaki). Objekti so primernih velikosti in materialov (bela fasada, opečnata streha, naravni kamen, les), razen strehe novega objekta, ki je pločevinasta. (www.googlemap.com) (Damjana Gantar) (Damjana Gantar) 8 Usmeritve in priporočila za umeščanje ter oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru Usmeritve in priporočila za umeščanje ter oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru so eden izmed ključnih rezultatov Ciljnega raziskovalnega projekta Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov. Usmeritve upoštevajo vidike: • zagotavljanja racionalne rabe prostora, ob zavedanju, da je prostor omejena dobrina; • ohranjanja in ustvarjanja prepoznavnosti in kakovosti krajine; • ohranjanja identitete in prepoznavnih značilnosti območij; • ohranjanja narave, varovanja kulturne in naravne dediščine, trajnega varovanja kmetijskih zemljišč in drugih kakovosti prostora; • zagotavljanja kakovostnih življenjskih razmer in zdravega življenjskega okolja, vključno s kakovostjo bivanja in nemotenega delovanja na kmetiji. Rezultati temeljijo na analizi slovenske zakonodaje in dokumentov, smernic in uveljavljenih prostorskih praks doma in v tujini, na anketni raziskavi, ki je vključevala slovenske občine in izbrana zavarovana območja, poglobljenih intervjujih s kmetijskimi svetovalci-strokovnjaki kmetijsko-gozdarskih zavodov Slovenije, rezultatih fokusne skupine kmetijskih strokovnjakov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije ter ugotovitvah medsektorske delavnice. Usmeritve in priporočila bodo uporabna kot strokovna podlaga za načrtovanje, umeščanje in oblikovanje kmetijskih stavb, s ciljem ohranjanja privlačne in prepoznavne podeželske krajine, izboljšanja kakovosti življenja v podeželskih naseljih ter izboljšanja bivalne kakovosti na kmetijah. Doseganje teh ciljev upošteva tudi uvajanje sodobnih kmetijskih tehnologij in je v skladu z razvojno strategijo kmetijstva (Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020) ter prenovljenim zakonom s področja prostorskega načrtovanja (ZUreP-2, 2017). Ne glede na to, da si uporabniki želijo čim bolj natančnih smernic, ki bi opredeljevale izhodišča za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov za vsako krajinsko regijo in arhitekturni tip, pri pripravi tako detajlnih smernic kmalu trčimo na omejitve. Veliko število krajinskih regij in arhitekturnih regij in krajin, njihovo delno neujemanje ter tudi posebnosti znotraj posameznih območij bi pomenilo, da morajo biti smernice prilagojene dobesedno vsaki posamezni vasi. Poleg tega je umestitev in oblikovanje kmetijskih objektov odvisna tudi od tipa kmetijske panoge oziroma od vrste kmetijsko-gospodarskega objekta (umestitev hleva za živino, kozolca ali pa na primer oljarne). Obseg takšnega dokumenta presega zmožnosti znotraj projekta, zato smo v besedilo splošnih izhodišč vključili opozorila na upoštevanje regionalne in arhitekturne tipike ter prilagoditve glede na tip objektov in vrsto dejavnosti. Predstavljena izhodišča in usmeritve lahko služijo kot podlaga za izdelavo podrobnejših arhitekturnih vodnikov, tudi v sklopu priprave urbanističnih ali krajinskih zasnov ter podrobnejših dokumentov, kot so prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora v okviru občinskih prostorskih aktov. Predlogi ne posegajo na področje lastniških razmerij, prav tako ne na iskanje najustreznejših zemljiških parcel za umeščanje kmetijskih objektov v okviru kmetijskega gospodarstva ali iz zemljiškega fonda, s katerim upravlja Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, saj le-to zahteva individualno obravnavo. Usmeritve in priporočila za umeščanje ter oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru so zbrane v Prilogi 1: KMETIJSKI OBJEKTI IN PROSTOR. 9 Diseminacijske aktivnosti 9.1 Medsektorska delavnica 12. 10. 2017 je v Ljubljani v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU potekala medsektorska delavnica z naslovom Umeščanje kmetijskih objektov v krajino. Njen namen je bila predstavitev dosedanjih projektnih rezultatov dopolnjenih z utrinki s terenskega dela ter soočenje različnih sektorskih pogledov s strani pristojnih ministrstev, občin, upravljavcev zavarovanih območij in kmetijsko-gozdarskih zavodov na problematiko prostorske utesnjenosti kmetij ter umeščanja pomožnih kmetijskih objektov v prostor. Z vključenostjo različnih deležnikov in strok smo želeli oblikovati in usklajevati usmeritve in priporočila za oblikovanje in umeščanje (pomožnih) kmetijskih objektov v krajino. Ob organizatorjih delavnice - Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so bili prisotni še udeleženci z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj, občin Slovenske Konjice, Ljubljana in Tolmin, Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter Triglavskega narodnega parka. Skupno se je delavnice udeležilo 28 udeležencev. Po uvodnem pozdravu udeležencev in kratki predstavitvi ciljnega raziskovalnega projekta so organizatorji predstavili dosedanje rezultate na projektu. Nika Razpotnik Visković je predstavila rezultate spletne ankete za slovenske občine, Damjana Gantar je predstavila rezultate vprašalnika za zavarovana območja v Sloveniji, Marjan Janžekovič je predstavil rezultate intervjujev s strokovnjaki z vseh Kmetijsko gozdarskih zavodov v Sloveniji in rezultate skupne diskusije na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Ina Šuklje Erjavec je predstavila Utrinke s terena: Cerkno, Idrija, Logatec, Gornji Grad, Slovenj Gradec, Ivančna Gorica, Trebnje, Komenda, Ljubljansko barje. Po odmoru so se udeleženci razdelili v dve skupini glede na dva vsebinska sklopa: • Prostorsko utesnjene kmetije; • Umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v prostor. V sklopu Prostorsko utesnjene kmetije so udeleženci najprej spregovorili o možnostih širitve in/ali selitve utesnjenih kmetij. Izpostavljeno je bilo sledeče: • Širitev kmetij na obstoječi lokaciji in nadgradnja starejših kmetijskih objektov zaradi novih tehnologij, ki zahtevajo infrastrukturne spremembe največkrat ni možna. • Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih omogoča sorazmerno hitro reševanja prostorske utesnjenosti kmetij s pripravo in sprejemom OPPN-jev. Kmetje se kljub visokemu strošku poslužujejo tega mehanizma, saj na rešitev njihove prostorske utesnjenosti ne morejo čakati več let. Z občino se predhodno dogovorijo o selitvi kmetije na novo lokacijo, največkrat izven naselja. Vendar omenjena možnost ne prispeva k preprečevanju razpršene poselitve -prav nasprotno, ne rešuje težav, povezanih z lastništvom in razdrobljeno posestno strukturo, saj bi vsak kmetijo rad selil in gradil na svojih zemljiščih.Znotraj občine tako prihaja do novih prostorskih konfliktov. V izogib temu lahko veliko prispevata strokovnjak iz kmetijsko-svetovalne službe in urbanist, ki bi znal predlog, usklajen z OPN-jem umestiti na širši ravni. • Zamenjava zemljišč v sodelovanju s Skladom kmetijskih zemljišč bi lahko imela pomembno vlogo pri ohranjanju prostora in preprečevanju razpršene poselitve. V primeru menjave zemljišč bi se rešitve lahko iskale na robovih obstoječih naselij. Razpršena gradnja je po vseh strokovnih študijah razglašena za eno največjih groženj trajnostnemu razvoju prostora in stanje v Sloveniji je že dramatična (npr. cestna in kanalizacijska infrastruktura). • Z reševanjem prostorske utesnjenosti kmetij prek OPPN-jev niso zadovoljni predstavniki MOP-a in MK-a, ki menijo, da je prostorsko problematiko, kamor spada tudi selitev kmetij, treba celostno in sistemsko reševati, podobno kot se na regionalni ali celo na nacionalni ravni rešujejo gospodarske cone. Avgusta 2017 je vlada sprejela dokument Arhitekturna politika, ki se zavzema za celostni postopek pri načrtovanju v prostoru in usklajevanju različnih interesov. Potrebovali pa bi organ, mogoče tudi na vladni ravni, ki bi poskrbel in omogočil dialog in usklajevanje različnih sektorjev. • Razvoj večjih kmetijskih gospodarstev bi moralo reševati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg tega se bo treba na državni ravni odločiti, ali se podpira večja kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k samooskrbnosti, kar je cilj države. Če da, kje bodo območja, ki bodo omogočala tovrsten razvoj? V prostoru je še vrsta drugih dejavnosti kot so varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo krajine in identitete naroda, varovanje habitatov in zveri, zavarovana območja, ki jih želimo ohranjati in izvajati. Na državni ravni potrebujemo načrt, katere dejavnosti se bodo kje izvajale. • Kmetijske svetovalne službe bi lahko kmete usmerile v druge dejavnosti, ki bi jim namesto širitve omogočile prestrukturiranje. • Na težave s širitvijo in selitvijo kmetij močno vplivajo naravne danosti in bližina urbanih središč.Na nacionalni ravni se bo treba odločiti, katere panoge izvajati v ravninskih predelih, katere pa v hribovitem svetu; kaj spodbujati v bližini urbanih središč, kjer vrednost zemljišča lahko presega vrednost investicije, in kaj spodbujati v bolj odročnih krajih. • Dodatna težava širitve in selitve kmetij je v arhitekturnem umeščanju novih objektov, ki zaradi tehnologij ne sledijo tradicionalnim vzorcem in objektom. Stanje lahko dodatno poslabša umeščanje tipskih objektov, ki niso prilagojeni lokalnemu kontekstu. Nova gradbena zakonodaja ne bi smela dopuščati tipskih rešitev.Lokacijske odločitve bi bilo treba sprejemati na terenu. • Udeleženci vidijo nekaj manevrskega prostora v arhitekturnih smernicah umeščanja in oblikovanja novih kmetijskih objektov v prostor. • Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor upajo, da bo k reševanju problematike prispeval nov zakon o urejanju prostora, ki stremi k ohranjanju urbanih območij, možnost širitve posamičnih kmetij pa bo podrobneje opredeljena v prenovljenem državnem prostorskem redu. V vzporedni skupini se je odvijala razprava o umeščanju pomožnih kmetijskih objektov v prostor. Glavni poudarki so bili: • Pomožne objekte je treba umeščati tako, da se ohranja krajinska zasnova in identiteta. Tu imajo ključno vlogo prostorski načrtovalci. • Izvoren problem je v sprenevedanju, čigava pristojnost je urejanja prostora. Trenutno je pristojnost v precejšni meri naložena občinam, ki same dokaj subjektivno spreminjajo rabo, saj so splošne smernice preohlapne. Ohlapna je tudi lokacijska informacija za enostavne objekte saj jo investitor lahko tolmači po svoje. Za občine je to veliko breme. Želijo si splošnih usmeritev za umeščanje pomožnih objektov s slikovnim gradivom, ki bodo prilagojeni krajinskim tipom in bodo ohranjali identiteto prostora. Stroka mora poleg oblike svetovati tudi materiale, umeščanje in ozelenitve. Smernice manjkajo tudi na državni ravni. Občine si najbolj želijo nekakšnega kataloga objektov in navodil, kako se jih umešča, vendar same za pripravo nimajo niti finančnih, niti človeških virov. • Občine si želijo videti primere dobrih praks in rešitev, vendar se pri tem odpira vprašanje, kaj je dobra praksa, zakaj in za koga, saj se na problematiko gleda iz različnih zornih kotov (kmetje, načrtovalci, upravljavci zavarovanih območij in varstva kulturne dediščine, ...). V bolj občutljivih primerih je potrebno medsektorsko sodelovanje, sicer pa je treba dileme rešiti s pripravo prostorskih aktov. Sprejemanje kompromisov je nujno, vendar se je treba zavedati, kdaj in zakaj. • Poseben primer in trend med pomožnimi kmetijskimi objekti so tipski šotori, ki se jih kmetje poslužujejo zaradi prihranka časa. • Kmetijske razpise bi bilo treba usmerjati tako, da se jasno določi namen razpisa, ki mora biti skladen s prostorskim načrtom. • Občina bi morala ustanoviti inšpekcijo za kontrolo aktov, ki jih sprejme občina. Težava je v pomanjkanju ustreznega nadzora, še posebej nadzora na kmetijskih zemljiščih, saj je veliko takšnih pomožnih kmetijskih objektov, ki so bili sprva kmetijski, danes pa so v njih garaže, prostori za druge dejavnosti, vikendi ipd. Vzporedno s tem bi bilo treba preveriti še, kdo so lastniki pomožnih kmetijskih objektov, kje stanujejo ter kmetujejo. • V prihodnje bo treba več pozornosti nameniti izobraževanju in ozaveščanju ljudi in medijov, kaj spada v določen prostor. • Zaželeno je večsektorsko svetovanje na ravni svetovalnih služb. •Institut občinskega urbanista bi lahko bil točka srečanja za medsektorsko sodelovanje. • Podjetja, ki izdelujejo OPN-je, imajo zelo velik vpliv na občinske uprave in župane -v dobrem in slabem. • Določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko pozitivno vpliva na obravnavano problematiko. • Kmetijstvo ne sodi v »kmetijske cone«, saj je za Slovenijo značilna »mešana raba prostora«, katerega del je tudi kmetijstvo. • Umeščanje kmetijstva in kmetijskih objektov v prostor ne smemo enačiti z razpršeno poselitvijo. • Zakon o kmetijskih zemljiščih zapoveduje, da mora kmet zemljišča obdelovati kot dober gospodar, vendar pa inšpekcija ni aktivna. Nimamo nadzora, ker zakonodaje ne izvajamo. • Sprememba namembnosti objektov je politično in ne strokovno vprašanje. Politika bi morala bolj upoštevati stroko. Slika 20: Udeleženci medsektorske delavnice (foto: Igor Lapajne). 9.2 Zaključni posvet 5. 3. 2018 je v Hočah na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, potekal zaključni posvet Ciljnega raziskovalnega projekta Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov. Poleg organizatorjev; Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, so bili prisotni še udeleženci z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (osrednja enota, OE Kranj in OE Piran), občin Slovenske Konjice, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Kranj, Sevnica, Bohinj, Maribor, Ljutomer, Zreče, Puconci, Odranci, Ljubljana, Kozjanskega parka, Krajinskega parka Goričko, podjetja ZEU, podjetja BOSON ter študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Vseh udeležencev posveta je bilo okoli 70. Po uvodnem nagovoru dekana dr. Branka Krambergerja in predstavitvi projekta je Marjan Janžekovič predstavil splošna priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov (za odločevalce), Damjana Gantar je predstavila izhodišča in usmeritve za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino, Nika Razpotnik Visković pa je predstavila predlog dopolnitev splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora. Sledila je razprava. Nekateri poudarki so bili že omenjeni na Medsektorski delavnici jeseni 2017, nekateri so bili izraženi na novo: • Ponovila se je misel, da je načrtovanje za umeščanje kmetijstva v prostor treba prenesti vsaj na regionalno, če ne na državno raven, saj bo konflikt med poselitvijo in kmetijsko rabo prisoten tudi v prihodnje. Prostor si delijo vsi in mora zadostiti različnim (kmetijskim in nekmetijskim) potrebam. • Ponovno je bil izražen pomislek o tem, ali res vsi pomožni kmetijski objekti služijo kmetijski dejavnosti in, ali res služijo kmetom v neposredni okolici. Da ne gre nemara za »kmetije na daljavo«, ko nekdo s statusom kmeta z Goričkega kupi kmetijsko zemljišče na območju slovenskih obalnih občin za postavitev pomožnega kmetijskega objekta, ki pa je v resnici vikend. Trenutno ni možno preprečiti prodaje kmetijskih zemljišč prebivalcem iz drugih krajev, ki si v nadaljevanju na teh zemljiščih urejajo počitniška bivališča. • Podobno pereča je tudi dilema, kaj storiti, ko nekdo na zavarovanem območju, kot je na primer Bohinj v Triglavskem narodnem parku, neha kmetovati, cena objekta pa je za drugega domačega kmeta previsoka. Navadno to kupijo nedomačini za druge namene kot so vikend, apartmajski objekt za oddajo ipd. in se hitro lahko pojavijo prostorski konflikti. • Opaziti je, da so po različnih občinah različne prakse glede tega, kaj je še dopustno. Objekte, ki so še dopustni na kmetijskih zemljiščih, bi bilo treba na državni ravni bolj jasno opredeliti, jasno določiti upravičence za takšne objekte in vzpostaviti nadzor nad tem. Prostorsko umeščanje kmetijskih pomožnih objektov bo treba reševati s kmetijsko stroko, ki pozna potrebe sodobnega kmetijstva in lokalni kontekst. Za skladno umeščanje v posamezen krajinski tip bi bilo treba najti finančni mehanizem, preko katerega si bo kmet lahko privoščil strokovno arhitekturno pomoč. Dober zgled je lahko praksa iz sosednje Avstrije, kjer arhitekt/projektant plačan s strani države, hodi od kmeta do kmeta in v praksi rešuje posamezne konflikte. • Uporabo rastlinjakov v kmetijske namene velja ohraniti, saj so dejansko začasni objekti, ki se jih lahko odstrani, na njihovi lokaciji pa se ohranja rodovitno kmetijsko zemljišče. Tudi Krajinski park Goričko se je poslužil te prakse, saj s tem dobijo najcenejši prostor za spravilo bal sena iz zavarovanih travnikov. • KGZS pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor daje le mnenje, nima pa večjih pristojnosti in pooblastil, kot jih ima na primer Zavod za gozdove na področju upravljanje z gozdom. Če bi dobili tovrstne pristojnosti, bi se morali KGZ-ji kadrovsko okrepiti in izobraziti svoje svetovalce za prostorsko načrtovanje, saj trenutno nimajo na voljo dovolj strokovnega kadra. • Občine potrebujejo priporočila glede novih rab kmetijskih objektov, ki za kmetijstvo niso več uporabna (npr. pokončni silosi, premajhni hlevi ipd.). Med razpravo so se odprla tudi naslednja vprašanja: • Kaj se zgodi oz. kako ravnati v primeru, ko se večja kmetija preseli, čez nekaj let pa se ob menjavi generacije kmetovanje opusti in na njenem mestu nastane mehanična delavnica? • V Sloveniji se v sklopu Skupne kmetijske politike uveljavljajo večje kmetije, vendar pa je za slovensko kmetijsko krajino značilna mozaičnost in razdrobljenost. V zvezi s tem so se udeleženci vprašali, če so strategije, ki jih Slovenija prevzema od EU sploh primerne in prijazne do slovenskih krajin? Slika 21: Udeleženci zaključnega posveta (foto: Damjana Gantar). 9.3 Objave znanstvenih člankov Razpotnik Visković, N., Pipan, P., Gantar, D., Šuklje Erjavec, I. (2017): Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin. Geografski vestnik 89-1. Namen prispevka je pripraviti kritičen pregled obstoječih raziskav in zakonodaje v povezavi z umeščanjem kmetij v prostor ter analizirati izkušnje, s katerimi se pri njenem izvajanju soočajo prostorski načrtovalci na slovenskih občinah. Analiza je rezultat obsežne raziskave o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in reševanju s tem povezanih konfliktov, v kateri smo zbrali izkušnje 190 slovenskih občin. Razpotnik Visković, N. (2017): Spatial Constraints of Slovenian Farms: What Does Urbanization Have to Do with It? European Countryside 9-2. Prostorska utesnjenost kmetij v Sloveniji še ni bila sistematično preučena, čeprav gre za pomemben razvojni vidik v kmetijstvu. Na to opozarjajo strokovnjaki s področij prostorskega načrtovanja, agrarne ekonomije in geografije. Prispevek predstavlja koncept prostorske utesnjenosti znotraj naselij, metodološki okvir za njeno merjenje ter razkriva povezanost med prostorsko utesnjenostjo kmetij ter urbanizacijo. Razpotnik Visković N., Komac B. (2018): Kmetijstvo v sodobni pokrajini: zaviralec ali pospeševalec razvoja? Acta geographica Slovenica; 58-1. Članek prinaša kratko analizo o tem, kako občine, zavarovana območja in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter njeni regionalni uradi zaznavajo vprašanje prostorskih omejitev kmetij in premikanje struktur kmetij na nove lokacije. 9.4 Udeležba na okrogli mizi Razpotnik Visković, N.: Umeščanje kmetijskih objektov v prostor. Aktivna udeležba na okrogli mizi Varovanje kmetijskih zemljišč, 8. 5. 2017, ki jo je organiziral Alumni klub Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL Okrogla miza je bila organizirana ob 70 letnici Biotehniške fakultete UL. Organizatorji so želeli iz različnih zornih kotov osvetliti zelo aktualno tematiko varovanja kmetijskih zemljišč, ki predstavlja konflikt interesov sodobne družbe, predstaviti trenutno stanje na tem področju, orodja za monitoring teh procesov ter osvetliti trende v prihodnje. Izsledki omenjene okrogle mize so bili predstavljeni tudi v drugih medijih (časnik Delo in revija Kmetovalec). Gradiva diseminacijskih aktivnosti so zbrana v Prilogi 4. 10 Zaključek V rezultatih raziskave smo predstavili nova spoznanja na področju prostorskega načrtovanja, predvsem kako usmerjati prihodnji razvoj poselitve v podeželskih naseljih s poudarkom na zagotavljanju površin za gradnjo kmetijskih gospodarstev ter ohranjanju kakovostne krajine. Pri tem je treba na eni strani upoštevati potrebe sodobne kmetijske dejavnosti, na drugi strani pa zagotavljati kakovostne bivalne pogoje za vse prebivalce ter neškodljive posege v kulturno krajino. Obstoječe krajinske in arhitekturne tipologije oziroma tradicijo oblikovanja ter umeščanja (kmetijskih) objektov v prostor smo nadgradili z usmeritvami za oblikovanje sodobnih, funkcionalnih ter kakovostno umeščenih kmetij. Nadgradili smo razumevanje prostorskih in družbenih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje prostorskih konfliktov. Na medsektorski delavnici in končnem posvetu smo deležnike v prostorskem načrtovanju (na nacionalni in lokalni ravni) opozorili na probleme prostorske utesnjenosti kmetij in predlagali nekaj strokovnih priporočil za njihovo odpravo. Priporočila so namenjena učinkovitejšemu urejanju prostorskega položaja kmetij in prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer v kmetijstvu, z izboljšanjem bivalnih pogojev in kakovosti prostora pa tudi k izboljšanju družbenih razmer. Pripomogla bodo k preudarnejšemu upravljanju s tveganji na razvojno perspektivnih kmetijah, povezanim z možnostjo širitve in posodobitve proizvodnje. Pripomogla bodo tudi k zmanjševanju konfliktnosti znotraj naselij ter učinkovitejšemu odpravljanju medsektorskih neskladij, ki se pojavljajo pri urejanju prostora. V projektu smo sodelovali tudi z nosilci urejanja prostora, ki so se udeležili obeh projektnih dogodkov. Predlog dopolnitev splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora lahko služijo za izboljšanje zakonodajne podlage, ki ureja področje prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Čeprav je zavedanje o pomenu kmetijstva in ohranjanja kakovostnih kmetijskih zemljišč vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji že uveljavljeno, pa so kmetije kot izvajalke kmetijske dejavnosti pogosto označene kot moteči dejavnik, njihova prostorska utesnjenost pa je razlog nesoglasij med nekmečkim in kmečkim prebivalstvom. Zagotavljanje možnosti širitve kmetovanja na funkcionalnih zemljiščih tako ni le pomemben dejavnik obstoja in prihodnjega razvoja kmetijstva, ampak tudi izboljšanja kakovosti bivanja za vse prebivalce (in obiskovalce) podeželja. V okviru raziskave smo zato stremeli tudi k splošnemu ozaveščanju o pomenu prehranske varnosti, sobivanju in konfliktih različnih rab prostora, ekosistemskih in pokrajinotvornih funkcijah ter skrbi za kolektivne javne dobrine (naravna in kulturna dediščina), povezanih s kmetijstvom in pripadajočimi dejavnostmi na podeželju. Kot so poudarili naši sogovorniki v zavarovanih območjih, je ohranjanje vitalnega kmetijstva v Sloveniji pomembno tudi za ohranjanje območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi, ki jih zaradi pestrosti in sporočilnosti cenimo kot pomembno vrednoto in jih zato želimo vzdrževati. Upamo, da smo/bomo s spodbujanjem iskanja kakovostnih rešitev, ki tudi sodobne objekte približajo tradicionalnim vzorcem, v okviru projekta pripomogli k večji prepoznavnosti in privlačnosti slovenskih krajin. 11 Literatura Berry, D., Plaut, T. 1978: Retaining agricultural activities under urban pressures: a review of land use conflicts and policies. Policy Sciences 9-2. Borec, A., Bohak, Z., Turk, J., Prišenk, J. 2013: The succession status of family farms in the Mediterranean region of Slovenia. Sociolćgia 45-3. Cunder, T. 2000: Sedanje stanje in razvojne možnosti kmetijstva. Ljubljana -Geografija mesta. Ljubljana. Daniels, T. 1999: When city and country collide: Managing growth in the metropolitan fringe. Washington D. C. Deu Ž., Zdovc H. 2002: Od načrta do stavbe: arhitektura Kozjanskega v načrtih in dokumentih iz srede 19. stoletja. Zgodovinski arhiv Celje in Javni zavod Kozjanski park. Podsreda. Deu, Ž. 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja: Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana. Deu, Ž. 2004: Prenova stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas. Deu, Ž. 2007: Ozemeljska raznovrstnost - cilj sodobnega urejanja prostora. Geodetski vestnik 51-2. Errington, A. 1994: The peri-urban fringe: Europe's forgotten rural areas. Journal of Rural Studies 10-4. Falleth, E., Hofstad, H. 2008: Rural response to urban-biased land use policy- New bottom-up planning strategies in Norway. European Journal of Spatial Development 30. Fister, P. s sodelavci 1993: Arhitekturne krajine in regije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorskoplaniranje. Furman Oman G., Furman Oman M., Sedovnik J. 2013: Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem. Podsreda. Gantar, D. 2012: Tipi scenarijev in njihova uporaba v prostorskem načrtovanju. Geodetski vestnik 56 -3. Gantar, D. 2015: Pričakovanja kmetov o spremembah kulturne krajine na območju občine Idrija. Annales, Series historia et sociologia 25-1. Gantar, D., Golobič, M. 2015: Landscape scenarios: a study of influences on attitudes and actions in a rural landscape. Futures 69. Golobič, M., Marušič, I., Kovačič, M. 2003: Možnosti za usklajevanje razvoja kmetijstva z drugimi družbenimi interesi na slovenskem podeželju, primer občine Komenda. Kmetijstvo 81-2. Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV87105 Henderson, S. R. 2005: Managing land-use conflict around urban centres: Australian poultry farmer attitudes towards relocation. Applied Geography 25. Kerbler, B. K. 2008: The influence of factors of the socio-geographical structure of mountain farms in Slovenia upon farm succession statuses and decisions. Acta geographica Slovenica 48-2. Kladnik, D., Petek, F. 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 79-2. Knežević Hočevar, D. 2013: Etnografija medgeneracijskih odnosov. Dom in delo na kmetijah skozi življenjske pripovedi. Ljubljana. Knific, K., Bojnec, Š. 2015: Structural changes in land use of agricultural holdings in hilly rural areas. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.736 Lah, L. 1994: Prenova stavbne dediščine na podeželju - Kras. Novo mesto: Dolenjska založba. Lawrence, H. W. 1988: Changes in agricultural production in metropolitan areas. Professional Geographer 40-2. Lewis, G. 1998: Rural migration and demographic change. The geography of rural change. Harlow. Lisansky, J., Andrews, M.S., Lopez, R.A.1988: The determinants of right-to-farm conflicts. Rural Sociology 53-2. Loherberg, F., Lička L., Scazzosi, L., in Timpe, A. (ur) 2016: Urban Agriculture Europe. Jovis. Berlin. Markuszewska, I. 2013: Land consolidation as an isntrument of shaping the agrarian structure in Poland. Quaestiones Geographicae 32-3. Marušič, I. s sodelavci 1998: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji -Metodološke osnove. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Ljubljana. Mušič, M. 1947: Obnova slovenske vasi. Celje: Družba sv. Mohorja. Nared, J., Razpotnik Visković, N., Cremer-Schulte, D., Brozzi, R., Cortines Garcia, F. 2015: . Achieving sustainable spatial development in the Alps through participatory planning. Acta geographica Slovenica 55-2. Pajer A. 2013: Temelji graditeljske prepoznavnosti. Podsreda. Pažek, K., Irgolič, A., Turk, J., Borec, A., Prišenk, J., Kolenko, M., Rozman, Č. 2017: Multi-criteria assessment of less favoured areas: a state level. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.962 Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1999: Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perpar, A., Kovačič, M. 2006: Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. Ljubljana. Razpotnik Visković, N. 2011: Spatial limitations on farms in urban outskirts . Acta Geographica Slovenica 51-1. Razpotnik Visković, N. 2012: Vloga mešanih kmetij v gospodarski, okoljski in prostorski preobrazbi obmestij. Doktorska disertacija. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Razpotnik Visković, N. 2015: Evaluating the development potential of farms on urban outskirts : methodology / Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij -metodologija. Acta geographica Slovenica 55-1. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo si hrano za jutri« (2011): Uradni list RS, št. 25/11. Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, and Šiška Hill protected landscape area. Acta geographica Slovenica 56-2. Šuklje Erjavec, I. 2015: The importance of a comprehensive planning approach to green infrastructure. Green infrastructure in Central, Eastern, and South-Eastern Europe : is there a universal solution to environmental and spatial challenges? Ljubljana. Turk Niskač, B., Klaus, S.,Starec, S. 2010: Urbano življenje ob kmetijah ali ruralno življenje ob stolpnicah? Dilema jasne ločnice med urbanim in ruralnim. Urbani izziv 21-1. Zakon o urejanju prostora ( ZUreP-2) (2017): Uradni list RS, št. 61/17. Priloga 1: KMETIJSKI OBJEKTI IN PROSTOR Usmeritve in priporočila za umeščanje ter oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru KMETIJSKI OBJEKTI IN PROSTOR Usmeritve in priporočila za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru KMETIJSKI OBJEKTI IN PROSTOR Usmeritve in priporočila za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru Naslov projekta: Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Številka projekta (ARRS ) in pogodbe (MKGP ): V6-1629, 2330-16-000199 Obdobje trajanja: oktober 2016-marec 2018 Sofinancerja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Sodelujoče institucije: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Urbanistični inštitut Republike Slovenije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Odgovorna nosilka projekta: dr. Nika Razpotnik Visković Avtorji besedil in fotografij: 1. poglavje: dr. Nika Razpotnik Visković, dr. Damjana Gantar in mag. Ina Šuklje Erjavec 2. poglavje: dr. Andreja Borec, dr. Marjan Janžekovič in dr. Nika Razpotnik Visković 3. poglavje: dr. Damjana Gantar in mag. Ina Šuklje Erjavec 4. poglavje: dr. Damjana Gantar in mag. Ina Šuklje Erjavec 5. poglavje: dr. Andreja Borec, dr. Marjan Janžekovič, dr. Nika Razpotnik Visković, dr. Primož Pipan in dr. Mateja Šmid Hribar Avtor risb: Andrej Erjavec, u. d. i. a. Ljubljana, 31. marec 2018 Kazalo stran 1 Vsebina in cilji 1 2 Kmetijski objekti v prostoru: stanje in problematika 3 3 Pregled temeljne literature 9 4 Usmeritve za oblikovanje in umeščanje kmetijskih 18 objektov v krajino 4.1 Usmeritve za umeščanje kmetijskih objektov 19 4.2 Usmeritve za oblikovanje kmetijskih objektov 26 4.3 Usmeritve za umeščanje in oblikovanje 30 pomožnih kmetijskih objektov 5 Priporočila za odločevalce pri umeščanju in oblikovanju 33 kmetijskih objektov Priloga 1: Predlogi za dopolnitev Splošnih smernic s 38 področja poselitve (MOP ) Priloga 2: Predlogi za dopolnitev Splošnih smernic za 39 varovanje kmetijskih zemljišč (MKGP ) 6 Literatura in viri 40 1 Vsebina in cilji Usmeritve in priporočila za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov v slovenskem prostoru so eden izmed ključnih rezultatov Ciljnega raziskovalnega projekta Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov. Usmeritve upoštevajo vidike: • zagotavljanja racionalne rabe prostora, ob zavedanju, da je prostor omejena dobrina; • ohranjanja in ustvarjanja prepoznavnosti in kakovosti krajine; • ohranjanja identitete in prepoznavnih značilnosti območij; • ohranjanja narave, varovanja kulturne in naravne dediščine, trajnega varovanja kmetijskih zemljišč in drugih kakovosti prostora; • zagotavljanja kakovostnih življenjskih razmer in zdravega življenjskega okolja, vključno s kakovostjo bivanja in nemotenega delovanja na kmetiji. Rezultati temeljijo na analizi slovenske zakonodaje in drugih dokumentov, smernic in uveljavljenih prostorskih praks doma in v tujini, na anketni raziskavi, ki je vključevala slovenske občine in izbrana zavarovana območja, na poglobljenih intervjujih s kmetijskimi svetovalci - strokovnjaki slovenskih kmetijsko-gozdarskih zavodov, na rezultatih fokusne skupine kmetijskih strokovnjakov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in ugotovitvah medsektorske delavnice. Usmeritve in priporočila bodo uporabni kot strokovna podlaga za načrtovanje, umeščanje in oblikovanje kmetijskih stavb, pri čemer se ohrani privlačna in prepoznavna podeželska krajina, izboljša kakovost življenja v podeželskih naseljih in se izboljša bivalna kakovost na kmetijah. Doseganje teh ciljev upošteva tudi uvajanje sodobnih kmetijskih tehnologij ter je v skladu z razvojno strategijo kmetijstva (Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ) in prenovljenim zakonom s področja prostorskega načrtovanja (ZUreP-2,2017 ) . Ne glede na to, da si uporabniki želijo čim bolj natančne smernice, ki bi opredeljevale izhodišča za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov za vsako krajinsko regijo in arhitekturni tip, pri pripravi tako podrobnih smernic kmalu naletimo na omejitve. Veliko krajinskih regij ter arhitekturnih regij in krajin, njihovo delno neujemanje in posebnosti posameznih območij bi pomenilo, da morajo biti smernice prilagojene dobesedno vsaki posamezni vasi. Poleg tega sta umestitev in oblikovanje kmetijskih objektov odvisna tudi od tipa kmetijske panoge oziroma od vrste kmetijsko-gospodarskega objekta (umestitev hleva za živino, kozolca ali na primer oljarne ) . Obseg takšnega dokumenta presega zmožnosti v sklopu projekta, zato smo v besedilo splošnih izhodišč vključili opozorila na upoštevanje regionalne in arhitekturne tipike ter prilagoditve glede na tip objektov in vrsto dejavnosti. Predstavljena izhodišča in usmeritve so lahko podlaga za izdelavo podrobnejših arhitekturnih vodnikov, tudi v sklopu priprave urbanističnih ali krajinskih zasnov ter podrobnejših dokumentov, kot so prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora v okviru občinskih prostorskih aktov. Predlogi ne posegajo na področje lastniških razmerij niti na iskanje najustreznejših zemljiških parcel za umeščanje kmetijskih objektov v okviru kmetijskega gospodarstva ali iz zemljiškega fonda, ki ga upravlja Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, saj to zahteva individualno obravnavo. Cilji usmeritev, ki izhajajo iz ciljev projekta so: • nuditi podporo za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajini, pri čemer so usmeritve splošne in uporabne za celotno Slovenijo ter vključujejo podrobnejše napotke in določila, vezana na regionalno tipiko, značilnosti lokalnega okolja in namembnost stavb, • podati usmeritve za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov, ki bodo podlaga za izdelavo občinskih prostorskih načrtov in drugih prostorskih aktov, • strokovnim službam občin, zavarovanih območij (narodnega, regionalnih in krajinskih parkov) in kmetijskim svetovalcem s področja kmetijskih gradenj nuditi temeljno strokovno podlago za vidike umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov, • lastnikom in investitorjem nuditi strokovno podlago, ki je lahko vodilo pri njihovi odločitvi za gradnjo in prenovo objektov, • opozoriti na pomen ohranjanja kakovosti prostora in prepoznavnosti slovenskih krajin -spodbujati zavest, da lahko vsakdo prispeva k ohranjanju in izboljšanju te kakovosti. 2 Kmetijski objekti v prostoru: stanje in problematika r 2.1 Kmetijski objekti in njihovo umeščanje v prostor V literaturi je mogoče zaslediti številne opredelitve kmetijskih objektov, ki se lahko razlikujejo glede na njihovo namembnost. Po tej opredelitvi se ločijo: • objekti za rejo živali (hlevi, skladišča za organska gnojila, čebelnjak, ribogojnica in podobno ) , • objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (npr. sušilnica sadja, mlin, kisarna, oljarna, sirarna in podobno ) , • pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (npr. kozolec, kmečka lopa ...) . V zakonskih in podzakonskih dokumentih pa so kmetijski objekti opredeljeni glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja (ZGO-1) . Po tej opredelitvi se ločijo: • zahtevni, • manj zahtevni, • pomožni kmetijski objekti (nezahtevni in enostavni) objekti. Slika 1: Objekti, namenjeni za rejo živali, sodoben hlev za govedorejo in kokošja farma Slika 2: Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, kozolec in lopa za spravilo Različne vrste objektov ustrezajo različnim razvojnim potrebam in razvojnim možnostim kmetijskih gospodarstev. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se tako lahko uporabljajo kot hitrejša, manj obsežna (manj prostorna) in cenejša rešitev za prostorske zahteve kmetijske pridelave, te zahteve pa so lahko povezane tudi z minimalnimi, a nujnimi potrebami po objektih na kmetijskih zemljiščih, npr. za potrebe reje na prostem. Značilnost pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih kmetijskih objektov je predvsem ta, da gre praviloma za začasne rešitve, ki se po koncu prenehanja uporabe lahko odstranijo in se prostor vrne v prvotno stanje. V primeru nezahtevnih objektov je pridobitev gradbenega dovoljenja poenostavljena, enostavni objekti se lahko gradijo celo brez njega, razen kadar gre za gradnjo na varovanih območjih. Zahtevni kmetijski objekti, ki se lahko gradijo le na podlagi gradbenega dovoljenja ob sodelovanju odgovornega projektanta, so pogosto rešitev za prostorsko utesnjenost kmetijskih gospodarstev, ki je lahko posledica: • političnih in gospodarskih razmer v preteklosti (npr. omejitev glede zemljiškega maksimuma, način dedovanja/delitve kmetij, slaba tehnološka razvitost kmetijstva v preteklosti) , • današnje kmetijske politike in tehnološkega razvoja (povečevanje kmetijskih gospodarstev, povečevanje staleža živine na kmetijskih gospodarstvih, povečevanje obdelovalnih kmetijskih površin na kmetijskih gospodarstvih, sodobna mehanizacija in oprema v kmetijstvu, skrb za boljše počutje živali (Zakon o zaščiti živali, 2013 ) in ljudi) , • geografske členjenosti prostora in povečanih pritiskov na zemljišča zaradi procesov urbanizacije in suburbanizacije. Danes se pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor srečujemo v glavnem s: • širitvijo kmetijskega gospodarstva (npr. za potrebe sodobnih pristopov k reji živali ) , • preselitvijo celotne kmetije ali posameznih objektov (npr. zaradi utesnjenosti v podeželskem naselju . 2.2 Problematika umeščanja kmetijskih objektov v prostor Kmetije so pomemben gradnik kulturne pokrajine, zato lahko s svojo umeščenostjo in videzom pomembno pripomorejo k njeni prepoznavnosti, v negativnem smislu pa k njenemu razvrednotenju. Pri tem izstopajo zlasti: • neprimerne lokacije kmetijskih objektov sredi obdelovalnih površin namesto na njihovem obrobju; • njihove dimenzije, kot so prevelike nove stanovanjske stavbe ali gospodarska poslopja, prilagojena delu z mehanizacijo; • neustrezno oblikovanje oziroma nekritičen prenos značilnih arhitekturnih tipov gradnje iz drugih regij (Fister s sodelavci, 1993) ali z urbanih območij. Taki primeri gradnje so vizualna motnja in so pogosto funkcionalno neustrezni ali slabšajo delovanje širšega območja naselja. Kot piše Deu (2001) , sta bila za podeželsko arhitekturo v starejših obdobjih značilna prilagajanje podnebnim razmeram in pretežna uporaba lokalnih gradbenih materialov. To je prispevalo k temu, da so se v Sloveniji zaradi geografske raznovrstnosti razvili jasno prepoznavni regionalni arhitekturni tipi. Upoštevanje naravnih danosti in stavbne tradicije se je prekinilo zlasti po drugi svetovni vojni. Takrat so tudi v podeželski arhitekturi začeli uporabljati danemu prostoru neprilagojene materiale in univerzalne stavbne tipe, brez upoštevanja oblikovnih vrednot in meril. Raziskava o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in s tem povezanih konfliktih je pokazala, da se v primerih umeščanja enostavnih in nezahtevnih kmetijsko-gozdarskih objektov srečujemo predvsem s problemom neustrezne lokacije in nespoštovanja predpisov, ki določajo dimenzije tovrstnih objektov, ter z neustreznim oblikovanjem in izborom materialov (npr. uporaba odsluženih materialov ) ter spremenjeno namembnostjo (npr. zidanice - stanovanjski objekt, pastirski stan - vikend) . Pri umeščanju zahtevnih kmetijskih objektov je težav, povezanih z izborom lokacije, manj, bolj problematični so ti objekti z oblikovalskega stališča, saj se pri tem redko upoštevajo značilnosti lokalne arhitekturne tipike. Ob vprašanju umeščanja kmetijskih objektov v prostor bi opozorili še na naslednje probleme, ki kažejo na to, da je treba tako k pripravi prostorskih predpisov kot izvajanju posameznega prostorskega posega pristopati celostno: • Umeščanje na kmetijska zemljišča, še posebej na najboljša kmetijska zemljišča. S tem se zmanjšuje proizvodni potencial kmetijstva in posledično zmanjša že tako majhna samooskrba. Zato mora biti prvi pogoj pri umeščanju na kmetijska zemljišča ta, da se uporaba najboljših kmetijskih zemljišč omeji samo na primarno kmetijsko gradnjo in/ali na neizogibne primere gradenj (Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij, UL RS, št. 11/08, in 43/11ZKZ-C ) . • Izgubljanje podeželske identitete. Podeželska kulturna krajina se je skozi zgodovino zaradi vplivov raznih dejavnikov (naravnih, ekonomskih, družbeno političnih) nenehno spreminjala. Kmetijstvo marsikje ni več prevladujoča dejavnost podeželja. Spreminja se struktura prebivalstva, zmanjšuje se delež kmečkega prebivalstva, v vasi se pojavljajo nove dejavnosti, izgublja se agrarna identiteta naselij in pojavljajo se obsežne spremembe v kulturni krajini. Strokovne naloge s področja razvoja poselitve, prostorskega načrtovanja in prostorski akti le redko upoštevajo zgodovinsko razvojne analize prostora, običajno v teh dokumentih najdemo le geografski opis obravnavanega območja. Investitorji največkrat ne vidijo neposredne povezave med zgodovinskim prostorskim razvojem in obstoječim stanjem v prostoru. • Neprilagojena metodologija prostorskega načrtovanja na podeželju, ki uporablja pristope načrtovanja urbanih naselij, čeprav se funkcije podeželskih naselij od urbanih precej razlikujejo (po Perpar in Kovačič, 2006 ) . • Kmetijstvo se pri prostorskem načrtovanju obravnava kot dejavnost, ki le začasno posega v prostor in ga je mogoče za potrebe drugih dejavnosti kadar koli odstraniti z nekega območja. Kmetijstvo ni obravnavano kot druge dejavnosti v prostoru, ki imajo možnost preprečiti nove posege v prostor, ki ga zasedajo s svojo dejavnostjo, oziroma določati pogoje za posege v prostor, ki je v njihovem interesnem območju, z izdajanjem soglasja k nameravanim posegom. Stanje je deloma pogojeno z naravo kmetijske dejavnosti, ki prostora ne zaseda trajno (razen objektov ) in ne povzroča trajnih sprememb v strukturi površja (po Perpar in Kovačič, 2006) . • Nekatera kmetijska gospodarstva se večajo in potrebujejo čedalje več prostora za širitev dejavnosti. V to jih vodijo tudi nekatera izhodišča iz Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Gre za nabor vseh najpomembnejših ukrepov in aktivnosti z zastavljenimi ključnimi cilji. V glavnem gre za povečanje ali vsaj ohranjanje trenutnega obsega proizvodnje. 3 Pregled temeljne literature 3.1 Krajinske in arhitekturne značilnosti Slovenije Slovensko podeželje, vasi in s tem tudi kmetijske objekte in problematiko njihove prenove je med prvimi celovito predstavil Marjan Mušič v knjigi Obnova slovenske vasi (1947). Delo temelji na analizi pojavnosti vaških naselij v prostoru, pri tem je ta analiza najtesneje povezana s prisotnostjo zemljišč, primernih za kmetovanje. Ker teh zemljišč nikoli ni bilo v izobilju, so se naselja premišljeno umikala na slabša zemljišča na obrobju, na stike med dvema vrstama rabe zemljišč, npr. med travnike in pašnike, ali so bila naslonjena na reliefne robove, na pobočja ali terase. Naselja so bila vedno umeščena tako, da so bila zavarovana pred delovanjem naravnih sil, poplavami in vetrom. Hkrati so bila blizu dostopa do dobrin, nujnih za ohranjanje in rast krajev, do vode, lesa, sončnega obsevanja na pobočjih. Mušič je že v uvodu ugotovil, da »so se prvobitna modra načela pričela krhati, nastopila je kriza, ki je dovedla do neštetih težav in zahteva ozdravljenje v osnovah«. Tega ozdravljenja do danes žal še nismo dosegli, saj v čedalje večjem obsegu ugotavljamo, da se je občutek za umeščanje objektov - ne samo kmetijskih - izgubil ter da je v prostoru čedalje več neustrezno umeščenih in oblikovanih objektov. Pri vaških naseljih je Marjan Mušič (1947) opredelil dve značilni obliki: • razložena naselja, ki so značilna za hribovite predele, npr. Pohorje, Polhograjsko in Idrijsko hribovje, ki so dejansko območja med seboj le rahlo povezanih samotnih kmetij in zaselkov (majhnih skupin domačij, povezanih v celoto ) . Za ta hribovita območja je značilna živinoreja, kmetije so navadno v enem kosu - celku. Značilnosti umeščanja stavb so navadno izražene le v iskanju prisojne lege na pobočju ali na terasi; • večje vasi, pri katerih je mogoče prepoznati neko geometrijsko značilnost pri umeščanju objektov in infrastrukture. Večje vasi se delijo na: (1 ) gručaste vasi, ki so navidezno neurejene - v tlorisu ni opaziti vzporednih ali pravokotnih linij, zemljišča se delijo na grude, ki so nepravilno oblikovani zemljiški deli. Značilne so na primer za gričevnata območja Dolenjske, Štajerske in hribovita območja Gorenjske. Takšna zgradba vasi je pogosto povezana s površinskimi lastnostmi tal, ki niso omogočala delitve zemljišč v pravilnih oblikah. Navidezno neurejena postavitev stavb se prilagaja naklonu terena ali sledi potem, ki so speljane tako, da premagajo naklon; (2 ) vrstne ali obcestne vasi, pri čemer so domačije nanizane v ravni vrsti na eni ali obeh straneh ceste. Hiše so preprosto oblikovane, kar daje vtis urejenosti. Domovom sledijo zemljišča, razdeljena na proge - vsakemu kmetijskemu gospodarstvu je pripadala ena proga. Take vasi so običajno nastale z enotno kolonizacijo ob poti, potoku, na terasi ali na pobočju hriba; (3 ) središčne vasi so poseben primer, pri čemer so domačije razvrščene okrog osrednjega, po navadi praznega prostora, ob tem prostoru lahko stoji cerkev, markantno drevo, na primer lipa, tudi mlaka ali kal, posebej na Krasu, kjer je bila dostopnost do vode odločilna za kolonizacijo. Osrednji prazen prostor v vasi je skupen prostor, trg, ki je namenjen vsem. Ta prostor Mušič je poudaril kot prepoznavno lastnost višje organizacijske oblike vasi, ki temelji na skupnih koristih in boljši medsebojni povezavi domačij. Ne glede na boljšo organizacijo središčnih vasi je poudaril, da vasi nimajo pomembnejših objektov, ki bi imeli pomembnejše (oskrbne ) funkcije - vasi so navadno oskrbno vezane na večje kraje v bližini. Ena temeljnih ugotovitev tega dela je tudi ugotovljena vzročna zveza med organizacijo naselja in zemljiško razdelitvijo. Od razlikovanja med tipi vasi se je delo osredotočilo tudi na oblike »kmetske domačije«. Izbor najbolj značilnih oblik domačij je predstavljen tlorisno in s pogledom, opredeljeni sta lega in organizacija med vrstami objektov, stanovanjskimi, gospodarskimi in pomožnimi. Mnoge ugotovitve so kljub starosti dela še danes neposredno uporabne, predvsem v smislu upoštevanja regionalnih značilnosti umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov. Slika 3: Primer usmeritev iz Mušičevega dela (1947) Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji je bila izdelana v okviru raziskovalne naloge, ki sta jo izvedla Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Marušič idr., 1998a). Slovenske krajine se delijo na pet regij: • krajine alpske regije, • krajine predalpske regije, • krajine subpanonske regije, • kraške krajine notranje Slovenije, • krajine primorske regije. Vsaka od petih najširših regij se deli na krajinske enote, ki se delijo še na enote nižjih ravni, opredeljene z geološkimi, reliefnimi, podnebnimi in ekosistemskimi značilnostmi, talnimi tipi, vegetacijskim pokrovom, vodami in naselji (npr. Trnovsko-Nanoška planota iz kraških krajin notranje Slovenije se deli na tri enote: Banjško planoto, Trnovski gozd ter Nanos in Hrušico, ki se delijo še na podenote ) . Na podlagi konkretnih krajinskih vzorcev in meril za razvrščanje, podnebja, reliefa (voda) in površinskega pokrova so v nalogi določeni osnovni krajinski vzorci, za katere so podani opisi in podrobnejše smernice, med katerimi se nekatere neposredno nanašajo tudi na kmetijsko dejavnost v prostoru in objekte. Smernice se nanašajo na določene krajinske enote in vzorce ter so zato pomembno strokovno izhodišče tudi za umeščanje kmetijskih objektov v krajino. Tabela 1: Splošne smernice za posege in ureditve v krajini. Povzeto po Marušič idr. (1998a: 527-529 ): SMERNICE ZA POSELITEV V KULTURNI KRAJINI Strnjena poselitev je v večini slovenskih krajin tradicionalni vzorec, čeprav ne v vseh. Pri usmerjanju poselitve se ravnamo v skladu z lokalno izkušnjo, razen kadar narava graditve zagotavlja nove kulturne kakovosti. Posebno izpostavljena mesta, npr. geomorfološko, naj bodo namenjena zgradbam, za katere je pomembno, da so v prostoru poudarjene. Stanovanjske hiše naj bodo na bivalno prijetnih in privlačnih ter zdravih mestih, uokvirja naj jih ustrezna krajinska ureditev, v kulturni krajini pa naj bodo vendarle malo opazne, kolikor je le mogoče, če niso za njihovo opaznost na voljo prepričljivi razlogi. NAČELA KRAJINSKEGA UREJANJA OB POSODABLJANJIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Načrtovanje posodabljanja kmetijskih zemljišč mora spremljati temeljita analiza naravnih kakovosti krajine, namenjena temu, da se iz prenove izločijo deli zemljišča z naravno pomembnimi biotopi, drevesi, živicami, ki niso neizogibno potrebni kot pridelovalna zemljišča ali niso nepremostljiva ovira za pridelavo. Ohranimo naravne prvine (drevje, grmovje, živice, suhozide, gomile kamenja, naravne geomorfološke oblike, skalne robove ...) , in to kolikor je le mogoče. Posebno skrb je treba nameniti starim sadnim drevesom, ki so pomembna sestavina slovenske kulturne krajine. Na kmetijskih zemljiščih je treba vzpostaviti sistem naravno bolj ohranjenih prvin in delov zemljišča kot mrežo med seboj povezanih naravnih sestavin, da se omili učinek poenostavljanja ekosistema, ki ga narekujejo sodobni pridelovalni postopki. Vsaka prenova mora upoštevati obstoječo prostorsko strukturo (mrežo poti, prostorske smeri, koridorje) . Njivski vzorec je pomembna kulturna in pričevalna kakovost kmetijskega prostora, ki jo je treba ob lastniških preurejanjih in zložbah zemljišč kar najbolj spoštovati. Pri urejanju kmetijskih zemljišč se izogibamo velikim enoličnim ploskvam in organizaciji pridelovalnih zemljišč, ki ne izraža lokalni krajinski zgradbi prilagojene členitve prostora. Vsako preurejanje kmetijskih zemljišč mora spremljati ustrezno krajinsko načrtovanje, ki določi obseg in obliko rastlinskih, reliefnih in vodnih ureditev po načelih dobrega krajinskega oblikovanja. NAČELA UREJANJA ZARAŠČAJOČIH SE POVRŠIN Preprečevanje zaraščanja je smiselno, ko obstajajo racionalni razlogi ali je za njihovo ohranjanje v kmetijski rabi na voljo ekonomsko učinkovita pridelovalna tehnologija ali gospodarski interes. Za ohranjanje neporaščene površine zemljišč so lahko tudi krajinsko oblikovalni razlogi. Tudi v tem primeru mora biti na zemljišču zagotovljena ustrezna in ekonomsko, neposredno ali posredno, upravičena raba. POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA IN KMETIJSKE POLITIKE, KI BI UPOŠTEVALE KRAJINSKO VARSTVO Te naj bi upoštevale: • stiske kmetijskih pridelovalcev na območjih, na katerih so za kmete težavne razmere, • splošnost potrebe po varstvu kulturne dediščine, • okoljsko sprejemljivejše oblike kmetijske pridelave in hkrati zahteve varstva narave, • gospodarsko zmožnost posameznih družb, • širšo družbeno sprejemljivost vzdrževanja kulturnih krajin, • prostoru prilagojene ukrepe posodabljanja in prostoru prilagojeno izbiro pridelovalnih tehnologij. Poleg regionalizacije na podlagi krajinskih tipov je za oblikovanje in umeščanje kmetijskih stavb pomembno tudi delo Arhitekturne krajine in regije Slovenije Petra Fistra in sodelavcev (1993 ) . Avtorji v uvodu ugotavljajo, da je smiselno zajemati znanje iz preteklih dosežkov stavbarstva ter da sta dialog in komunikacija med zgrajenim in novo arhitekturo problem, ki je bil predvsem zapostavljen zunaj mest, na podeželju. V ta prostor so se nekritično prenašali modeli in zgledi za urejanje mest. Regionalizacija na podlagi prepoznavnih značilnosti tradicionalnega stavbarstva in gradnje, ki je izhajala predvsem iz podnebnih razmer in reliefa ter iz razpoložljivih materialov in tehnologij, je pomembna predvsem z vidika splošne identitete. Z ohranjanjem kakovostnih in prepoznavnih arhitekturnih prvin se ohranja identiteta nekega prostora. Na podlagi glavnih značilnosti stavb lahko prepoznamo pripadnost neki regiji, če pa se upoštevanje vidnih značilnosti izgubi in se arhitekturni stili pomešajo, je videz naselij pogosto stihijski, neurejen. Seveda ima vsaka stavba tudi svojo podobo, ki je odsev želja in zmožnosti lastnikov. V osemdesetih letih 20. stoletja so tako po vsej Sloveniji rasle tipske dvonadstropne hiše z izstopajočimi balkoni, danes izstopajo živobarvne fasade in razni prizidki. Poznavanje arhitekturne tipike in oblikovanje po meri človeka in v skladu z naravnimi in kulturno zgodovinskimi danostmi sta ključna pri ohranjanju in izboljšanju kakovosti grajenega okolja, predvsem na podeželju, kamor so se v preteklosti, a tudi še danes nekritično prenašali razni trendi iz mest in drugih regij. Arhitekturne krajine in regije na Slovenskem so določene po kompleksni metodologiji, za določanje arhitekturnih regij so poglavitne štiri značilnosti: barvnost (kolorit ), gradiva, strehe in arhitekturni členi. Arhitekturne krajine pa so kompleksnejše, pri teh so poleg osnovnih značilnosti arhitekture upoštevane značilnosti, ki izhajajo iz krajine in položaja naselij in stavb v njej (položaj, razporeditev, vloga) , dominante, posebnosti (razmerje do naselja), kompleksi/stavbe (velikostno razmerje, vloga, strehe, arhitekturni členi, posebnosti ) . Slovenija je razdeljena na skupine regij, ki vsebujejo različno število arhitekturnih krajin: • skupina primorskih regij - štiri arhitekturne regije: soško-vipavska (pet arhitekturnih krajin), kraško-primorska (tri arhitekturne krajine ), idrijsko-trnovska (tri arhitekturne krajine ) in notranjsko-brkinska (šest arhitekturnih krajin) , • skupina gorenjskih regij - dve arhitekturni regiji: gorenjska (deset arhitekturnih krajin) in ljubljanska (enajst arhitekturnih krajin) , • skupina dolenjskih regij - štiri arhitekturne regije: ribniško-kočevska (dve arhitekturni krajini), belokranjska (ena arhitekturna krajina), dolenjska (sedem arhitekturnih krajin) in zasavska (dve arhitekturni krajini ) , • štajerska regija: savinsko-kozjanska arhitekturna regija (devet arhitekturnih krajin) , • koroška regija: koroška arhitekturna regija (štiri arhitekturne krajine ) , • skupina podravsko-pomurskih regij - dve arhitekturni regiji: dravska (šest arhitekturnih krajin) in pomurska (pet arhitekturnih krajin) . Vsaka od arhitekturnih regij je razdeljena na različno število arhitekturnih krajin, ki so najpogosteje vezane na eno vplivno naselje in njegovo okolico, na primer Tolmin, Kamnik in Domžale, Kranj, ali pa na zaokroženo območje, na primer Gornja Savinjska dolina, Suha krajina. Za vsako od arhitekturnih krajin so tekstualno in s skicami predstavljene značilnosti oblikovanja naselij, značilnosti domačij oziroma stavb in razne posebnosti. Te predstavitve so odlično izhodišče za podrobnejša določila umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov (bivalnih, gospodarskih in pomožnih), pri čemer seveda ni nujno, da gre za strogo posnemanje tradicionalnih oblik, temveč za prepoznavanje kakovostnih prvin, ki jih je smiselno in mogoče uporabiti tudi pri sodobni arhitekturi, saj so logična posledica življenjskih in bivalnih razmer na nekih območjih (različni nakloni streh, zunanja senčila - zaščita pred soncem ali vetrom, različna orientacija in postavitev stavb v ravninskem ali hribovitem svetu) , uporaba lesa na fasadi. 3.2 Strokovna gradiva zavarovanih območij Mnoga zavarovana območja že imajo pripravljena podobna gradiva, ki se nanašajo predvsem na oblikovanje stanovanjskih objektov. Tak primer je brošura Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem (Furman Oman idr., 2013 ) ki zajema opredelitev tipične kozjanske hiše ter usmeritve glede lege v prostoru, proporcev, glavnih arhitekturnih elementov, materialov in barv. Ponuja tudi primere zasnov za kamp, vinsko klet, turistično kmetijo in stanovanjski hiši, ki so lahko zgled za podobne objekte. V krajinskem parku Ljubljansko barje so skupaj s študenti arhitekture pripravili zasnovo za »balčnike«, lesene objekte za shranjevanje bal, ki bi bili cenovno primerljiva alternativa plastenjakom ali šotorom, ki so trenutno za kmete najcenejša in najpreprostejša možnost za shranjevanje krme in kmetijske mehanizacije (Bevk idr., neobjavljeno ) . V upravljavskem načrtu krajinskega parka Ljubljansko barje nimajo določil glede urejanja in umeščanja kmetij, v primeru morebitnih konfliktov delujejo glede na posamezni primer, prednostno z vidika varstva narave. Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v parkih se načeloma udejanjata s pripravo kulturnovarstvenih smernic v načrtovalskih postopkih, izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj k posegom v prostor in s pripravo konservatorskih programov za prenovo zadevnih objektov. Iz ankete, ki smo jo izvajali v krajinskih parkih, izhaja velik pomen kulturne krajine in njenega ohranjanja v povezavi s kmetijstvom za ohranjanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij. Zaradi kadrovskih omejitev večinoma nimajo dovolj usposobljenih kadrov ali služb, ki bi se ukvarjale z urejanjem prostora in svetovanjem pri urejanju kmetij. V upravljavskih načrtih parkov, ki so programska in vsebinska podlaga za upravljanje parkov, smernice za oblikovanje in umeščanje objektov niso vključene, saj je poudarek na vsebinah varstva narave, ohranjanja kulturne krajine in varstva kulturne dediščine. Upravljavski načrti, ki so po ZON (2004) obvezni za narodni park in regijske parke, zahtevani pa tudi v krajinskih parkih, katerih ustanoviteljica je država, vsebujejo prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih in razvojnih usmeritev v prostor, pri čemer bi lahko bile podane tudi usmeritve za širitev kmetij in umeščanje kmetijskih objektov. Rešitev se ponuja v interdisciplinarnem pristopu in aktivnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, zavodi za varstvo kulturne dediščine in kmetijsko-svetovalnimi službami, tudi v sklopu raznih projektov. Sodelovanje med parki in občinami je koristno za obe strani, občine lahko v svojih občinskih načrtih pri pripravi prostorskih izvedbenih pogojev upoštevajo usmeritve, ki jih strokovne službe parkov podajo glede umeščanja in oblikovanja stavb ter usmerjanja razvoja kulturne krajine, ki tako postanejo obvezujoče in ne le priporočene vsebine. 3.3 Ugotovitve, ki izhajajo iz pregleda literature Tako delo Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji kot delo Arhitekturne krajine in regije Slovenije sta zelo pomembna strokovna podlaga za opredeljevanje smernic za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino, in to na državni in podrobnejših ravneh usmerjanja razvoja in prostorskega načrtovanja. Še posebno velik potencial za njihovo neposredno uporabo se kaže za regionalno planiranje, pri katerem je tudi najbolj smiselno opredeliti podrobnejše usmeritve za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v okviru različnih krajinskih (in arhitekturnih) tipov območij, uporabna pa so tudi za dokumente, kot so občinski podrobni prostorski načrti, strokovne podlage za gradnjo in prenovo objektov v krajinskih ali regijskih parkih. Problem neposredne uporabe je tudi dejstvo, da razdelitve na krajinske tipe, arhitekturne krajine in regije Slovenije medsebojno niso prostorsko (glede razmejitve območij ) popolnoma usklajene (glej sliko 4), vendar to ne bi smelo biti ovira, da se strokovne ugotovitve in priporočila ne bi mogli ustrezno strokovno prenesti na prihodnjo regionalno in občinsko raven načrtovanja. Slika 4: Primerjava razmejitev arhitekturnih regij, krajinskih regij in krajinskih enot, kot so opredeljene v delih Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Fister idr., 1993 ) in Regionalna razdelitev krajinskih tipov (Marušič idr., 1998a) Priporočamo, da se obe gradivi opredelita kot obvezni strokovni podlagi pri pripravi regionalnega plana za opredeljevanje usmeritev za prostorski razvoj regije, še posebno za »urejanje krajine s poudarkom na ohranjanju krajinske identitete« (kot je zapisano v 6. točki 70. člena ZURep-2 ) oziroma strateški del OPN pri občinah, ki bodo ta del OPN izdelovale samostojno. V teh dokumentih je mogoče temeljito proučiti in pripraviti prilagojene strokovne smernice, ki so namenjene usmerjanju oblikovanja in umeščanja kmetijskih objektov na konkretnih ožjih območjih z zadevno krajinsko in arhitekturno identiteto (in tipologijo ) in so lahko učinkovita izhodišča za konkretna določila na izvedbeni ravni OPN. Pri opredeljevanju konkretnih, podrobnejših smernic za oblikovanje kmetijskih objektov za posamezna območja in njihovo umeščanje v lokalni kontekst so bila v preteklosti že pripravljena razna posamezna gradiva, ki so lahko uporabna izhodišča za pripravo podrobnejših regionalnih ali občinskih smernic, vendar ta v večini primerov temeljijo na tradicionalnih vzorcih in oblikovanju ljudske arhitekture ter se nanašajo predvsem na stanovanjske stavbe. Delitev ljudske arhitekture z različnih vidikov so predhodno obdelali številni avtorji, Murko, Vurnik, Melik, Ložar, Mušič, Novak in drugi (po Sedej, 1964) . V Sloveniji se tako po Sedeju (1964) v vseh dosedanjih poizkusih regionalizacije pojavljajo nedoslednost, pretirano uvajanje novih tipov in neupoštevanje razvojnih značilnosti. Dejansko se pojavljajo le tri osnovne, čiste oblike tipa hiš: alpskega, primorskega in panonskega, pri čemer se tipološke meje le redko ujemajo z geografskimi, bolj so odvisne od gospodarsko-politične pripadnosti v preteklosti. Pri pripravi konkretnih smernic za oblikovanje objektov je treba posebno pozornost nameniti novim tipom objektov in kakovosti njihovega oblikovanja, poleg tega je treba nujno upoštevati funkcionalne in tehnološke zahteve, značilne za sodobne kmetijske dejavnosti. Čedalje pogosteje se pojavlja tudi gradnja tipskih gospodarskih objektov, predvsem hlevov, ki so neprilagojeni zadevni krajini ali prostoru, v katerega jih umeščajo. Na nove trende ni mogoče ustrezno odgovoriti le s povzemanjem tradicionalnih vzorcev in zgledov, ampak je treba poiskati možnosti soustvarjanja novih prostorskih vrednot in zagotovitve kakovosti oblikovanja novih tipov gospodarskih in pomožnih kmetijskih objektov. Pri umeščanju objektov ne smemo prezreti, da predvidena gradnja osnovnega objekta pomeni tudi umeščanje drugih podpornih objektov, ki so lahko zahtevni ali enostavni in za katere je treba zagotoviti dodatne površine. Za postavitev celovite, splošno uporabne in h kakovosti zavezujoče skupne osnove za umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov v krajino na državni ravni smo v okviru projekta pripravili usmeritve, ki so dovolj splošne, da lahko veljajo za celotno Slovenijo in so ustrezno izhodišče za oblikovanje podrobnejših smernic na ravni regij ali občin, hkrati pa so dovolj podrobne, da se z njimi lahko zagotovi poenotenje pristopov in zahtev za celovite pristope in doseganje kakovosti. 4 Usmeritve za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino 4.1 Usmeritve za umeščanje kmetijskih objektov Usmeritve so namenjene načrtovalskim odločitvam glede umeščanja gospodarskih in stanovanjskih kmetijskih objektov. Glede na cilj, ki ga želimo doseči, so usmeritve razdeljene na tri sklope (prirejeno po Bromsgrove District Council, 2004) , ki se nanašajo na upoštevanje: • širšega prostorskega konteksta: prostorskih danosti, krajinskih tipov in za območje značilne arhitekture, • lokalnega prostorskega konteksta: lokacije v naselju in dostopnosti, obstoječih kmetijskih in stanovanjskih objektov (kmetijskih gospodarskih objektov, kot so hlevi, rastlinjaki ipd., ter spremljajočih objektov, kot so skladišča za gnojila, krmo ipd. ) , • danosti za doseganje optimalne kakovosti bivanja in trajnostnega razvoja. 1. Umeščanje z upoštevanjem prostorskih danosti, krajinskih tipov in za območje značilne arhitekture Krajina v najširšem pomenu obsega vse, kar zajamemo s pogledom (estetski, vizualni vidik ) , hkrati pa obsega fizično okolje, naravne pogoje - relief, hidrologijo, rastje in tudi kulturne, zgodovinske in simbolne značilnosti. Fizične prvine krajine so neposredno povezane z razvojem dejavnosti, ki temeljijo na rabi naravnih virov, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi turizem, ki temelji na naravnih danostih. Različne dejavnosti človeka v krajini in različne rabe spreminjajo krajine, kar večkrat zaznavamo kot izgubo vizualne privlačnosti, izginjanje tradicionalnih vzorcev kmetijske pridelave in pojav novih rab v prostoru. Vendar ohranjanje skladnosti in privlačnosti krajine ne pomeni nujno le ohranjanja tradicionalnih oblik - ključna sta premišljeno načrtovanje in poseganje, pri čemer se novo in staro povezuje v skladno in delujočo celoto. Pri razvojnih vprašanjih nekega kraja izhajamo - poleg krajinskih izhodišč in upoštevanja kulturne dediščine - tudi iz arhitekture kmečke hiše in njene identitete ter iz vrste posega v podeželski prostor. Kmetijskim stanovanjskim in gospodarskim objektom moramo nameniti večjo pozornost kot doslej, saj z njimi, kot je zapisal Pavčič (1994), pomembno in odločilno posegamo v krajino. ч/ 1<тП Zunjyrvi -tetina VTKJTHA, , /0|£ЛГР4- \izjrrnv. • Ohranjanje kakovosti in prvin kulturne krajine V kulturni krajini naj bodo nove in prenovljene stavbe malo opazne, naj ne izstopajo, kar velja še posebej za gospodarske objekte. Arhitekturna tipika naj bo prilagojena okolici, prednost ima uporaba lokalnih materialov in umirjenih skladnih barv. Pri umeščanju novih objektov naj se čim bolj ohranijo obstoječe krajinske vrednote ter naravne in ustvarjene prvine (markantna drevesa, živice, naravne geomorfološke oblike, suhozidi, gomile kamenja, skalni robovi, terase ) . • Upoštevanje značilnosti (krajine in naselij) in identitete Za ohranjanje značilnosti in identitete kulturnih krajin objekte umeščamo s premišljenim upoštevanjem značilnega vzorca neke krajinske in arhitekturne regije in oblike naselij (razložena naselja, posamezne kmetije ali različno oblikovane vasi ter v skladu z lokalnimi izkušnjami. Pri umeščanju objektov se je treba izogniti reliefno oziroma geomorfološko izpostavljenim mestom (npr. grebenom) , razen če je to značilen vzorec poselitve ali gre za stavbe, za katere je pomembno in upravičeno, da so v prostoru poudarjene. Pri umeščanju stanovanjskih objektov se poleg naštetega upoštevajo še vidiki zagotavljanja bivalne kakovosti, ki so povezani z reliefnimi značilnostmi lokacije, kot so kakovostni pogledi iz hiše, osončenost, zavetrna lega, izogibanje hrupu ter virom onesnaženja. Pri umeščanju gospodarskih objektov (še posebej, kadar gre za večje objekte, kot so hlevi, sušilnice, skladišča) se izogibamo legam, kjer bi objekti ustvarjali moteče silhuete ali bili vizualno izpostavljeni (npr. na vrhu slemena) . Nižje ležeča mesta so z vidika vidne izpostavljenosti primernejša, a je treba pri umeščanju upoštevati tudi druge dejavnike (prisotnost vode, mikroklimatske pogoje ), ki so lahko omejevalni za nekatere vrste gospodarskih objektov. Pri vkopu na nagnjenem terenu se je treba izogniti globokim vkopom, bolje je teren izravnati z manjšim vkopom in ustreznim nasutjem. Slemena objektov so praviloma vzporedna s plastnicami, razen kadar je krajinska ali arhitekturna tipika drugačna. • Ohranjanje in soustvarjanje vidne kakovosti Pri načrtovanju umestitve objektov v prostor je treba upoštevati tudi vidike vidnih značilnosti in vidne kakovosti. Lego objektov je treba zato presojati tudi z različnih ključnih gledišč v ožjem in širšem območju (kako bo videti nova stavba v odnosu do obstoječih stavb in okolice na primer s točke, kjer stavbe prvič zagledamo, s poti, po kateri se bližamo kmetiji, ali iz bližnjega naselja, če so stavbe vizualno izpostavljene, pa tudi s točk, od kjer so vidne ) . s/ X VeUtc • Prilagajanje merilu Velikost novih objektov naj bo prilagojena merilu kakovostnih objektov v okolici in krajini nasploh. Kjer delovni proces in namen objekta dopuščata gradnjo več manjših objektov namesto enega večjega, izberemo to možnost. Če je mogoče, naj bodo stavbe nižje. Pri vzpostavljanju stika med stavbami in okolico je ključna tudi zasaditev okolice. Drevesa in druge zasaditve v primerni bližini stavb ter razne oblike modulacije terena ali uporaba značilnih arhitekturnih elementov pomagajo pri vizualni členitvi večjih objektov in povežejo stavbe z okoliško krajino. • Integralno in celovito načrtovanje Nove stavbe naj ne segajo bistveno zunaj obstoječih stavbnih linij (objekti naj tvorijo celoto ) . Nove lokacije v odprti krajini je nujno utemeljiti v postopku prostorskega načrtovanja (smiselne so le, če ni ustrezne proste lokacije, ki bi se navezovala na obstoječo poselitev ) . • Ustvarjanje novih kakovostnih ureditev Pri sanaciji degradiranih območij ali pri posegih, ki so namenjeni ustvarjanju novih prostorskih in kulturnih kakovosti krajine, je treba celovito in jasno utemeljiti umestitev objektov in jih prikazati v širšem prostoru ter v odnosu do značilnosti tipa kulturne in arhitekturne krajine. 2. Umeščanje z upoštevanjem lokalnega prostorskega konteksta Lokalni prostorski kontekst zajema vidike, ki se nanašajo na lokacijo kmetijskih objektov glede dostopnosti, razmerij do obstoječe poselitve v okolici in obstoječih kmetijskih in stanovanjskih objektov na lokaciji posega. V tem pogledu je pomembno, da se ustrezno presodi, kateri so pričakovani neposredni vplivi različnih tipov kmetijskih gospodarskih objektov na obstoječe stanje, ter da se z ustrezno razmestitvijo in oblikovanjem objektov in prostora dosežeta čim večja skladnost in kakovost celote. S premišljenim umeščanjem kmetijskih objektov ter z načrtovanim in prilagojenim razvojem drugih dejavnosti v okolici kmetije, na primer poselitve, se je mogoče izogniti konfliktom, ki se pojavijo na stikih kmetijskih in urbaniziranih predelov, npr. zaradi smradu, hrupa, uporabe težke mehanizacije. • Upoštevanje namembnosti objekta - funkcionalni vidik Pri umeščanju kmetijsko-gospodarskih objektov upoštevamo vrsto ali namembnost objekta, velikost kmetijskih zemljišč, s katerimi razpolagamo, geografsko lego in mikroklimatske razmere. Umeščanje gospodarskih objektov naj sledi logiki delovnega procesa in uporabljenih tehnologij (različni gospodarski objekti glede na namen) . • Usklajenost in celovitost Vsi kmetijsko-gospodarski objekti (osnovni, pomožni, obstoječi in novi ) naj skupaj delujejo tako, da tvorijo usklajeno in funkcionalno celoto. Pri dozidavi, prenovi in zidavi novih kmetijsko-gospodarskih objektov je pomembno, da se obstoječi in novi obravnavajo kot celota in se po možnosti povežejo v enoten kompleks grajenih objektov, tako da ti smiselno tvorijo funkcionalne sklope odprtih prostorov z jasno opredeljenimi gospodarskimi in bivalnimi zunanjimi površinami. • Kakovost bivanja in prostora Stanovanjske hiše naj bodo na bivalno prijetnih in privlačnih ter zdravih mestih (zavetrna in prisojna lega) , okolica pa ustrezno krajinsko urejena. Lokacija gospodarskih objektov naj bo ustrezno oddaljena in ločena od bivalnih objektov, da se ne slabšajo pogoji za bivanje, a premišljena tako, da se ohrani videz kmetije kot celote -kjer je to skladno s tradicionalnim poselitvenim vzorcem in krajinskim tipom ter funkcionalno-tehnološkimi zahtevami. • Dostopnost za funkcioniranje kmetije Pri umeščanju kmetijskih objektov je treba posebno pozornost nameniti različnim vidikom dostopnosti in zagotoviti tako ustrezno funkcionalno dostopnost za delovanje kmetije kot ustrezno prometno varnost za različne uporabnike prostora. • Povezljivost in javna dostopnost širšega območja Z umeščanjem kmetijskih objektov se ne smeta zmanjšati javna dostopnost in prehodnost širšega območja. Kadar se negativnim vplivom na (obstoječo ) javno dostopnost ni mogoče izogniti, je treba z občino uskladiti in zagotoviti druge ustrezne rešitve. Upoštevati je treba vse obstoječe in predvidene javne povezave iz naselja v naravno zaledje, še posebno, kadar gre za rekreacijske in turistične poti. • Ohranjanje značilnosti, kakovosti in potencialov naselij Pri umeščanju kmetijskih objektov v naselju je treba upoštevati kontekst naselja in nove objekte ustrezno vključiti v strukturo prostora. Ob tem je smiselno preveriti tudi morebitne dodatne razvojne potenciale za kmetijo v smislu dodatnih dejavnosti, ki se nanašajo na lokacijo in lokalni kontekst. Pri umeščanju kmetijskih objektov v območjih zelenih pasov urbanih naselij je pomembno upoštevati tudi razvojne potenciale in načrtovalske usmeritve, opredeljene v okviru načrtovanja zelenih površin in zelenega sistema ali zelene infrastrukture. 3. Zagotavljanje kakovosti bivanja in trajnostnega razvoja Trajnostni vidiki razvoja obsegajo 17 ciljev (Agenda 2030 za trajnostni razvoj, 2015), h katerim lahko posredno ali neposredno prispevamo s premišljenim urejanjem in umeščanjem kmetijskih objektov. Opredeljujejo tudi, da je treba spodbujati trajnostno kmetijstvo in odpravo lakote, poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih, vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, zmanjšati neenakosti v državah in med njimi, poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja, varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti. Uporaba trajnostnih načel in energetsko učinkovitih sistemov je ključna za izboljšanje bivalne kakovosti na kmetijah in v podeželskih naseljih ter, v primeru kmetijskih gospodarskih objektov, tudi omogočanja kakovostnih pogojev za delo in kakovost življenja gojenih živali. Pri zagotavljanju kakovosti bivanja in trajnostnega razvoja se osredotočamo predvsem na zagotavljanje čim manjšega vpliva stavb, bivanja, kmetijske dejavnosti in drugih dejavnosti, vezanih na kmetijske stavbe. Velikost vpliva je povezana tudi s kakovostjo bivanja, energetska učinkovitost stavbe na primer ob zmanjševanju vpliva na okolje hkrati pripomore k večji kakovosti bivanja. • Ambientalna kakovost Pri zagotavljanju ugodnih bivalnih razmer je ključno tudi upoštevanje vpliva lokalnih geografskih značilnosti, podnebnih razmer in mikroklimatskih razmer. Ugodna lega stavbe ima neposreden vpliv na kakovostne bivalne razmere. Stanovanjske stavbe naj bodo, če je le mogoče, na sončnih in zatišnih legah (prisojna pobočja, izogibanje grebenom in mraziščem) . Za zagotavljanje pasivnega solarnega ogrevanja, pasivnega hlajenja in senčenja stanovanjskih stavb je ključna dobra orientacija in upoštevanje načel postavitve, npr. na osi vzhod-zahod, izkoriščanje najbolj osončenih leg za bivalne stavbe, lokacija bivalnih prostorov v stavbi na južni in zahodni strani, servisnih prostorov in vhoda na severni strani. Predvsem na območjih, ki so poleti zaradi sončnega segrevanja toplejša, npr. na Primorskem, je ključno tudi zagotavljanje hladu poleti: pasivno hlajenje lahko dosežemo s senčenjem zunanjih sten predvsem na zahodni in južni strani stavbe - z nadstreški, zasaditvijo dreves, zeleno fasado. Oblikovanje zunanjosti objektov in ureditve ob objektu naj bodo usklajeni z lokalno tipiko. • Energetska učinkovitost Pri novogradnjah in obsežnejših prenovah stanovanjskih stavb je nujno upoštevanje veljavnih smernic za energetsko učinkovitost (Energetski zakon, 2014; Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah - PURES, 2010 ) . Pri stavbah, ki so zavarovane kot kulturna dediščina, mora prenova potekati skladno z zakonodajo s področja kulturne dediščine. Priporočljivo je tudi upoštevanje Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (2016 ) , predvsem pri prenovi objektov, ki so opredeljeni kot spomeniki (glej Register kulturne dediščine ), drugih starejših kakovostno oblikovanih in grajenih stavb ter stavb, ki so na območjih kulturne dediščine. Priporočljivo je, da je čim večji delež energije proizveden čim bližje mestu porabe in iz obnovljivih virov. Na primer izkoriščanje biomase za ogrevanje na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, namestitev toplotnih črpalk, namestitev sprejemnikov sončne energije na strehe objektov za gretje sanitarne vode in kot podporo ogrevanju, npr. na Primorskem, kjer so potrebe po toploti manjše. Upoštevanje potreb po energiji in izbira najprimernejših virov energije za gretje in hlajenje objektov sta ključni pri novogradnjah in prenovah. • Celovitost prenove Pri prenovah stanovanjskih stavb je treba stremeti k celoviti prenovi, saj so v nasprotnem primeru mogoči razvrednotenje in poškodbe, stavbe lahko uničimo tako arhitekturno kot funkcionalno. V prenovo je smiselno vključiti ustrezen nabor ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti tako na stavbnem ovoju (npr. namestitev ustrezne toplotne zaščite, zamenjava stavbnega pohištva) kot ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov gretja in hlajenja ter ukrepov za povečanje izrabe obnovljivih virov energije. Če prenova poteka na stavbah, ki so zavarovane kot kulturna dediščina, ali so na območju kulturne dediščine, naj le ta poteka v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Če so stavbe preveč dotrajane in prenova ni smiselna ter ima zato prednost novogradnja, je nujna ostranitev stavb, ki so nadomeščene z novimi in predvidene za rušenje. • Lokalni materiali Spodbuja se uporaba lokalnih (proizvedenih čim bližje mestu uporabe oziroma vgradnje ) in ekološko ustreznih materialov. Pri prenovah objektov se spodbuja ponovna uporaba materialov in recikliranje (glineni strešniki in zidaki, les za konstrukcijo ) . • Racionalna poraba in gospodarjenje z vodo Poraba vode postaja čedalje pomembnejši vidik tudi na kmetijah. Kjer je mogoče, naj se zagotovi ločena uporaba pitne vode in deževnice za sanitarno uporabo in za gojenje rastlin. • Sodobne tehnologije Pri večjih gospodarskih objektih, ki spominjajo na industrijske gradnje, je možna uporaba sodobnih tehnologij, na primer za zmanjšanje odtoka vode (zelene strehe ) in zbiranja meteorne vode za nadaljnjo uporabo in namestitev sončne elektrarne (fotovoltaičnih celic ) na strehah. Pri uporabi sodobnih sistemov in tehnologij na objektih je treba pretehtati, ali bi to morebiti neugodno vplivalo na podobo naselja in obstoječih stavb, posebej če gre za območja, ki so pomembna za varstvo kulturne dediščine ali krajinskih kakovosti. 4.2 Usmeritve za oblikovanje novih in prenovo obstoječih kmetijskih objektov Na podobo ter s tem identiteto in vidne kakovosti krajine poleg umestitve objektov močno vpliva tudi oblikovanje objektov, tako gospodarskih kot stanovanjskih. Če so na zasnovo teh močno vplivali splošni trendi gradnje tipskih, večnadstropnih hiš z izstopajočimi balkoni, a bivalno manj kakovostnih enodružinskih hiš, ki so bile locirane na sredini parcele in nepovezane z vrtom, na videz gospodarskih kmetijskih objektov vplivajo tako spremembe v tehnologijah kot široke možnosti tipskih objektov brez večje oblikovne vrednosti in brez prilagoditev lokalnemu okolju. Smernice za prilagajanje značilnim arhitekturnim tipologijam in upoštevanje poglavitnih arhitekturnih prvin za ohranjanje prepoznavne identitete območja so podrobneje opredeljene v strokovnem gradivu Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Fister in sodelavci, 1993 ) . V njem je na podlagi štirih sklopov značilnosti stavb (barvnost, gradiva, strehe in arhitekturni členi) opredeljenih šest skupin arhitekturnih regij, ki se podrobneje delijo na skupaj 14 arhitekturnih regij, te pa na kar 69 arhitekturnih krajin. Te so določene na podlagi kompleksne metodologije opredeljevanja oblikovnih značilnosti stavb (in grajenih kompleksov ), kot so velikostno razmerje, vloga strehe, arhitekturni členi, posebnosti in njihovega položaja, razporeditve, vloge in razmerja do naselja. Upoštevanje teh smernic (in smernic kulturne dediščine v primeru zavarovanih območij ) pri oblikovanju novih in prenovi obstoječih kmetijskih objektov je ustrezno izhodišče tudi z vidikov ohranjanja in razvoja prostorskih kakovosti krajine. Kot splošne usmeritve na državni ravni za oblikovanje in prenovo kmetijskih objektov pa so opredeljene smernice po posameznih vidikih gradnje objektov, in sicer: • Merilo Zaradi sodobnih funkcionalnih in tehnoloških zahtev novi kmetijski gospodarski objekti pogosto zelo odstopajo od značilnega lokalnega merila. Zato je treba iskati ustrezne rešitve, ki po višini in velikosti čim manj odstopajo, npr. kombiniranje več manjših objektov, členjenje ploskev, uporaba tehnologij in procesov, ki omogočajo manjše objekte. Z razporejanjem objektov na stavbnem zemljišču ter razmeščanjem pomožnih gospodarskih objektov se oblikuje strukturirana celota, v kateri so objekti čim bolj smiselno povezani in tvorijo usklajeno celoto. • Volumen objekta Novi objekti naj po višini in drugih dimenzijah čim manj odstopajo od obstoječih okoliških objektov. Kjer je mogoče in tehnološki procesi to dopuščajo, je smiselno členjenje večjih objektov na več manjših. Stavbe z velikimi volumni, ki so potrebni zaradi tehnoloških zahtev, je mogoče členiti vizualno, da se velike enotne površine zmanjšajo in tako vidno manj izstopajo. Način členitve naj se prilagaja lokalni arhitekturni tipiki. • Streha Streha je vidno zelo izpostavljen element, ki odločilno vpliva na arhitekturne značilnosti objekta. Pri oblikovanju strehe je tudi za kmetijske objekte nujno upoštevanje določb občinskih prostorskih aktov, kot so prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora, ki določajo dopustne lastnosti in materiale za strehe stavb na območju. Primernejša je uporaba temnejših streh, ki vidno manj izstopajo v prostorskih vedutah, z bolj členjeno površino velikih ploskev. Izogibati se je treba svetlečim in odbojnim materialom, ki še dodatno poudarjajo velikost strehe in vidnost objekta v prostoru. Izbira strešne kritine mora biti skrbno pretehtana, še posebej če so stavbe vidne z višje ležečih lokacij (od zgoraj ) ter s pomembnih vedutnih točk, poti in cest. • Odprtine Odprtine so pomemben del členitve in arhitekturne narave objekta, zato naj se pri njihovi razporeditvi poleg funkcionalnih upoštevajo tudi oblikovni vidiki. Velikost in razporeditev odprtin na fasadi in strehi naj se prilagajata namembnosti objekta ter se uporabljata kot element sooblikovanja in členitve za doseganje čim boljše vključitve objekta v prostor ter večje skladnosti in kakovosti posega. Vhodi v stavbo naj bodo jasno vidni in poudarjeni, razmestitev odprtin za osvetlitev naj prispeva k ustreznemu členjenju volumna stavbe. Pri stanovanjskih stavbah naj se upoštevata tudi kakovost pogledov iz bivalnih prostorov in ščitenje pred negativnimi vplivi okolja (hrup, moteči pogledi, veter ) , razmestitev vhodov naj omogoči neposredne povezave bivalnih prostorov z vrtom. • Materiali Pri večjih stavbah je zelo pomembna raba ustreznih materialov, saj so nekatere barve manj vidne. Kombiniranje različnih materialov in barv naj bo premišljeno, izogibamo se uporabi številnih različnih materialov ali več barv istega materiala. Prednost imajo naravni in ekološko ustrezni materiali, značilni za lokalno okolje, posebno les. Pri uporabi lesa na fasadah se izogibamo močnim odtenkom, les je priporočljivo zaščititi z impregnacijo v svetlejših odtenkih ali celo na tradicionalne načine, s krtačenjem in žganjem, kar poveča obstojnost lesa hkrati pa je manj obremenilno za okolje. Odsvetuje se uporaba pločevinastih streh in fasadnih panelov, če je to edina možnost, izberemo mat izvedbo, ne svetleče. Pristop k izbiri materialov naj bo celovit tudi v smislu podpore procesov lokalnega krožnega gospodarstva. • Barva Barva objektov (fasade, strehe, okenski okvirji ...) ima velik vpliv na splošni vidni vtis in oblikovno kakovost. Izbira barv naj bo smiselno prilagojena kakovostni lokalni tipiki, večinoma so to svetlejši, peščeni odtenki, bela barva ali blagi zemeljski toni. Po možnosti naj barva izhaja iz uporabe naravnega materiala. Veliki objekti naj bodo temnejših odtenkov (z večjim deležem sive barve ) , ker svetle barve še povečajo vtis velikosti. Uporaba izstopajočih, kričečih barv ni sprejemljiva, odsvetuje se kombiniranje različnih barv. Odsvetujejo se tudi poskusi imitacije naravnih odtenkov, npr. zelene barve na objektih, ki izstopa predvsem pozimi. • Zunanje ureditve Prostorski učinek kmetije izhaja iz oblikovanosti objektov, organizacije objektov v prostoru in urejenosti okolice ali dvorišča. Naj bodo vse stvari na svojem mestu. Izogibamo se kopičenju odsluženih materialov in mehanizacije. Zunanje ureditve pomembno prispevajo k funkcionalnosti in uporabi kmetijskih objektov, omogočanju delovnih procesov in kakovosti bivanja na kmetiji. Zunanje ureditve naj omogočajo dobro dostopnost do objektov, uporabnost in lahko vzdrževanje, naj bodo vizualno prijetne, urejene in smiselno povezane s širšo okolico. Ureditev naj ustrezno loči zunanje bivalne površine od funkcionalno tehničnih površin gospodarskih objektov. Za potrebne notranje členitve, ločitve, ustvarjanje robov in zaščit naj se uporabijo predvsem zasaditve in oblikovanje terena. Poseben poudarek je namenjen dostopu na kmetijo, ki naj bo urejen in označen, če je to skladno z lokalno tipiko. Ureditev dostopa do objektov in okolice je treba načrtovati skladno z načrtovanjem objektov. Ustrezna zasaditev objekt poveže z okolico, njena naloga ni skrivati objektov, temveč ustvariti delujočo in vizualno prijetno celoto. Pri zasaditvi se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste, prilagojene podnebju in značilnostim kulturne krajine. Priporočljivo je sajenje sadnih dreves, odsvetuje se uporaba zimzelenih vrst (npr. cipres ) , kjer to ni značilno. V okolici kmetij je zaželeno sajenje vrst, ki so znane iz uporabe v tradicionalnih kmečkih vrtovih in sadovnjakih (npr. visokodebelna sadna drevesa, v nekaterih krajih je tradicionalno drevo oreh ali lipa, gaber za strižene živice, hortenzije in druge prostorastoče grmovnice ) . Grmovnice in trajnice se sadijo v potezah, v vrstah ali v gručah ter v kombinaciji z drevesi, ne posamezno. Pri zasaditvah živih mej naj se uporabljajo lokalne rastlinske vrste, ki so prilagojene naravnim razmeram in zato odpornejše. • Ograjevanje Ograjevanje površin naj bo minimalno, omejeno na območja, kjer je nujno zaradi varnosti, preprečevanja prehoda živalim ali lokalne arhitekturne tipologije, npr. ograjena dvorišča na Krasu. Oblikovanje naj ne bo izstopajoče, prednost ima ograjevanje z zasaditvijo (strižene ali prostorastoče živice ) ali s tradicionalnimi elementi (kamniti zidci na Krasu) . 4.3 Usmeritve za umeščanje in oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov Iz anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili v pristojnih službah na občinah ter v upravah zavarovanih območij, iz intervjujev na KGZ in fokusne skupine na KGZS ter v razpravi na medsektorski delavnici se je pokazalo, da so enostavni in nezahtevni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, najpogosteje najbolj problematični v prostoru. Občinske službe namreč nimajo instrumenta, s katerim bi nadzorovale dejansko izvedbo v prostoru. Zatakne se tudi pri vprašanju, v pristojnosti katere inšpekcije so ti objekti. V prihodnje bi bilo koristno s sodelovanjem vseh ključnih deležnikov (občinskih služb za urejanje prostora, kmetijsko-svetovalnih služb, varstva kulturne dediščine ) izdelati priročnike za umeščanje in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov, pri čemer bi ti morali upoštevati regionalno in lokalno tipiko. Najučinkoviteje bi bilo vpeljati spremembo postopka - obvezen obisk terena ali preverjanje skladanja dejanskega stanja izvedenega objekta s projektno nalogo ali skico. Po osnutku Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (na podlagi 3. in 4. člena Gradbenega zakona (Urad ni list RS, št. 61/17in 72/17 ) ) je manj zahteven objekt tisti, ki potrebuje prostorsko in gradbeno tehnično preverjanje in ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Zahtevni objekti so opredeljeni z večjimi dimenzijami, višino, zahtevnejšo konstrukcijo in drugimi določili. Enostaven objekt je tako majhen, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, je konstrukcijsko preprost in prostorsko manj zaznaven, npr. samo pritlična stavba, visoka do štiri metre. Nezahteven objekt je manjši, konstrukcijsko nezahteven in je prostorsko zaznaven. Stavba je enostaven objekt, če ima samo pritličje, ne presega šest metrov višine idr. V Prilogi 1 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so navedeni različni nezahtevni in enostavni objekti, med katerimi so tudi stavbe, ki se uporabljajo v kmetijske namene ali v povezavi s stavbami na kmetijah, na primer: • stavbe za rejo živali, npr. živalske farme, hlevi, svinjaki, staje, čebelnjaki, • stavbe za spravilo pridelka, npr. kmetijski silosi, skladišča za spravilo pridelkov, kozolci, • druge nestanovanjske kmetijske stavbe, npr. stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, • objekti (tudi proizvodi) , ki niso trajno povezani s tlemi, npr. rastlinjaki, skladiščni šotori, skladiščni zabojniki. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so torej različni objekti, ki ne presegajo določenih dimenzij za enostaven ali nezahteven objekt po tej uredbi. Najpogostejši primeri so kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, skladišča za spravilo pridelkov, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica. Izhodišča, ki jih podajamo v nadaljevanju, se smiselno nanašajo tudi na druge nezahtevne in enostavne objekte na kmetiji ter ureditve, ki ne spadajo med objekte, so pa lahko ob neugodni postavitvi ali zaradi neurejenosti moteče v prostoru, kot na primer skladovnica drv ali skladovnice silažnih bal. • Funkcionalni vidik Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se v prostor umeščajo premišljeno, pri čemer se upoštevajo splošne usmeritve za umeščanje kmetijskih objektov. Pomožni objekti so del kmetije in naselja, zato naj se vklopijo v celoto z upoštevanjem prostorskega, funkcionalnega in estetskega vidika. Lokacijo izberemo glede na funkcijo objekta (ali mora biti objekt zaradi svojega namena blizu kmetijskim zemljiščem ali bližje drugim gospodarskim ali stanovanjskim objektom) , značilnosti zemljišča in umestitev okoliških objektov. • Majhna vidna izpostavljenost Objekte umeščamo tako, da čim manj izstopajo. Izogibamo se postavitvam na slemenih in drugih reliefno izpostavljenih legah. Objekte na pobočju umeščamo tako, da se zmanjša potreba po preoblikovanju terena (izravnavah, terasah, podpornih zidovih) . Lociranje kmetijskih objektov ob vhodu v naselje in ob glavnih prometnicah ima zelo močan vizualen vpliv, zato se na teh lokacij izogibamo postavljanju agrotunelov (šotorov), rastlinjakov in podobnih objektov ter jih odmaknemo na manj izpostavljeno mesto. • Materiali in barve Pomožni kmetijski objekti naj bodo kar se da nevpadljivi, barve in teksture naj bodo prilagojene okolju. Izogibati se je treba živim barvam, prevladujejo naj umirjeni svetlejši ali zemeljski toni. Odsvetuje se uporaba pločevinastih streh in fasadnih oblog, če je to edina možnost, izberemo mat izvedbo, ne svetleče. Pri uporabi lesa na fasadah se izogibamo močnim odtenkom, les se lahko uporablja brez dodatne zaščite ali premazov ali se obdela na tradicionalne načine, s krtačenjem in žganjem, kar poveča obstojnost lesa, hkrati pa je manj obremenilno za okolje. • Oblikovanje Oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov naj izhaja iz funkcije objekta, arhitekturne tipike (zgleduje naj se po kakovostno oblikovanih kmetijskih objektih v okolici) in naj bo prilagojeno regionalnim značilnostim, na primer z ustreznim naklonom strehe, izborom materialov, obliko in višino stavbe. • Izogibanje tipskim rešitvam in začasnim objektom Izogibamo se tipskim rešitvam oziroma objektom (npr. lesenim lopam, kovinskim konstrukcijam za uporabo v kmetijstvu, od rastlinjakov do skladišč in šotorskih hlevov ) . Take rešitve niso prilagojene nobenemu prostoru in delujejo moteče, smiselne so le kot začasna rešitev. Postavitev izdelanih objektov (šotori/agrotuneli ) naj bo rešitev le izjemoma in za časovno omejeno obdobje, za premostitev povečanih potreb do gradnje ustreznih objektov. 5 Priporočila odločevalcem pri umeščanju in oblikovanju kmetijskih objektov 5.1 Vsebinska izhodišča priporočil Najpomembnejši programski dokument Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11 ) opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva in živilstva ter širšega razvoja podeželja v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2020. Iz resolucije izhaja zaveza, da je treba pri pripravi izvedbenih razvojnih dokumentov zagotoviti konsistentnost izvedbe resolucije z raznimi instrumenti in njihovo koherenco z drugimi javnimi politikami in strategijami. Za zagotovitev usklajenosti politik in ukrepov je bila pripravljena Strategija za izvajanje resolucije, katere glavni namen je opredelitev ključnih ukrepov in aktivnosti, ki bodo omogočili uresničitev postavljenih ciljev. Ključni ukrepi strategije (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, MKGP, 2014 ) so ob upoštevanju vidika varovanja in ohranjanja kmetijskih zemljišč predvsem naslednji: • trajnostna raba proizvodnih potencialov, izboljševanje kakovosti tal in voda ter varovanje najboljših kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem njihove namenske rabe. Trajnostni razvoj kmetijstva mora pripeljati do ekonomsko učinkovitega, konkurenčnega in družbeno vzdržnega, hkrati pa okolju prijaznega kmetijstva. Glavna naloga je proizvodnja varne in kakovostne hrane, za kar je pomembno ohranjati tako kakovost tal in voda kot kakovost ter predvsem obseg najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja in voda ter vplivajo na podobo kulturne krajine, njene estetske in naravne vrednosti ter ne nazadnje na poseljenost podeželja. Ključni cilj je, da zagotovimo 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljišč se zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja vztrajno zmanjšuje, zato je z vidika zagotavljanja zadostne preskrbe s hrano ključni cilj zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo kmetijskih zemljišč pred trajnim spreminjanjem. Preprečevanje opuščanja kmetovanja je pomembno, ker je izguba proizvodnih virov praviloma nepovraten proces z negativnimi učinki tudi na zagotavljanje javnih dobrin, ki jih zagotavlja kmetijstvo; • povečanje prehranske samooskrbe pri pridelkih, kjer je ta majhna, oziroma ohranjanje, kjer je ta ustrezna. Cilj je povečanje tržnega deleža slovenskih kmetijskih pridelkov in proizvodov; • ohranjanje vitalnega in poseljenega podeželja. Vitalno in poseljeno podeželje je tudi cilj trajnostnega koncepta razvoja kmetijstva. Ustvari se lahko samo v razmerah, ko kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom, ribogojstvom in živilsko industrijo ostane stabilen in pomemben dejavnik gospodarskega razvoja na podeželju. K temu bo prispevala tudi kmetijska politika in krepila trajnostno rabo naravnih virov, učinkovito upravljanje prostora, ohranjanje okolja in kulturne krajine. Glede na cilje in usmeritve, zapisane v Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (MKGP, 2014), ter z upoštevanjem izsledkov projekta smo oblikovali priporočila za odločevalce v postopkih prostorskega načrtovanja. Priporočila so razvrščena v dve skupini, in sicer na splošna priporočila, vezana na kmetijska zemljišča, in priporočila, namenjena izboljšanju učinkovitosti postopkov, priprave zahtevane dokumentacije za investicijo in okrepitvi ustreznih strokovnih kadrov. 5.2 Priporočila odločevalcem glede posegov na kmetijskih ■ • • v v • ■ zemljiščih • Pri posegih na kmetijska zemljišča mora imeti prednost kmetijska dejavnost. Zemljišča so kmetijskim pridelovalcem osnovno sredstvo, ki mu daje temeljne pogoje za izvajanje rastlinske dejavnosti in živinorejo. Pridelovanja voluminozne krme ter krmnih in krušnih žit niti trajnih nasadov ni mogoče odriniti na neplodne in degradirane površine. Nekmetijske dejavnosti pa to lahko uporabljajo za svoje proizvodne usmeritve. Takšen ukrep lahko dolgoročno posredno prispeva k povečanju samooskrbe. • Na kmetijskih zemljiščih naj bo možna gradnja le za primarno kmetijsko dejavnost. Razne kmetijske dejavnosti potrebujejo specifično infrastrukturo, ki je običajno v bližini kmetijskih objektov (npr. ob hlevu stolpni ali koritasti silosi, remize za stroje ...), sadovnjakov (sortirnica, hladilnica ...), vinogradov (stiskalnica, klet ...). Na kmetijskih zemljiščih, predvsem v sklopu kmetijskega gospodarstva, mora imeti gradnja kmetijskih objektov prednost. • Treba je kar se da omejiti prehajanje najboljših kmetijskih zemljišč (trajno varovanih) v last nepridelovalcev. Po tem ko nekmetje špekulativno kupijo kmetijska zemljišča, ta pogosto razdelijo na manjše parcele in posamezne parcele prodajo po višji ceni. S tem se povzročita drobljenje kmetijske posesti in sprememba namembnosti. Srečujemo se tudi s prakso, da kljub uveljavljanju predkupne pravice pri prodaji zemlje kmetje te ne morejo kupiti, ker prodajalec zahteva previsoko ceno. Tako kakovostna kmetijska zemljišča postopoma prehajajo v last nepridelovalcev, ki zemlje dejansko ne obdelujejo. • Treba je zagotoviti skladnost razvoja podeželskega prostora, vključno z umeščanjem industrijskih in preostalih nekmetijskih objektov. Na podeželju so danes kmečki prebivalci v manjšini. Če je nekoč vas imela 90 odstotkov kmečkega prebivalstva, ga ima danes ponekod le še 10, 5 ali celo manj odstotkov. Vedno bolj prevladujejo druge gospodarske dejavnosti, ki s svojimi objekti spreminjajo sedanjo podobo vasi. • Oprostitev plačila prispevka za nezazidano stavbno zemljišče, dokler je zemljišče namenjeno kmetijski rabi. Do oprostitve naj bodo upravičeni kmetje, ki zazidljive parcele potrebujejo za izvajanje kmetijske dejavnosti, vendar le predložitvi dokazov in utemeljitvi, zakaj so zemljišča res nujno potrebna za izvajanje kmetijske dejavnosti (v sodelovanju s kmetijsko-gozdarskimi zavodi je treba pripraviti merila in sistem preverjanja) . V nasprotnem primeru je treba zaradi tveganja špekulacij s stavbnimi zemljišč slediti načelu, da je dejanska raba skladna s predvideno rabo. • Občina mora predvideti območja za gospodarske (tudi kmetijske) dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijska zemljišča (npr. reja piščancev v farmskem tipu ...) . • Širitev naselij je treba usmerjati izključno na prostor z manj kakovostnimi zemljišči ali pa zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča primerljive kakovosti v okviru revitalizacije že izgubljenih površin za ponovno kmetijsko rabo. 5.3 Priporočila odločevalcem glede postopkov, dokumentacije, investicij in kadrov • Okrepitev medsektorskega sodelovanja na ravni ministrstev, občin, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zavarovanih območij. Interdisciplinarnost in medsektorsko sodelovanje morata biti vzpostavljena že pri pripravi prostorskih dokumentov na ravni države. • Okrepitev službe za umeščanje in gradnjo kmetijskih objektov na MKGP in KGZS. Na MKGP in KGZS je treba okrepiti strokovni kader za gradnjo in umeščanje kmetijskih objektov (s področja gradbeništva, krajinske arhitekture, arhitekture ) . Strokovnemu kadru se mora omogočiti možnost rednega dodatnega izobraževanja. Obsežna administrativna dela svetovalcev bi bilo mogoče smiselno prenesti na državno in zbornično administracijo, svetovalci in strokovnjaki pa dobijo tako več časa za kmetijsko gradbeništvo in prostorska vprašanja. • Pri izdelavi OPN je potrebno aktivno sodelovanje strokovnih služb KGZS. Svetovalci in specialisti za kmetijske gradnje na KGZ naj obvezno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s predvidenimi rekonstrukcijami in novogradnjami. Investitorji naj si pridobijo njihovo soglasje v času reševanja projektne dokumentacije. Prodajalci opreme in storitev (gradbena podjetja) naj ne bodo edini svetovalci investitorju pri gradnji. • Okrepitev kmetijske inšpekcije na kmetijskih zemljiščih in razširitev kompetenc inšpektorjev v smislu odkrivanja in sankcioniranja neustreznih in nelegalnih gradenj na kmetijskih zemljiščih. Izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora in odkrivanje kršiteljev predpisov (predvsem na področju enostavnih in nezahtevnih gradenj ) sta ukrepa, ki bosta dolgoročno verjetno najbolj pripomogla h kakovostnejšemu umeščanju in namenski rabi objektov v prostor, še posebej na kmetijskih zemljiščih. • Iskanje možnosti za ustreznejše umeščanje in oblikovanje kmetijskih objektov v okviru Programa razvoja podeželja na podlagi ukrepov M02. Službe za svetovanje, za pomoč pri upravljanju kmetij in za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (možnost najema svetovalca s področja projektiranja za oblikovanje kakovostnih, netipskih gradbenih rešitev, ki bodo prilagojene potrebam investitorja in zagotavljale kakovostno oblikovanje ter umestitev v krajino ) ter M16 - Sodelovanje (zasnova pilotnih projektov in oblikovanje evropskih inovativnih partnerstev na področju kakovostne in trajnostne gradnje kmetijskih objektov z iskanjem inovativnih rešitev ter razvojem dobrih praks na področju gradnje in prostorskega načrtovanja . • Posamezne ukrepe Programa razvoja podeželja bi dopolnili z dodatnimi pogoji za upravičenost z vidika umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov, kadar se v okviru posameznih ukrepov ali podukrepov predvidijo investicije v kmetijske objekte, npr. UKREP M4 (predvsem podukrepi M4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva) in UKREP M6: Razvoj kmetij in podjetij (podukrep M6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti) . Pri tem bi morali paziti, da z dodatnimi pogoji ne omejujemo naložb in ne otežujemo postopkov za upravičence. • Na območjih naselij s prevlado aktivnih kmetijskih gospodarstev se lokalnim skupnostim predlaga uvedba podpisa izjave, s katero je bodoči investitor stanovanjskih (ali drugih) objektov seznanjen z obstoječimi pogoji kmetovanja na območju, s čimer bi zvišali stopnjo zavedanja o soobstoju različnih dejavnostih v prostoru in zmanjšali število konfliktov v zvezi s smradom, hrupom itd. • Večji poudarek pomena Svetovalnega kodeksa dobre kmetijske prakse (Verbič in sod., 2006 ) , tj. neobveznega nabora priporočil, ki naj bi jih dobri gospodarji glede na možnosti v danih razmerah kar najbolj upoštevali. Glede na to, da se zakonodaja neprestano spreminja, dosledno izvajanje tega kodeksa ne zagotavlja skladnosti z zakonsko predpisanimi določili. Svetovalni kodeks pokriva področja varovanja površinskih voda in podtalnice, varovanja kmetijskih tal, varovanja zraka, ohranjanja biološke pestrosti in podobe krajine. • Večja uveljavitev pravice do opravljanja kmetijskih opravil ob vsakem času (ZKme-1-NPB4), če to zahtevajo narava delovnega procesa, vremenske razmere, višja sila ali izredne okoliščine. Kmetijsko opravilo je delovni proces ali vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot kmetijsko opravilo se zlasti štejejo obdelava tal v kmetijske namene, gnojenje, shranjevanje in obdelava organskih gnojil, uporaba fitofarmacevtskih sredstev za kmetijske namene, delo s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, obratovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov in njihovih črpalk, reja in oskrba živali, premeščanje, paša živali in podobno. Neupravičeno oviranje ali omejevanje kmetijskih opravil pomeni vsakršno fizično ali drugačno preprečevanje ali oteževanje nemotenega delovnega procesa kmetijskega opravila, zlasti postavljanje ovir, naprav ali sistemov, ki preprečujejo nemoten delovni proces kmetijskega opravila ali ga močno otežujejo. Kmetijsko opravilo ne pomeni nedovoljenih motenj zaradi nedopustnega vznemirjanja, prepovedanih imisij in emisij ter nedovoljenih posegov v prostor, če se izvajajo v skladu s predpisi skupnosti, zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo kmetovanje, varstvo okolja in ohranjanje narave. • Ozaveščanje javnosti o tem, kaj se v kmetijstvu šteje kot motnja in kaj ne. Za ohranjanje in izvajanje kmetovanja kot dejavnosti javnega interesa velja, da se kmetijska opravila (obdelovanje zemlje, spravilo pridelkov, reja domačih živali, premeščanje živine na drugo lokacijo itd.), ki so v skladu s Pravilnikom o reji domačih živali, ne štejejo za sosedske motnje. Rejec ima pravico do nemotene reje domačih živali na lastnih in najetih kmetijskih površinah in v živinorejskih objektih (npr. iz teh razlogov so v ZDA že leta 1981 sprejeli zakon Right to farm (pravica do kmetovanja) in z njim določili pravice kmetovalcev do kmetovanja in reje domačih živali ) . Zakonska prepoved opravljanja kmetovanja ali pritožba nad smradom, hrupom ali prahom nista mogoči, če se kmetovanje izvaja v skladu s sprejetimi pravili. Priloga 1 Predlogi za dopolnitev Splošnih smernic s področja poselitve (MOP) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzp@gov.si vwvw.mzp.gov.si SPJ-OŠNE SMERNICE S PODROČJA RAZVOJA POSELITVE Številka: 35001-14/2013/1 Datum: 29. januar 2013 mag. Talija Bogat GENERALNA DIREKT DIREKTORJA ZA PR sektorja Pripravil: Sektor za urejanje prostora na lokalni ravni zanj: KAZALO 1. ZAKONSKA PODLAGA 3 1.1 ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU 3 1.1.1 Smernice s področja razvoja poselitve 3 1.1.2 Splošne in posebne smernice državnih nosilcev urejanja prostora 3 1.2 DRŽAVNI PROSTORSKI AKTI 4 1.2.1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije 4 1.2.2 Prostorski red Slovenije 4 1.3 PODZAKONSKI AKTI 4 1.3.1 Pravilnik o vsebini, obliki n načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij 4 1.3.2 Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj naselij 4 2. VSEBINA SPLOŠNIH SMERNIC S PODROČJA RAZVOJA POSELITVE 5 2.1 OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNIH NASELIJ 5 2.1.1 Usmeritve za določitev omrežja naselij v OPN 6 2.1.2 Potrebne analize in strokovne podlage za utemeljitev odločitev o omrežju središč na lokalni ravni 6 2.2 RAZVOJ NASELIJ IN RAZPRŠENE POSELITVE 7 2.2.1 Splošne usmeritve glede razvoja naselij 7 2.2.2 Podrobnejše usmeritve za razvoj naselij 8 2.2.2.1 Usmeritve glede notranjega razvoja naselij 9 2.2.2.2 Prenova naselij kot prednostna razvojna usmeritev 9 2.2.2.3 Usmeritve glede širitev naselij 11 2.2.3 Razpršena poselitev 12 2.2.4 Gradnja objektov zunaj območij naselij 12 2.3 OHRANJANJE PREPOZNAVNIH ZNAČILNOSTI PROSTORA 13 2.3.1 Splošne usmeritve glede prepoznavnosti prostora 13 2.3.2 Usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti mest in drugih naselij 13 2.3.3 Usmeritve za načrtovanje v krajini 14 2.4 RAZMESTITEV DEJAVNOSTI V PROSTORU 15 2.4.1 Splošne usmeritve 15 2.4.2 Usmeritve za racionalno rabo zemljišč v naseljih 15 2.4.3 Usmeritve po posameznih dejavnostih 16 2.4.3.1 Stanovanja 16 2.4.3.2 Centralne dejavnosti 16 2.4.3.3 Proizvodne dejavnosti 17 2.4.3.4 Javne in zelene površine 17 2.4.3.5 Turistične dejavnosti 18 2.4.3.6 Obrambne dejavnosti 18 2.5 USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE PROSTORA 18 2.5.1 Določitev in prikaz namenske rabe prostora 18 2.5.2 Razmeščanje območij namenske rabe prostora 19 o 1. ZAKONSKA PODLAGA 1.1 ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU 1.1.1 Smernice s področja razvoia poselitve Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12; ZPNačrt-B) Ministrstvo, pristojno za prostor, kot nosilec urejanja prostora za področje razvoja poselitve daje smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim načrtom s področja razvoja poselitve. V četrtem odstavku 11. a člena ZPNačrt-B (nosilci urejanja prostora) je določeno: »(4) Ministrstvo (pristojno za urejanje prostora) izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim načrtom s področja razvoja poselitve. S smernicami se na podlagi državnih prostorskih aktov in ob upoštevanju državnega prostorskega reda opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za razvoj poselitve, predvsem glede: - omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij, - razvoja naselij in razpršene poselitve, - ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, - razmestitve dejavnosti v prostoru in - območij namenske rabe prostora«. 1.1.2 Splošne in posebne smernice državnih nosilcev ureiania prostora ZPNačrt uvaja dve vrsti smernic, splošne in posebne. V 47. členu (osnutek občinskega prostorskega načrta) je določeno: (2) Državni nosilci urejanja prostora pripravijo splošne smernice iz prejšnjega odstavka za območja, ki ustrezajo pojavnosti in lastnostim tistih dobrin in javnih interesov, za varovanje in udejanjanje katerih so pristojni, oziroma za območja, ki ustrezajo teritorialni organiziranosti njihove dejavnosti. Državni nosilci urejanja prostora zagotovijo, da so splošne smernice dostopne na njihovih spletnih straneh ter izdelane na način in v obliki, ki občinam omogoča neposredno uporabo pri pripravi prostorskih aktov. Državni nosilci urejanja prostora splošne smernice spreminjajo praviloma enkrat letno na podlagi spremljanja prakse ali ob spremembah predpisov, na katerih temeljijo. (3) Občina lahko državnega nosilca urejanja prostora zaprosi za izdajo posebnih smernic, če oceni, da ji njegove splošne smernice ne zadoščajo za pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta, ali če meni, da to narekujejo posebnosti, kijih je treba upoštevati pri načrtovanju posameznih prostorskih ureditev. Za pripravo gradiva za pridobitev posebnih smernic se smiselno uporabljajo določbe predpisa iz petega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejajo obliko osnutka občinskega prostorskega načrta. (4) Občina lahko za smernice zaprosi tudi lokalne nosilce urejanja prostora. Smernice niso samo konkretizacija predpisov, temveč so lahko tudi konkretizacija drugih pravnih aktov, pa tudi dokumentov, ki formalno niso pravni akti, a predstavljajo usmeritve za ravnanje v prostoru. S spremembo 47. člena zakona je bila zaradi racionalizacije postopkov priprave OPN in RPN ter zmanjšanja administrativnih bremen tako za občine kot tudi za nosilce urejanja prostora sprejeta rešitev, da se smernice delijo na splošne in posebne smernice. Skladno s tem je ustrezno dopolnjena tudi definicija pojma smernice iz 2. člena veljavnega zakona. Splošne smernice so dolžni pripravljati vsi državni nosilci urejanja prostora. Izdajajo jih vnaprej, zato kot vnaprej pripravljeno izhodišče predstavljajo podlago za pripravo osnutka prostorskega akta. Splošne smernice se ne nanašajo na območja posameznih občin, temveč na območja, ki po vsebini ustrezajo posameznemu prostorskemu podsistemu oziroma teritorialni organiziranosti državnih nosilcev urejanja prostora. Kljub prehodu na sistem izdajanja splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora je občini s tretjim odstavkom 47. člena ZPNačrt še vedno omogočeno, da lahko, v kolikor to želi, zaprosi nosilce urejanja prostora, tako državne kot lokalne, za izdajo posebnih smernic za pripravo osnutka OPN. Njihovo pridobivanje je fakultativno, vendar pa je tako pridobljene smernice treba upoštevati. 1.2 DRŽAVNI PROSTORSKI AKTI 1-2-1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije V skladu z določbo 92. člen ZPNačrt (veljavnost in spremembe državnih prostorskih aktov sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora) veljata Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta skladno z določbami tega zakona. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) so za vsebine s področja razvoja poselitve relevantna predvsem poglavji »II. Zasnova prostorskega razvoja s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev« in poglavje »III. Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni«, ki obsega podpoglavji»1. Razvoj poselitve« in »2. Razvoj krajine«. 1-2-2 Prostorski red Slovenije V Prostorskem redu Slovenije (PRS) so za vsebine s področja razvoja poselitve relevantna predvsem poglavja: »I/2 Načrtovanje prostorskih sistemov«, »I/2.1 Načrtovanje poselitve«, »I/2.3 Načrtovanje v krajini«, »I/3 Načrtovanje in graditev objektov« in »I/3.5 Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij«. 1.3 PODZAKONSKI AKTI 1.3.1 Pravilnik o vsebini, obliki n načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij V Pravilniku o OPN so za vsebine s področja razvoja poselitve relevantni predvsem naslednji členi: 6. člen (zasnova prostorskega razvoja občine), 8. člen (določitev naselij), 9. člen (določitev območij razpršene poselitve), 10. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo), 11. člen (usmeritve za razvoj v krajini), 14. člen (enote urejanja prostora) in 15. člen (območja namenske rabe prostora). 1.3.2 Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj naselij 2. VSEBINA SPLOŠNIH SMERNIC S PODROČJA RAZVOJA POSELITVE 2.1 OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNIH NASELIJ1 Za skladen prostorski razvoj Slovenije se spodbuja razvoj policentričnega urbanega sistema, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se, s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, navezuje omrežje drugih središč. SPRS opredeljuje omrežje naselij za celotno državo (do ravni lokalnega središča), ki temelji na predhodnih preveritvah glede doseganja ciljev prostorskega razvoja, zlasti ciljev, ki se nanašajo na uravnotežen prostorski razvoj in ustrezno dostopnost do funkcij. V SPRS je določen policentrični urbani sistem ter opredeljeno omrežje središč na državni, regionalni in lokalni ravni ter usmeritve za stopnjo njihove opremljenosti in njihove povezave v okviru regionalnih območij. Nosilni okvir urbanega sistema tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se navezuje omrežje pomembnejših medobčinskih in drugih lokalnih središč. Policentrično omrežje središč se medsebojno povezuje v različnih smereh, ki se prilagajajo namenu, funkciji, načinu povezanosti in razvojnim potencialom. Policentrična struktura omrežja naselij se uresničuje z opredelitvijo nosilnega omrežja najpomembnejših razvojnih središč, ki so ali bodo nosilci razvoja in najpomembnejša središča proizvodnih, družbenih, kulturnih in drugih dejavnosti. Omrežje se v funkcijski in razvojni naravnanosti medsebojno dopolnjuje s sodelovanjem na gospodarskem področju, z izmenjavo in dopolnjevanjem storitev, s spodbujanjem lastnih razvojnih in prostorskih potencialov posameznih regionalnih območij in s sodelovanjem pri reševanju ekološko pomembnih vprašanj. Funkcijska povezanost omrežja naselij izhaja iz zasnove omrežja storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti, delovnih mest ter prometnih in telekomunikacijskih povezav. Poseben poudarek je na koordiniranem razmeščanju gospodarske infrastrukture in gospodarskih javnih služb, javnih služb na področju družbenih dejavnosti in drugih javnih služb. Kot osnovni okvir urbanega sistema se razvija dvostopenjsko policentrično strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena. Na lokalni ravni se, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središča medobčinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča. Središča nacionalnega pomena imajo najmanj 10.000 prebivalcev in potenciale za razvoj najbolj razvitih in redkih storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti za oskrbo prebivalcev v svojem gravitacijskem območju. Z vidika funkcij in gospodarske razvitosti so to najpomembnejša središča proizvodnih, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša prometna vozlišča. Kot nacionalna središča mednarodnega pomena in državno pomembna prometna vozlišča se razvijajo Ljubljana, Maribor in Koper. Kot središča nacionalnega pomena in regionalno pomembna prometna vozlišča se prioritetno razvijajo mesta Celje, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto. Kot druga središča nacionalnega pomena se razvijajo mesta Postojna, Ptuj in Velenje ter somestja Brežice-Krško-Sevnica, Jesenice-Radovljica, Koper-lzola-Piran, Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Dravograd in Trbovlje-Hrastnik-Zagorje ob Savi. 1 Obrazložitev vsebine iz SPRS je podana v Obrazložitvi in utemeljitvi SPRS (http://www.MzlP.gov.si/si/delovna področja/prostorski razvoj na nacionalni ravni/). Analiza, ki je bila podlaga odločitvi o številu, opremljenosti s funkcijami in potencialih ter vrsti središč, je bila pripravljena pred sprejemom SPRS v Državnem zboru, večinoma na osnovi podatkov popisa 2002 o prebivalstvu pa tudi podatkov AJPES o dejavnostih Središča regionalnega pomena zagotavljajo enakovredno in uravnoteženo oskrbo prebivalstva in delovna mesta v gravitacijskih območjih, ki so odmaknjena, hribovita, gorska, obmejna ali oddaljena od glavnih prometnih koridorjev. Pomembna so predvsem v obmejnih in obrobnih območjih, ki so oddaljena od središč nacionalnega pomena ali od glavnih prometnih koridorjev. Kot središča regionalnega pomena se prednostno razvijajo mesta in druga urbana naselja: Ajdovščina, Črnomelj, somestje Domžale-Kamnik, Gornja Radgona, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Lendava, Ljutomer, Ormož, Sežana, Škofja Loka, somestje Šmarje pri Jelšah- Rogaška Slatina, Tolmin in Tržič z Bistrico pri Tržiču. Medobčinska in druga središča (pomembnejša lokalna in druga lokalna središča) zagotavljajo enakomernejšo dostopnost do storitev in delovnih mest na lokalni ravni. Kot medobčinska središča se razvijajo predvsem Bovec, Cerknica, Cerkno, Gornji Petrovci, Grosuplje, Laško, Lenart v Slovenskih goricah, Litija, Logatec, Metlika, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ribnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Trebnje, Vrhnika in Žalec. V pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. Minimalno število prebivalcev v gravitacijskem območju pomembnejšega lokalnega središča je 5.000 prebivalcev. V pomembnejša lokalna središča se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarno, osebno in družinsko pomoč) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja najmanj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se oblikuje manjše gospodarske cone. Če ima središče funkcijo občinskega središča, mora samostojno ali v sodelovanju z drugimi pomembnejšimi lokalnimi središči zagotavljati zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja. 2-1-1 Usmeritve za določitev omrežja naselij v OPN Središča se določijo na podlagi usmeritev in kriterijev iz SPRS do ravni lokalnega središča (število prebivalcev v gravitacijskem območju, opremljenost s funkcijami in javnimi storitvami, infrastrukturna povezanost in časovna dostopnost gravitacijskega območja z javnim prometom). Vsebina se prikaže v strateškem delu OPN v tekstualnem in grafičnem delu. V tekstualnem delu OPN se za središča navede njihovo sedanjo opremljenost, povezanost in dostopnost, rang središča ter dejavnosti, ki se bodo vanj umeščale ali izboljševale, da bo središče opravljalo svojo vlogo. OPN predstavlja mesto odločitev - prostorsko politiko na lokalni ravni in ne nabora različnih možnosti, zato vanj ne sodijo določila, kaj vse lahko središče ima, temveč določila, kaj bo imelo, da bo zagotovilo ustrezno stopnjo opremljenosti. V grafičnem delu se omrežje naselij s središči prikaže v zasnovi (karta št. 1: Zasnova prostorskega razvoja občine v merilu 1 : 50 000 in se poimenuje v skladu s SPRS). 2-1-2 Potrebne analize in strokovne podlage za utemeljitev odločitev o omrežju središč na lokalni ravni V okviru priprave OPN je treba opraviti osnovno analizo demografskega stanja in projekcij kot podlago za dimenzioniranje prostorskega razvoja občine (stanovanj, javnih funkcij ipd.) ter analizo poselitve, njenih značilnosti, vendar ne le na morfološki ravni, temveč tudi na funkcionalni ravni (gravitacijska območja, dostopnost, obseg in tip funkcij ipd.) in z upoštevanjem razvojnih možnosti naselij (razvoj dodatnih funkcij, kritična masa prebivalstva, prednosti lokacije ipd.). Analiza funkcij po naseljih in uporaba kriterijev iz SPRS, vključno s kriterijem infrastrukturne opremljenosti ter demografskimi vidiki je osnova za razvrstitev naselij v omrežju naselij (še posebno to velja za naselja, ki niso imenovana kot središča, pa tudi za tista, ki to so, je treba navesti, kakšno je stanje in kakšne so projekcije). Doseganje funkcij glede na opredeljeno raven središča lahko opredelimo kot optimalno stanje, cilj. V primeru, da središče nima vseh funkcij, ki naj bi jih glede na raven imelo, bi moral OPN vsebovati načrtovane dejavnosti, ki bi zagotavljale, da določeno naselje doseže opredeljeno raven središča glede na demografsko prognozo (rast ali upadanje). Sistema središč ne gre zamenjevati s poselitvenim sistemom, saj v omrežje središč ne sodijo vasi, pa tudi določena urbana naselja ne. Marsikatero naselje lahko ostane izven sistema središč, ker pač ne dosega kriteriiev, da postane središče določenega gravitacijskega območja. Strokovne podlage, ki jih mora občina pripraviti kot utemeljitev predloga omrežja naselij: - tipološka opredelitev naselij glede na urbane/podeželske funkcije, - analiza demografskega stanja prebivalstva v občini, naseljih, projekcij (na ravni občine), - obseg dnevnih delovnih migracij in obseg drugih migracij (priselitve, odselitve), - zaposlitvena središča v občini in zaposlitvena središča izven občine, - analiza razvoja dejavnosti po naseljih. 2.2 RAZVOJ NASELIJ IN RAZPRŠENE POSELITVE 2-2.1 Splošne usmeritve glede razvoja naselij Usmeritve za razvoj poselitve so osnova za dolgoročno (strateško) usmerjanje razvoja poselitve na lokalni in regionalni ravni. Upoštevajo se zmogljivosti prostora, racionalnost opremljanja zemljišč, značilnosti obstoječega omrežja naselij in obstoječe pozidave. Splošne usmeritve glede razvoja mest so naslednje: - mesta se razvijajo kot najpomembnejša središča (in vozlišča) v omrežju naselij, ki oskrbujejo svojo okolico z raznovrstnimi storitvami ter uslugami in predstavljajo tako trg dobrin kot njihovo potrošnjo, - mesta se razvijajo po načelu polifunkcionalnosti; znotraj naselij se zagotavlja ustrezno razmerje v rabi zemljišč in objektov - skrb za komplementarnost (in ne vključevanje nasprotujočih si) funkcij, - notranji razvoj mest - prenova in revitalizacija mest sta ključni strateški usmeritvi razvoja mest (uporaba degradiranih ali slabše izkoriščenih površin), pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, - zagotavljanje arhitekturne prepoznavnosti z upoštevanjem regionalne arhitekturne tipologije, - urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti se spodbuja v obstoječih središčih ali v naselji, ki imajo potencial, da nastanejo nova središča, - pri načrtovanju in urejanju širšega mestnega območja se upošteva racionalno rabo prostora, ranljivost kakovosti okolja, potrebnost obnove stavbne in naselbinske dediščine, možnosti za umeščanje športno rekreativnih in drugih zelenih površin, obstoječe omrežje prometnic in možnosti navezave na javni potniški promet - poselitev se usmerja v zgostitvena območja, kjer je mogoče zagotoviti učinkovit in udoben javni promet (kombinacija tramvaja, avtobusa, vlaka), glavne generatorje prometa pa locira ob zmogljivih infrastrukturnih priključkih in vozliščih. Pri načrtovanju poselitvenih območij mest in drugih urbanih naselij je treba zagotavljati: - razvoj urbanih funkcij naselij (dejavnosti družbene infrastrukture, storitvene in oskrbne dejavnosti); - prepletanje združljivih rab in raznolikost dejavnosti po zvrsti, obsegu in razmestitvi; - razvoj območij osrednjih površin, ki naj se načrtuje v neposredni bližini prometnih vozlišč za javni potniški promet (petminutna dostopnost); - celovito prenovo in revitalizacijo obstoječih območij mestnih središč, vključno z zagotavljanjem ustrezno zmogljivega javnega potniškega prometa in z večanjem faktorja izrabe prostorskih enot in to ob upoštevanju visokega deleža zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov, obstoječih kakovostnih prostorskih struktur varstva stavbne in naselbinske dediščine; - krepitev turistične funkcije prepoznavnih mestnih območij, zlasti mestnih središč; - ustrezno ponudbo funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za proizvodne dejavnosti. Splošne usmeritve glede razvoja poselitve na podeželju so: - spodbuja se celovit razvoj podeželja v povezavi z urbanimi središči; - kot podeželje opredeljujemo prostor zunaj območij večjih koncentracij poselitve, z nizko stopnjo urbanizacije in prevladujočim deležem kmetijske in gozdarske rabe, ohranjenimi naravnimi procesi in naravnimi prvinami; - za potrebe prostorskega urejanja ločimo urbanizirano in manj urbanizirano podeželje; - urbanizirano podeželje obsega naselja v širšem zaledju mest in v bližini prometnih poti ter posamezna urbana naselja; - manj urbanizirano podeželje obsega slabše dostopna obmejna, podeželska, hribovska območja z manjšimi naselji in redko, razpršeno poselitvijo. Pri načrtovanju poselitvenih območij podeželskih naselij in vasi je treba zagotavljati: - upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in značilno podobo vaških silhuet in robov kot delov kulturne krajine; - spodbujanje notranjega razvoja naselij, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov, z dopolnilno ali nadomestno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali na njihovem neposrednem robu, ob upoštevanju novih tehnoloških in materialnih možnosti; - varstvo in prenovo stavbne dediščine in ostalih objektov; - sožitje med urbanimi in kmetijskimi funkcijami v podeželskih naseljih po načelu, da imajo kmetijske funkcije v tradicionalno agrarnih naseljih zaradi specifičnih tehnoloških pogojev praviloma prednost; - možnosti za širjenje večjih kmetij oziroma selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov; - prenovo omrežja cest in poti, da bo s tem urejen varen peš in kolesarski promet ter omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter varen dostop do obdelovalnih površin; - izpolnjevanje prostorskih potreb dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti; - vsaj eno večnamensko javno odprto površino za preživljanje prostega časa in druženje prebivalcev. Predvideti je treba umeščanje objektov, ki zaradi sodobnih tehnologij, ne glede na to, ali so umeščeni v vaškem jedru ali na robu naselja, izstopajo po velikosti in od tradicionalnih oblikovalskih načel. Odsvetuje se uporaba tipskih rešitev, ki praviloma ne prispevajo k arhitekturni prepoznavnosti območja._ Koristno bi bilo opredeliti možne načine za vzdrževanje sožitja med urbanimi in kmetijskimi funkcijami v podeželskih naseljih, med drugim z natančnejšo opredelitvijo dopustnega v območjih urejanja prostora namenske rabe Sk oz. 1.3 (OBMOČJA STANOVANJ - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA). Med dopustnimi vrstami gradenj in posegov naj se omeji ali izloči gradnja izključno stanovanjih objektov, ki niso povezani s kmetijsko dejavnostjo (del kmetijskega gospodarstva) ter na ta način zaščiti površine namenjene razvoju kmetij pred izključno stanovanjsko gradnjo._ I V skladu z načelnim izhodiščem, da imajo kmetijske funkcije v tradicionalno agrarnih || naseljih praviloma prednost, je v teh naseljih pomembno, da je gradnja stanovanjskih objektov tista, ki se prilagaja in odmika od kmetijskih objektov (oz. površin, ki so namenjene širitvam oz. selitvam kmetij), ne pa obratno. 2-2.2 Podrobnejše usmeritve za razvoj naselij Z razvojem naselij se zagotavlja razmestitev dejavnosti, stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij ter zadostnih komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo, oskrbo, rekreacijo, preživljanje prostega časa in storitve na primernih lokacijah. Razvoj poselitve se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami in tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarja možnosti za gospodarski razvoj in družbeno pravičnost, zagotavlja racionalno širjenje naselij, poudarja notranji razvoj naselij, pri katerem je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora ter ohranjanje kulturne, predvsem stavbne in naselbinske dediščine, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. 2.2.2.1 Usmeritve glede notranjega razvoja naselij Notranji razvoj naselja oziroma zapolnjevanje in zgoščanje, kar pomeni intenzivnejšo rabo ekstenzivno izrabljenih ali praznih zemljišč, izkoriščanje notranjih rezerv mest in ustrezne zgostitve prebivalcev ima prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju (opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji razvoj naselja in racionalno rabo zemljišč se uresničuje s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti. Ekstenzivno izrabljene so tiste površine, kjer je raba prostora neracionalna in jo je z isto namembnostjo možno intenzivirati. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino. S sanacijo, prenovo, izgrajevanjem, zapolnjevanjem, zgoščevanjem zazidave na robu naselij in prestrukturiranjem obstoječih urbanih struktur in degradiranih delov naselij se nadomestijo potrebe po širjenju na nove površine v okolici naselij. S tem se zmanjša pritisk na nove površine ter spodbuja obnavljanje gradbenega fonda. Kmetijska zemljišča znotraj naselja se obravnavajo v skladu z njihovo kakovostjo (boniteto), možnostjo izkoriščanja za kmetijsko dejavnost ter potrebo po površinah za širitev naselja. V kolikor obstaja težnja po dodatni graditvi objektov, je smiselno, da se le-ta najprej usmeri na kmetijska zemljišča znotraj naselja in s tem omeji širitev naselja na kmetijska zemljišča izven naselja. Notranji razvoj naselij je treba uresničevati s prenovo naselij in delov naselja in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin. Poleg splošnih pravil pri načrtovanju poselitvenih območij je treba pri načrtovanju notranjega razvoja naselij zagotavljati, da: - načrtovanje notranjega razvoja naselja poteka praviloma po morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih, ob obvezni obravnavi vpliva na razvoj celotnega naselja; - se ohranja oziroma vzpostavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter drugimi javnimi odprtimi prostori v naselju; - se ekstenzivno izrabljene poseljene površine zgoščajo do dovoljene stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo in da se upošteva varstveni režim; - se ohranjajo in razvijajo kvalitetne urbanistične zasnove in vzorci. Načrtovanje na območjih nezadostno izkoriščenih zemljiščih se izvaja z: - dopolnilno gradnjo na parceli, zlasti pri ozki podolgovati parcelaciji, kjer se z obstoječim objektom zagotovi skupen dostop do javne prometnice in z gradnjo ni degradiran rob naselja; - dopolnilno gradnjo z razdelitvijo parcele, ki je primerna za uporabo pri širših oziroma večjih parcelah z direktnim dostopom z obstoječe prometnice; - dopolnilno gradnjo s parcelacijo preostalih zemljišč za gradnjo, zlasti v primerih, ko je možna komasacija zemljišč ali uporaba več sosednjih parcel; V kolikor gre za podeželska naselja z razvojno perspektivnimi kmetijami, bi občine ob tovrstni rešitvi za širitev kmetije lahko nudila spodbudo oz. olajšavo pri odmeri komunalnega prispevka in/ali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). - nadomestno gradnjo na večjih parcelah, ko se obstoječi objekt odstrani in nadomesti z objektom z večjo bruto etažno površino; V kolikor gre za podeželska naselja z razvojno perspektivnimi kmetijami, bi občine ob tovrstni rešitvi za širitev kmetije lahko nudila spodbudo oz. olajšavo pri odmeri komunalnega prispevka in/ali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). - nadzidavo in dograditvijo obstoječih objektov, kadar to dovoljujejo oblikovna merila in pogoji ter tehnični pogoji gradnje. 2.2.2.2 Prenova naselij kot prednostna razvojna usmeritev Prenova je oblika urbanističnega urejanja naselij, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo naselij, delov naselij ali posameznih stavb se ohranja in izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja ponovno rabo opuščenih območij in sanira degradirana območja. V naseljih, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine in v obstoječem stanju ne omogočajo nove, spremenjene in izboljšane rabe, ima prenova prednost v posameznem delu naselja ali celotnem naselju, če omogoča bolj smotrno in ponovno rabo že obstoječih zmogljivosti, finančne prihranke in zmanjšanje porabe energije. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju. Možni so naslednji načini prenove naselij: - prenova kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v naseljih Z vidika prostorskega urejanja se naselja razvrsti na naselja s stavbno dediščino, ki je spoznana kot kulturna dediščina, naselja, ki so del širše prostorske identitete in naselja, katerih fond in struktura druge stavbne dediščine predstavljata vrednoto v arhitektonskem in urbanističnem smislu in se zanje načrtuje ustrezno obliko prenove. Prenovo se izvaja v vseh območjih s kvalitetno stavbno dediščino, ki se jo kot posebno vrednost opredeli kot del osnovne celostne identitete v krajinskem, naselbinskem ali arhitekturnem merilu, oziroma je s predpisom zavarovana kot naselbinska ali stavbna dediščina. Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njegovi deli, kljub določenim degradacijam, v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture. - prenova degradiranih urbanih območij V naseljih se prenova opredeli za degradirana urbana območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. Taka območja so najpogosteje območja dejavnosti gradbeništva in rudarstva, območja skladišč, vojske, železnice in stanovanjska območja. Prenova degradiranih urbanih območij omogoča izkoriščanje površin in vzpostavljanje njihove kvalitetne rabe. Izvaja se lahko le v prostorsko zaokroženih območjih ter na podlagi usklajenih načrtov, participacije, zajamčenih finančnih virov in časovno izvedljivih programov. I Prenova degradiranih zemljišč po načelih ekoremediacije. - prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih parkov, se ponovno usposobi za proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali/in za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti, kar se uskladi z razvojem morebitnega podeželskega zaledja. - prenova podeželskih območij in vaških naselij (s prevladujočim deležem kmetij) Prepoznavanje kakovostne ljudske arhitekture in celostna prenova kmetij (funkcionalna in energetska prenova stanovanjskih stavb), prenova in posodabljanje gospodarskih objektov; urejanje dostopa, ureditev in oživljanje središč vasi/trgov (prenova fasad, tlaki, zasaditev, urejanje in usmerjanje prometa v vaških središčih). - prenova območij opuščenih kmetijskih objektov V prihodnje je pričakovati, da se bo v naseljih povečalo število opuščenih kmetijskih objektov, ki so lahko rezultat demografskih sprememb (staranje prebivalstva, vključno članov kmečkih gospodinjstev), opuščanja kmetijske dejavnosti zaradi prostorskih pritiskov urbanizacije ter posledično omejitve pri razvoju kmetij. Tovrstni trend že lahko opazujemo v nekaterih urbanih naseljih. Predlagamo, da se tudi ta območja umestijo med območja prenove ter v skladu s potrebami površine nameni stanovanjski gradnji ali drugim dejavnostim, s čimer se lahko izboljša izkoriščenost prostora ter zmanjša pritisk na stavbnih ali kmetijskih zemljiščih na robu naselja. Pri načrtovanju prenove naselij je treba upoštevati naslednja pravila: - območje prenove mora biti zaokroženo in celovito. Pri tem je treba upoštevati njegovo razmerje do naselja in širšega prostora; - v območjih, predvidenih za prenovo, je treba ugotoviti stanje okolja ter s sanacijo in z ustreznim načrtovanjem zagotoviti primerno stanje; - preprečevati posege na najboljših kmetijskih zemljiščih (dokler še niso opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča) - s konceptom prenove je treba opredeliti namen, vrsto problema, cilje in način prenove, zlasti pa gospodarske, okoljske, socialne, kulturne, urbanistične, arhitekturne in krajinske vidike; - prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov; - prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb;. - prenova območja, kjer se načrtuje večja stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, je možna le po predhodni celoviti proučitvi sprejemljivosti in zmogljivosti prostora glede na urbanistične, morfološke, socialne, kulturne, okoljske in dediščinske značilnosti območja; - v skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko degradirana območja ali njihovi deli namenijo za nove gospodarske aktivnosti oziroma za razvoj drugih dejavnosti kot so stanovanjske, kulturne, športne, trgovske in prostočasne dejavnosti; ...vključno vrtičkarstvu oz. urbanemu vrtnarstvu - stanovanjska prenova naj bo zasnovana in izvedena tako, da bo zagotovljeno izboljšanje stanovanjskega standarda vsem prebivalcem; - pri prenovi se posebna pozornost namenja javnim površinam in stavbam, njihovi zunanji podobi, urbani opremi ulic in trgov ter ozelenitvi; - pri prenovi se spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene. - zagotavljanje izkoriščanja obnovljivih virov energije, ki so primerni glede na lokacijo in potrebe objektov ter niso moteči za videz naselja; prednost imajo viri energije, ki so na voljo v bližini (biomasa, skoraj vedno so primerne toplotne črpalke; sončne celice pa odvisno od lokacije, objektov, stopnje varovanja...) 2.2.2.3 Usmeritve glede širitev naselij Naselju se lahko določijo površine za širitev: - v primeru, ko je opredeljeno kot urbano naselje, predvsem pa, če je že središče, ali ima potencial, da se razvije v središče določenega območja; - če je tov skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora, načeli usmerjanja poselitve, s programom opremljanja zemljišč in oceno ogroženosti zaradi naravnih ali drugih nesreč; - da se pri načrtovanju širitve naselja za stanovanjsko gradnjo, proizvodna območja, centralne dejavnosti in javne funkcije sočasno in usklajeno načrtuje razvoj integriranega, še posebno medmestnega in mestnega javnega prometa; - kjer je možen dostop do javnega potniškega prometa, možna zapolnitev in zgostitev poseljenih površin in možna sanacija omrežja komunalne infrastrukture; - kadar gre za načrtovanje manjših proizvodnih območij, ki so po obsegu uravnotežena z naseljem. I - kadar je naselje opredeljeno kot tradicionalno agrarno naselje, v katerem je kmetijstvo j razvojna prioriteta in so potrebna dodatna zemljišča za širitev oz. selitev kmetij._ Pri načrtovanju širitev območij naselij je treba upoštevati: - širitev naselja je dopustna kadar smotrnega razvoja in skladnosti urbanih kvalitet ni mogoče zagotoviti z notranjim razvojem naselja in ko so že izkoriščene proste površine oziroma lokacije, ki so primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe; - pri načrtovanju območja za širitev naselja je treba upoštevati tip, položaj in vlogo naselja v omrežju naselij in v odnosu do drugih naselij, predvideni demografski razvoj, socialne razmere, posebnosti posameznih družbenih skupin, ki izhajajo iz specifičnih zgodovinskih in družbenih pogojev, ter družbeno sprejemljivost; Pri načrtovanju območja za širitev naselja je treba upoštevati: - strukturno urejenost prostora, območja naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in zavarovana območja ter območja kulturne dediščine, stanje zelenih in drugih odprtih bivalnih površin; - prilagajanje naselja naravnim in krajinskim značilnostim prostora; - razporeditev in organizacijo dejavnosti v naselju; - možnost funkcionalnega in morfološkega zgoščanja ter zaokroževanja razpršene gradnje v neposredni bližini poselitvenega; - funkcionalno oziroma geografsko povezanost zemljišč z obstoječim naseljem; - možnost sanacije komunalne opremljenosti in vzpostavljanja kvalitetnejšega bivalnega in delovnega okolja v obstoječem delu naselja; - možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljišč; - kakovost zemljišč za gradnjo; - razvojne prioritete naselja - vpliv na obstoječe naravne vire, še posebej najboljša kmetijska zemljišča Pri načrtovanju površin za širitev naselja je treba zagotoviti: - urbanistične, gospodarne in tehnološke rešitve, ki ustrezajo zahtevam predvidenih prostorskih ureditev; - zadostno zmogljivost infrastrukturnega omrežja in zanj potrebne rezervne površine; - prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov ter ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna; - prednostno sanacijo degradiranih zemljišč; - primerno opremljenost stanovanjskih območij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi; - ohranjanje kvalitetnih pogledov na obstoječe naselje in na posamezne vedute in dominante znotraj naselja; - možnost gospodarskega razvoja naselja, lokalne skupnosti ali regije, zlasti s ciljem, da bi se zmanjševale regionalne razlike; - izboljšanje urbanistične urejenosti ter ohranjanje, izboljšanje ali oblikovanje nove prepoznavnosti naselja; - oblikovanje roba naselja in povezave naselja z zaledjem; - zaokroževanje naselja v prostorske enote oziroma v logične funkcionalne celote; - vzpostavljanje zelenega sistema; - varovanje okolja. - maksimalno omejiti posege na najboljših kmetijskih zemljiščih (dokler še niso opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča)_ 2-2.3 Razpršena poselitev Območje razpršene poselitve je tisto območje ohranjanja poselitve, kjer so novi posegi dovoljeni zato, da se prebivalcem teh območij omogoči ustrezen bivalni standard v obnovljenih obstoječih objektih z možnostjo gradnje novih objektov za dopolnilne dejavnosti na novo načrtovanih stavbnih zemljiščih. V teh, praviloma redko poseljenih območjih in območjih avtohtone poselitve, se ustvarjajo pogoji za ohranitev poselitve, kjer ta predstavlja sestavino oziroma dejavnik za ohranjanje kulturne krajine, zlasti s spodbujanjem kmetijstva, turizma in drugih oblik dela na domu, s spreminjanjem funkcije starih zgradb v počitniške hiše ipd. Nove posege v prostor na območjih razpršene poselitve je treba načrtovati tako, da se bistveno ne spreminja prepoznanega avtohtonega vzorca poselitve. Nenadzorovana gradnja objektov bi lahko pripeljala do razvrednotenja prostora, spremembe poselitvenega vzorca in takšne degradacije, da bi lahko za neko območje tipičen poselitveni vzorec spremenili v svoje nasprotje, to je razpršeno gradnjo. Primarno je treba varovati naravno pokrajino in kmetijsko dejavnost, razvoj poselitve pa usmerjati v prenovo in nadomeščanje dotrajanih objektov ter gradnjo objektov, ki so povezani z varovanjem narave in vzdrževanjem kmetijske proizvodnje ter gozdarstva. Tudi v najmanjših, zlasti agrarnih zaselkih in na ločenih (samotnih) kmetijah je priporočljivo ustvariti pogoje za gradnjo za potrebe bivanja, kmetijstva, malega gospodarstva oz. turizma, in sicer načeloma znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ali z njihovo razširitvijo na okoljsko, krajinsko-ambientalno in gradbeno-tehnično sprejemljive lokacije v okviru zaokroževanja komunalno opremljenih zemljišč. 2.2.4 Gradnja objektov zunaj območij naselij Gradnja objektov zunaj naselij, ki skladno s 44. členom ZPNačrt služijo za potrebe kmetijske, gozdarske in turistične dejavnosti, opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za namen športa in rekreacije, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v pristojnosti občine) mora zadoščati naslednjim merilom: - njihova izvedba ali uporaba ne sme biti v nasprotju z javno koristjo; - da je z razumnimi stroški mogoče zagotoviti komunalno opremo zemljišča; - ne sme povzročiti vidnega razvrednotenja prostora; - ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje; - ne sme ogrožati naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine; - ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin). Pri gradnji objektov zunaj naselij je treba: - ohranjati skladnost med funkcijami določenega območja; - obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture; - zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine; - urediti odprte bivalne in ostale zunanje površine. 2.3 OHRANJANJE PREPOZNAVNIH ZNAČILNOSTI PROSTORA 2.3.1 Splošne usmeritve glede prepoznavnosti prostora SPRS podaja splošne usmeritve glede prepoznavnosti prostora Slovenije v prioriteti 6 - Vitalnost in privlačnost podeželja: »6.1 Za izkoriščanje primerjalnih prednosti podeželja se spodbuja diverzifikacijo tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine.« ter v prioriteti 7 - Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine: »7.1 Krajino se glede na značilnosti in razvojne potenciale razvija kot naravno in kulturno krajino, kot urbano krajino in kot kmetijsko intenzivno krajino. 7.2 Spodbuja se ohranjanje in kvalitetno upravljanje v območjih s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi kakovostmi v povezavi z gospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnosti omogočajo. 7.3 Posamezne kakovosti se določi v postopkih prostorskega načrtovanja na regionalni in lokalni ravni in se jih kvalitetno vključi v prostorski razvoj.« Krajinske, naselbinske in naravne značilnosti prostora se ohranja z usmerjanjem prostorskega razvoja tako, da prispevajo k identifikaciji prebivalcev z nacionalnim/lokalnim teritorijem, h kakovostnemu naravnemu in kulturnemu bivalnemu okolju ter hkrati omogočajo prostorski razvoj drugih dejavnosti. S prostorskim razvojem se omogoči ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter povezanost ekoloških omrežij. Krajinske in naravne značilnosti predstavljajo potencial za razvoj specifičnih in njim prilagojenih institucij in dejavnosti nacionalnega pomena v pomembnejših naseljih, ki zaradi svojih krajinskih, naselbinskih in naravnih kvalitet postajajo prepoznavna na nacionalni ravni. Omogoči se tudi vključevanje kulturnih poti, ki povezujejo objekte in območja kulturne dediščine, spominskih domov, muzejev na prostem v turistično ponudbo. 2-3-2 Usmeritve za ohranianie arhitekturne prepoznavnosti mest in drugih naselij V zvezi z arhitekturno prepoznavnostjo mest in drugih naselij je treba upoštevati naslednje usmeritve: - z oblikovanjem naselij se varuje podobo, merilo in krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostore in ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se spoštuje značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarja oblikovne vrednote naselja in varuje dominantne poglede, z načrtno prenovo ohranja zgodovinska naselja oziroma njihove dele, zlasti tiste, ki so naselbinska dediščina; - ohranja se značilne obrise naselja ter usmerja pozornost na možnost zgostitev in zapolnitev urbanega tkiva; višinski gabariti naj sledijo obstoječim in se prilagodijo obstoječi strukturi; - prepoznava in ohranja se morfološke značilnosti, ki poudarjajo prepoznavnost mest in drugih naselij v skladu s krajino, v katero so umeščena in se zagotavlja razvojno kontinuiteto in celovitost kvalitetnih struktur (omrežje vodotokov, smeri komunikacij in regulacij ter smeri in konfiguracije zidave); - vodne in obvodne površine v naselju se približa naselju z izboljšavo obvodnih površin, urejenimi pešpotmi, ozelenitvami, ustvarjanjem mikroambientov, manjših parkov, igrišč in podobno, kar omogoča prostočasne dejavnosti; - pri urejanju naselij se pozorno oblikuje območja obvoznic, vpadnic, uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembna vozlišča, zelene površine in druge odprte površine; - pri načrtovanju in urejanju mest in drugih naselij se stremi k urejenemu in prostorsko uravnoteženemu in oblikovno skladnemu razvoju posameznega naselja tako, da se zagotavlja arhitekturno prepoznavnost na ravni celotnega naselja in na ravni posamezne funkcionalne enote ali dela naselja; - ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij. Pri prenovi, načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva ohranjeno in prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka in oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami; - ohranja se različnosti in posebnosti odprtega in grajenega prostora tako, da se upošteva topografija, originalnost, celovitost prepoznavnosti in kontinuitete prostora; - zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine. Predvideti je treba tudi umeščanje objektov, ki zaradi sodobnih tehnologij, ne glede na to, ali so umeščeni v vaškem jedru ali na robu naselja, izstopajo po velikosti in od tradicionalnih oblikovalskih načel. Odsvetuje se uporaba tipskih rešitev, ki praviloma ne prispevajo k arhitekturni prepoznavnosti območja. 2.3.3 Usmeritve za načrtovanje v kraiini Prepoznavnost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina ter naravne vrednote z izrazitimi in prepoznavnimi lastnostmi, ki tvorijo kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine. Prostorske značilnosti, ki tvorijo kulturno in simbolno prepoznavnost določenega območja, se morajo ohranjati in na novo vzpostavljati s prostorskim načrtovanjem. V območja prepoznavnosti se umeščajo dejavnosti in to na način, ki omogoča ohranjanje in krepitev prepoznavnosti arhitekturnih in krajinskih regij, izjemnih krajin in varovanje kulturne dediščine. V območjih prepoznavnosti se pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi upošteva predvsem: - značilnosti posameznih krajinskih regij, ki izhajajo iz njihove rabe, funkcije in podobe (naravna ohranjenost, pestrost, harmoničnost, simbolni pomen naravnih in ustvarjenih sestavin prostora); - da se ohranja značilni stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; - da se ohranjajo vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. Prostorske značilnosti se določajo na osnovi analiz, pripravljenih v okviru strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov lokalnih skupnosti. Pri tem se upoštevajo že izdelane raziskave s področja določanja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij in predpisi s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Lokalno pomembna območja prepoznavnosti se ob upoštevanju teritorialne zaključenosti določijo glede na: - številčnost in kvaliteto naravnih vrednot ter prostorsko pomembne kulturne dediščine; - povezanost naravnih vrednot in kulturne dediščine; - prisotnost izjemnih krajin; - prostorske značilnosti v krajini; - visoke doživljajske vrednosti naravnih in ustvarjenih sestavin; - prostorsko pomembnost in prispevek k identiteti prostora. Pri načrtovanju razvoja poselitve v krajini je treba zagotoviti: - varstvo kulturne dediščine, ohranjanje izjemnih krajin ter kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine; - ohranjanje naravnih vrednot ter preprečitev njihovega uničenja ali poškodovanja na območju pričakovanih naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij, habitatnih tipov, habitatnih ogroženih vrst, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in drugih naravnih sestavin prostora, ki ohranjajo in vzpostavljajo naravno kakovost krajine, v skladu s predpisi; - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki naj bo takšno, da se na ogrožena območja ne bi umeščale dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo; - upoštevanje zatečene rabe, funkcije in podobe krajine ter potencialov krajine za krepitev gospodarskih in socialnih koristi; - da se razvoj v krajini usmerja v območja kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda; - da se v kar največji možni meri upošteva strukturno urejenost prostora, način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino in zgodovinski razvoj območij; - da se v kar največji možni meri ohranjajo za posamezne krajinske regije značilni krajinski vzorci. 2.4 RAZMESTITEV DEJAVNOSTI V PROSTORU 2.4.1 Splošne usmeritve SPRS podaja naslednje splošne usmeritve glede razmestitve dejavnosti v prostoru v prioriteti 2 -Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj: »(2) Poselitveni razvoj se prednostno usmerja v izbrana naselja, v katerih se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. V okviru policentričnega urbanega sistema se razvija omrežje ustrezno opremljenih središč, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja. Omrežje funkcionalno in fizično povezanih središč se načrtuje tako, da je razmestitev storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti ter prometnih in telekomunikacijskih povezav prostorsko usklajena, se med seboj dopolnjuje in omogoča uravnoteženost življenjskih in gospodarskih pogojev v mestih in na podeželju, ob skrbi za kvaliteto prostora in okolja. » in v prioriteti 4 - Usklajen razvoj širših mestnih območij: »4.1 Zaradi racionalizacije prometnih tokov, smotrnega razmeščanja delovnih mest, stanovanj, storitvenih in proizvodnih dejavnosti na širšem mestnem območju, ki obsega območja več lokalnih skupnosti, se prostorske potrebe razvoja mest in drugih naselij načrtuje in ureja na osnovi medobčinskega sodelovanja. 4.2 Zaradi velikosti, poselitvenih pritiskov, vsestranske problematike in/ali pričakovanega razvoja se posebno pozornost namenja usklajenemu razvoju širših mestnih območij središč nacionalnega pomena, predvsem pa Ljubljane, Maribora, Kopra, Celja in Nove Gorice.« 2 4.2 Usmeritve za racionalno rabo zemljišč v naseljih V splošnem veljajo naslednje usmeritve glede razmeščanja dejavnosti v naseljih: - pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij se stremi k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge. Preprečuje se izrazito monofunkcionalnost posameznih delov naselij z uvajanjem raznovrstnosti dejavnosti ter mešanjem funkcij bivanja in dela; V primeru konfliktov med prebivalci v naseljih zaradi kmetijske dejavnosti je ravno mešanje funkcij bivanja in proizvodnje pokaže kot problematično. Kmetije/kmetijska dejavnost je v tem pogledu izjema, zato predlagamo razmislek o ločevanju obeh. - namenska raba naj omogoča sočasnost rabe medsebojno skladnih dejavnosti, zlasti tistih, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja; - prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti se določa na osnovi ustreznih strokovnih podlag. Investicije se usmerja predvsem v območja, ki imajo primerne lokacijske prednosti za določene rabe; - na območjih s prevladujočo razpršeno poselitvijo se nadaljnjo gradnjo usmerja v zgoščevanje že poseljenih območij in ne v odpiranje novih površin za gradnjo. Namen usmerjanja gradnje v obliko zgoščene pozidave je racionalna raba zemljišč ob hkratnem zagotavljanju zadostnih zelenih površin. Zato se določi zgornjo mejo gostote pozidanosti znotraj posameznih območij v naseljih in primerna razmerja med grajenimi in zelenimi površinami, da se zagotovi kvalitetno bivalno okolje. Zgornja meja pozidanosti in tipologija gradnje je pogojena s strukturo posameznega naselja. Največ pozornosti pri zgoščevanju poselitve se usmerja predvsem v tista območja, ki so dobro dostopna in imajo organiziran javni potniški promet. 2 4.3 Usmeritve po posameznih dejavnostih 2.4.3.1 Stanovanja Za načrtovanje stanovanj je treba upoštevati naslednje usmeritve: - v urbanih naseljih se na podlagi ustreznih raziskav načrtuje in zagotavlja komunalno opremljene površine za stanovanjsko gradnjo in prenovo obstoječih stanovanjskih območij, posebej tam, kjer se s tem stabilizira stanovanjsko funkcijo; - v naseljih se povezuje posamezna nova stanovanjska območja v večje enote in upošteva možnosti sanacije obstoječe razpršene gradnje; - na novih, obsežnejših območjih za gradnjo stanovanj se izvaja organizirano stanovanjsko gradnjo. V stanovanjskih območjih se zagotavlja različne tipe stanovanj, ki bodo omogočali mešano socialno strukturo stanovalcev in ustrezali tipološko diferencirani strukturi družin. Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega stanovanjskega območja (soseske), kakor tudi posameznih stavb; - spodbuja in razvija se takšne oblike stanovanjske zazidave, ureditve in medsebojne razmestitve objektov, ki spodbujajo socialne stike in zagotavljajo primerno večje gostote zazidave, istočasno pa zagotavljajo tudi zadostne javne, predvsem zelene površine; - v stanovanjskem območju se omogoča peš dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev; - v stanovanjskih območjih se zagotavlja primerno opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, športnimi objekti ter rekreacijskimi in zelenimi površinami. V stanovanjskih območjih so lahko dejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni izrabi površin, komunalnih in prometnih omrežij ter celovitemu delovanju naselja; - posamična stanovanjska gradnja je možna kot zapolnjevanje prostih površin in zaokroževanje površin znotraj naselij. Tudi kmetije so stanovanjska območja oz. enote, zato natančneje opredeliti Sk oz. 1.3 j (OBMOČJA STANOVANJ - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA) in dopustne posege. 2-4-3-2 Centralne dejavnosti Za načrtovanje centralnih dejavnosti je treba upoštevati naslednje usmeritve: - zagotavlja se dobro dostopnost do območij centralnih dejavnosti. Vanje so lahko vključene stanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, ki preprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialne izločenosti in druge oblike urbane degradacije; - v naselju se oblikuje atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, v katerih se zagotavlja možnosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti; - Nova nakupovalna in druga specializirana območja se lahko locirajo na obrobju naselij z dobro prometno dostopnostjo samo ob pogoju, da dopolnjujejo funkcije naselja in ne ogrožajo vitalnosti mestnega središča. Ob pogoju, da zapolnjujejo in zaokrožujejo stavbno tkivo se lahko locirajo na degradiranih in slabo izkoriščenih površinah. 2-4-3-3 Proizvodne dejavnosti Za načrtovanje proizvodnih dejavnosti je treba upoštevati naslednje usmeritve: - v urbanih naseljih se omogoča zadostno ponudbo funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva; - zagotavlja se pogoje za razvoj sodobno opremljenih gospodarskih con in tehnoloških parkov na lokalni ravni v tistih lokalnih središčih, ki ustrezajo predpisanim prostorskim kriterijem in sicer: optimalno povezavo s prometnim in energetskim omrežjem ter z drugo infrastrukturno opremljenostjo, bližino in velikost že obstoječih gospodarskih con ter prometnih terminalov, velikost naselij, njihovo vlogo v urbanem sistemu in dostopnost do predvidenih lokacij gospodarskih con; - v okviru regionalnih območij se razvija vsaj eno gospodarsko cono za zagotovitev dolgoročnih potreb regionalnega gospodarstva. Zaradi zagotovitve gospodarske konkurenčnosti in delovnih mest se v središčih nacionalnega pomena razvija vsaj eno večjo mednarodno konkurenčno industrijsko cono in vsaj eno podjetniško cono malega gospodarstva. V teh mestih se, v skladu z usmeritvami za urejanje naselij in skladno z zagotavljanjem optimalne in racionalne dostopnosti, zagotavlja pogoje za razvoj večjih proizvodnih obratov in visoko razvitih storitvenih dejavnosti; - spodbuja se povezovanje občin v posamezni regiji k skupnemu vzpostavljanju večjih gospodarskih con, ki večajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva; - gospodarske cone se v naselju umeščajo ob prometno vozliščnih lokacijah tako, da so dobro povezane z železniškim in cestnim omrežjem, ki omogoča javni prevoz na delo z vseh območij regije in sosednjih regij. - za načrtovanje gospodarskih con se izkoristi bližino obstoječe infrastrukture, kot so pristanišče, letališče ter razpoložljivost električne energije večjih kapacitet in moči. Pri izbiri lokacije se preveri možnosti prenove in sanacije opuščenih industrijskih, komunalnih, prometnih in podobnih območij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih parkov, se ponovno usposobi za proizvodne namene; - razmestitev proizvodnih dejavnosti ne sme poslabšati bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici in ne sme zmanjševati dostopnosti do drugih območij. Močan poudarek je na urbanih območjih in gospodarskih conah. Kam se uvršča kmetijska dejavnost ter površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (Ik), hidroponika, obsežni rastlinjaki? Selitev tovrstnih dejavnosti, ki ne zahtevajo neposredne prostorske povezanosti s preostalim delom kmetijskega gospodarstva, je smiselno načrtovati v območjih proizvodnih dejavnosti, stran od območij stanovanji in (določenih) centralnih dejavnosti. 2.4.3.4 Javne in zelene površine Pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela se upoštevajo naslednje usmeritve: - zagotavlja se zadostne zelene površine glede na obseg območja in število prebivalcev. Oblikuje se zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter izjemoma tudi kmetijske in gozdne površine. Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo; - z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Pred spremembo namenske rabe se zavaruje tiste zelene in odprte površine, ki so ključne za zeleni sistem mesta zlasti v ekološkem in socialne smislu; - v širših mestnih območjih je pomembna uravnoteženost med odprtim in grajenim prostorom. Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami se preprečuje zlivanje naselij ali posamičnih zaokroženih grajenih površin v enotna poselitvena območja. Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robove naselij, da se ohrani razpoznavnost meje posameznega naselja; - pri načrtovanju in razvoju naselij se prednostno upoštevajo prometne površine, trgi, ploščadi, površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, tržnice, parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi, različni biotopi in naravne vrednote. 2.4.3.5 Turistične dejavnosti Za načrtovanje turističnih dejavnosti se upoštevajo naslednje usmeritve: - turistične dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi posebnostmi, kjer je mogoče oblikovati kakovostne in raznolike in regionalno prepoznavne turistične produkte s čim manjšimi vplivi na sestavine okolja, naravo in kulturno dediščino; - zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe, optimalno koriščenje turistične infrastrukture ter spodbujanje kakovostnega prestrukturiranja obstoječih turističnih območij. Izkoristi se razvojne možnosti, ki jih imajo za turistične ali prostočasne dejavnosti različne sestavine kulturne dediščine ali krajina; - posebno pozornost se nameni prostorskemu razvoju prostočasnih dejavnosti, ki so namenjene predvsem za rekreacijske aktivnosti in oddih. Prostočasne dejavnosti se razvija v okviru t.i. jedrnih območij, ki obsegajo večje naselbinske zgostitve, povezano z njihovim zaledjem; - jedrna območja za prostočasne dejavnosti se enakomerno razporeja po prostoru, da se zagotovi približevanje prostočasne ponudbe prebivalcem, preprečevanje razvoja novih pretiranih zgostitev programov v prostoru ter razprševanje dejavnosti v prostoru zaradi optimalne izrabe primerjalnih prednosti. 2.4.3.6 Obrambne dejavnosti - Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerja prednostno v območja, ki že služijo obrambnemu namenu. Postopno se zmanjšuje območja za obrambne dejavnosti v urbanih območjih. Razvoj obrambnih dejavnosti vključuje prilagajanje obstoječe vojaške infrastrukture novim potrebam. - Pri načrtovanju nadomestne in nove infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebno pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjševanju vplivov na okolje ter zagotavljanju potrebnih varnostnih odmikov od stanovanjskih območij, gospodarskih in storitvenih dejavnosti, kulturnih spomenikov in naravovarstveno pomembnih območij. 2.5 USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE PROSTORA 2.5.1 Določitev in prikaz namenske rabe prostora Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi znotraj naselij se stremi k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge. Preprečuje se izrazito monofunkcionalnost posameznih delov naselij z uvajanjem raznovrstnosti dejavnosti ter mešanjem funkcij bivanja in dela. Namenska raba naj omogoča sočasnost rabe medsebojno skladnih dejavnosti, zlasti tistih, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja. Prostorsko se razporeja zemljišča po namenski rabi in dejavnosti tako, da ne prihaja do onesnaževanja zraka, voda, tal in prekomernega hrupa in se upošteva biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ter pozitivni vpliv na ohranjanje kulturne dediščine. Za celotno območje občine se določi in prikaže območja osnovne namenske rabe prostora, ki se med seboj ne smejo prekrivati. Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na površine podrobnejše namenske rabe prostora. Meje območij in površin namenske rabe prostora se določi glede na pretežno dejansko rabo, načrtovano namensko rabo, funkcijo obstoječih in načrtovanih objektov in strukturno urejenost prostora. 2 5.2 Razmeščanje območij namenske rabe prostora V območju naselja je treba območja podrobnejše namenske rabe razmeščati ter določati njihovo velikost in obliko tako, da se s tem zagotavlja: - učinkovito prepletanje dejavnosti in rab znotraj poselitvenega območja ob upoštevanju funkcionalne povezanosti, privlačnosti in izključevanja med posameznimi rabami; - varčna in smotrna raba prostora z usmerjanjem v notranji razvoj poselitvenega območja; - ustrezna dostopnost, zlasti z razvojem ustrezno zmogljivega javnega potniškega prometa, cestnega ter kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti I - da se zmanjšuje konflikte med uporabniki prostora Območja, ki so namenjena samo stanovanjem, se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in površin drugih območij, zlasti nakupovalnih središč in zabaviščnih parkov. V neposredno bližino čistih stanovanjskih površin se lahko umesti le manjši športnorekreacijski center. Območja proizvodnih dejavnosti se lahko razmešča tako, da bodo v največji možni meri izkoriščene prometne, energetske, komunalne in druge prednosti lokacije. Razmestitev območij proizvodnih dejavnosti ne sme poslabševati bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici ter zmanjševati dostopnosti do drugih območij. Urbane površine nekdanjih industrijskih, vojaških, prometno-skladiščnih in proizvodno-energetskih con se na osnovi kritične presoje v procesu prenove in ponovne rabe zemljišč prednostno namenjajo preoblikovanju, zlasti v območja stanovanj, območja družbene infrastrukture ter območja zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov. Kadar ni ustreznih nadomestnih lokacij za potrebe proizvodnih dejavnosti se obstoječa območja ohranijo in posodobijo za nadaljnjo uporabo. Območja centralnih dejavnosti se z namenom, da bi se v naselju vzpostavila omrežja središč z različnimi ravnmi oskrbe, razporejajo enakovredno. Območja družbene infrastrukture se razmestijo tako, da bodo izpolnjeni temeljni kriteriji dostopnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Površine posebnih območij se lahko določijo na degradiranih in slabo izkoriščenih površinah, kadar se s tem sanira obstoječe stanje, zapolnjuje oziroma zaokrožuje stavbno tkivo. Površine drugih območij v posebnih območjih se določijo znotraj obstoječih središč naselij, če je v središču naselja dovolj neizkoriščenih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč za gradnjo oziroma če je na njih mogoče zagotoviti ustrezno prometno ureditev, ustrezno število parkirnih mest ter komunalno in drugo opremljenost. Območja zelenih površin se razmeščajo, tako da se upošteva: - načelo enakovredne preskrbljenosti in dostopnosti za vse prebivalce; - potrebe po raznoliki uporabi zelenih površin v poselitvenih območjih (preživljanje prostega časa, zagotavljanje specifičnih funkcij, povezanih z uporabo zelenih površin, izobraževanje in podobno); - naravne in krajinske značilnosti prostora naselja (reliefne značilnosti, vode, delež in razmestitev naravnih sestavin); - potrebe po ustrezni členitvi grajene strukture in prepoznavni podobi naselja; - doseganje ugodnih klimatskih in zdravih bivalnih razmer v naselju. Območij zelenih površin, določenih z urbanističnim načrtom, se praviloma ne spreminja v drugo namensko rabo, razen kadar se zagotovi enakovredno velika in namenu primerna lokacija za nadomestitev opuščenega območja zelenih površin. Priloga 2 Predlogi za dopolnitev Splošnih smernic za varovanje kmetijskih zemljišč (MKGP) Dopolnitev smernic za varovanje kmetijskih zemljišč SPLOŠNE SMERNICE S PODROČJA VAROVANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ŠT. DOKUMENTA: 350-24/2013/24 z dne 15.2.2017 Smernica št. 6. Dodati: Za presojo predlaganih posegov po kriteriju prednostnega načrtovanja na nekmetijski namenski rabi mora gradivo vsebovati tudi podatek o nezazidanih stavbnih zemljiščih po naseljih in podatek o morebitnih degradiranih površinah oz. skupinah objektov ter območjih prenove. Ta območja lahko namreč pomenijo dodatna stavbna zemljišča. Smernica 9: V nasprotnem primeru predlagamo oprostitev plačila prispevka za nezazidano stavbno zemljišče v kolikor je nezazidanost zemljišča nujno potrebna za nemoteno izvajanje kmetijske dejavnosti ( ob določitvi ustreznih kriterijev in predložitvi dokazil o izpolnjevanju teh kriterijev). Smernica št. 15b: Priporočamo določitev dovoljene oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije ( t.i. pogojno zazidljivo območje kmetije), razen kadar gre za objekte namenjene prosti reji živali. Gradnja izven teh območij je dovoljena le ob strožjih kriterijih za investitorje - morda enakih kot za gradnjo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe ( s sprejetjem OPPN) po Zakonu o kmetijksih zemljiščih. Smernica št. 15c: Omenjeni objekti imajo lahko le status začasnih objektov in jih je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil objekt zgrajen. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerega je bil objekt postavljen. Postavitev teh objektov je dovoljena le ob strožjih kriterijih za investitorje - morda enakih kot za gradnjo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe ( s sprejetjem OPPN) po Zakonu o kmetijksih zemljiščih. Smernica št. 16: Predlagamo zaostritev pogojev, kdo lahko gradi enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte izven (pogojno) zazidljivega območja kmetije. Pogoji, kakršni so sedaj, so premalo strogi, kar pomeni, da se investitorji pogosto sploh ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, zato tudi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti niso namenjeni tej rabi. Lokalna skupnost naj pri določanju kriterijev, kdo je lahko investitor, vključi javno službo kmetijskega svetovanja, ki pozna stanje in razvojne potrebe kmetijstva na izbranem območju. 6 Viri in literatura Agenda 2030 za trajnostni razvoj (2015 ) . Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodno_razvojno_so delovanje_in_humanitarna_pomoc/politike_mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/ (22. 2. 2018) . Bevk, T., Košnik, Z., Likon, T. (neobjavljeno ): Balčnik na barju. Seminarsko delo, mentor: Žnidaršič, R. Tipkopis. Bromsgrove District Council (2004): Agricultural Buildings design Guide. Dostopno na: http://www.bromsgrove.gov.uk/media/1076534/SPG-5-Agricultural-buildings-design-guide.pdf (22. 2. 2018 ) . Cevc, T. (1990): H genezi kmečke hiše na Slovenskem. Traditiones (Ljubljana) , 19, str. 53-76. Deu, Ž. (2001): Stavbarstvo slovenskega podeželja: Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana, ČZD Kmečki glas. Energetski zakon (2014 ) . Uradni list RS, št. 17/2014. Fister, P., Boh-Pečnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L. (1993 ): Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Furman Oman, G., Furman Oman, M., Sedovnik, J. (2013 ): Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem. Celje, Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije. Gradbeni zakon (GZ ) (2017 ) . Uradni list RS, št. 61/17. Marušič, I., Jančič, M., Bartol, B., Prem, M. (1998): Metodološke osnove; Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Mušič, M. (1947 ): Obnova slovenske vasi. Celje, Družba sv. Mohorja. Pavčič, B. (1994): Nekaj o vasi in kmečki hiši. V: Naša skupnost (Ljubljana) , 35(8 ), str. 9. Perpar, A., Kovačič, M. (2006): Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (2011 ) . Uradni list RS, št. 11/08. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (2010 ) . Uradni list RS, št. 52/2010. Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 (2015 ) . Dostopno na: https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/1_PRP_2014-2020/1_1_Kaj_je_program_razvoja_pode%C5%BEelja/3._sprememba_PRP/Tretja_spremem ba_PRP_Programme_2014SI06RDNP001_5_1_sl.pdf (22. 2. 2018) . Register kulturne dediščine (2016 ) . Dostopno na: http://giskd6s.situla.org/giskd/ (22. 2. 2018 . Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo si hrano za jutri« (2011 ) . Uradni list RS, št. 25/11. Sedej, I., (1964): Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhitekture. V: Slovenski etnograf 16/17, str. 331-336. Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (2016 ) . Ljubljana, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kulturo. Dostopno na: http://www.energetikaportal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/javne_stavbe/s mernice_kd_23.2.2017.pdf (22. 2. 2017) . Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013 ) . Uradni list RS, št. 18/13. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (na podlagi 3. in 4. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 ) (osnutek ) . Dostopno na: https://skupnostobcin.si/2018/03/osnutek-uredbe-o-razvrscanju-objektov/ (23. 3. 2018 ) . Verbič, J. (2006): Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse (osnutek ) . Varovanje voda, tal, zraka in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. Zakon o graditvi objektov (2004) . Uradni list RS, št. 102/04. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) (2008) . Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12. Zakon o ohranjanju narave (2004) . Uradni list RS, št. 96/2004. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (2011 ) . Uradni list RS, št. 43/11. Priloga 2: Vprašalnik za slovenske občine VPRAŠALNIK: Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov Sklop 1: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI V uvodu vam zastavljamo nekaj splošnih vprašanj o vaši občini. Q1 - Ime občine: Q2 - Na katerem delovnem mestu ste zaposleni? Q3 - Kako bi opredelili vašo občino glede na stopnjo urbaniziranosti? 1 pretežno podeželska 2 pretežno obmestna 3 pretežno mestna 4 drugo: Q4 - Kako bi opredelili vašo občino glede na prevladujoč relief? 1 pretežno ravninska 2 pretežno hribovita 3 pretežno gorska 4 drugo: Q5 - Kakšna je glavna pridelovalna usmeritev aktivnih kmetij v vaši občini? 1 pretežno živinoreja 2 pretežno poljedelstvo 3 pretežno trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, hmeljišča ...) 4 pretežno zelenjava 5 mešana Q6 - Kolikšen delež kmetij v občini bi ocenili kot kmetije z razvojnim potencialom (aktivne,finančno uspešne, imajo naslednika, dobro izobrazbeno sestavo ...)? 1 do 10 % 2 10-20 % 3 20-30 % 4 30-50 % 5 nad 50 % Q7 - Ali v občini obstajajo aktivne kmetije, ki se soočajo s problemom prostorske utesnjenosti? 1 da 2 ne Sklop 2: SELITEV IN ŠIRITEV KMETIJ Zakon o kmetijskih zemljiščih od leta 2011 naprej lokalni skupnosti omogoča, da z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Q8 - Ali vaša občina na strateški ravni podpira gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih?_ 1 da 2 ne Q9 - Koliko tovrstnih pobud za selitev, širitev ali prenovo kmetijskih objektov ste v tem času (2011-2016) obravnavali? 'rosimo navedite okvirno število. Če tovrstnih pobud niste imeli, lahko nadaljujete z vprašanjem Q20._ Q10 - Koliko pobud je trenutno v obravnavi? Prosimo navedite okvirno število. Q11 - Koliko pobud je bilo uspešno rešenih? Prosimo navedite okvirno število. Q12 - Koliko pobud med njimi je bilo zavrnjenih? Prosimo navedite okvirno število. Če primerov zavrnjenih pobud niste imeli, izpustite vprašanje Q15._ Q13 - Za kakšen tip pobud je šlo v teh primerih? Možnih je več odgovorov_ 1 selitev kmetije na novo lokacijo 2 selitev dela kmetije - gradnja nestanovanjskih objektov za kmetijsko dejavnost 3 širitev kmetije na obstoječi lokaciji 4 drugo: Q14 - Kakšni so poglavitni razlogi za vložene pobude? Možnih je več odgovorov 1 utesnjenost kmetije na obstoječi lokaciji (pritiski urbanizacije, pomanjkanje prostora za razvoj, varstven režimi) 2 želja po širitvi kmetijske dejavnosti 3 slaba prometna dostopnost do kmetijskih zemljišč 4 konflikti s sokrajani zaradi kmetijske dejavnosti 5 legalizacija nelegalno zgrajenega objekta 6 drugo: Q15 - Kateri so poglavitni razlogi za zavrnitev pobud? Možnih je več odgovorov 1 umik predlagatelja zaradi spremembe potreb 2 umik predlagatelja zaradi prezahtevnosti postopkov 3 pobuda ni dobila ustreznih soglasij nosilcev urejanja prostora 4 nasprotovanje sokrajanov 5 neujemanje s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine 6 pomanjkanje primernih lokacij za selitev oziroma zadostne površine za širitev 7 drugo: Q16 - Kako bi v splošnem ocenili ustreznost predlaganih pobud glede na kakovost zasnove objektov?_ 1 2 3 4 5 6 izjemno večinoma še kar še kar večinoma izjemno neustrezno neustrezno neustrezno ustrezno ustrezno ustrezno Q17 - Kako bi v splošnem ocenili ustreznost predlaganih pobud glede na umestitev objektov v prostor?_ 1 2 3 4 5 6 izjemno večinoma še kar še kar večinoma izjemno neustrezno neustrezno neustrezno ustrezno ustrezno ustrezno Q18 - Katere probleme zaznavate v zvezi s predlaganimi pobudami glede na kakovost zasnove objektov? Možnih je več odgovorov_ 1 neustrezna lokacija 2 neustrezna dimenzija 3 neustrezno oblikovanje glede na značilnosti območja (npr. naklon in oblika strehe, velikost in število odprtin) 4 neustrezen izbor materialov in barv 5 drugo: 6 ni problemov Q19 - Katere probleme zaznavate v zvezi s predlaganimi pobudami glede na kakovost umestitev objektov v prostor? Možnih je več odgovorov 1 prevelika vidna izpostavljenost 2 prekinjanje prometnih povezav 3 spreminjanje značaja prostora (razmerij, merila, identitete) 4 prevelika utesnjenost 5 drugo: 6 ni problemov Q20 - Ali so v okviru prostih površin na območjih stavbnih zemljišč OPN-ja predvidena območja za selitev oz. širitev perspektivnih kmetij? 1 da (V katerih naseljih?) 2 ne Sklop 3: POMOŽNI KMETIJSKI OBJEKTI Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča, da lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno (npr. kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak,skedenj, senik, klet, pokrito skladišče za lesna goriva). Q22 - Kako bi v splošnem ocenili dosedanje umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v prostor vaše občine?_ 1 2 3 4 5 6 izjemno večinoma še kar še kar večinoma izjemno neustrezno neustrezno neustrezno ustrezno ustrezno ustrezno Q23 - Kje vidite največje probleme pri umeščanju pomožnih kmetijskih objektov v vaši občini? Možnih je več odgovorov_ 1 neustrezni gradbeni materiali 2 neustrezne dimenzije 3 neustrezni proporci 4 neustrezna lega 5 oblikovna neskladnost (neestetskost) 6 problematična vidna izpostavljenost 7 zmanjšanje dostopnosti, prehodnosti širšega prostora (prekinitev poti v javni uporabi) 8 nevarnost onesnaženja okolja 9 drugo: 10 problemov ni Q24 - Kdo so prvenstveno investitorji tovrstnih objektov? 1 investitorji so večinoma kmetje 2 investitorji so večinoma nekmetje 3 drugo: Q25 - Kolikšen delež tovrstnih objektov se po vaši oceni uporablja nenamensko (za nekmetijski namen kot npr. počitniški objekti,delavnice, spravila za avtodome)? 1 do 5 % 2 5-25 % 3 25-50 % 4 50-75 % 5 nad 75 % Q26 - Kakšni so po vašem mnenju razlogi za neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v prostor? Možnih je več odgovorov 1 neustrezna/ preohlapna zakonodaja 2 dolgotrajni in zapleteni upravni postopki 3 pomanjkanje strokovne podpore svetovalnih služb 4 neučinkovitost nadzora 5 želja po čim manjših stroških gradnje 6 želja po čimprejšnji izgradnji 7 pomanjkanje zavedanja in znanja o pomenu kakovosti prostora 8 drugo (navedite): Q27 - Koliko je po vaši oceni neustrezno umeščenih pomožnih kmetijskih objektov v vaši občini? 1 od 0 do 10 2 od 10 do 50 3 od 50 do 100 4 več kot 100 Q28 - Ali bi za območje vaše občine lahko izpostavili izrazito neustrezen/moteč primer umestitve pomožnega kmetijskega objekta v prostor? Za kakšen objekt gre, na kakšni lokaciji (v naselju, izven njega ...)?_ Q29 - Ali bi za območje vaše občine lahko izpostavili izrazito dober primer ustrezno umeščenega pomožnega kmetijskega objekta v prostor? Za kakšen objekt gre, na kakšni lokaciji (v naselju, izven njega ...)?_ Sklop 4: NELEGALNA GRADNJA (POMOŽNIH) KMETIJSKIH OBJEKTOV Pojem nelegalna gradnja se nanaša na objekte brez ustreznih dovoljenj (dokumentacija ni bila pridobljena, ni več veljavna,objekti niso zgrajeni ali v uporabi skladno z njo). Q30 - Ali so med nelegalno zgrajenimi objekti v občini tudi objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti?_ 1 da 2 ne Q31 - Kakšen je po vašem mnenju poglaviten razlog za nelegalno gradnjo kmetijskih objektov (tako glavnih kot pomožnih) v vaši občini? Možnih je več odgovorov_ 1 pomanjkanje prostora na zazidljivih območjih 2 bližina kmetijskih zemljišč 3 širitev kmetije 4 nižji stroški gradnje 5 dolgotrajni in zapleteni upravni postopki 6 že predhodno zavrnjena vloga za gradnjo določenega pomožnega kmetijskega objekta 7 drugo: 8 takšnih objektov v občini ni Q32 - Kakšen je po vaši oceni napredek na področju omejevanja nelegalne gradnje kmetijskih objektov v zadnjih 5-ih letih?_ 1 stanje se izboljšuje (vse več pomožnih kmetijskih objektov je zgrajenih v skladu s predpisi) 2 stanje ostaja nespremenjeno 3 stanje se slabša (število nelegalno zgrajenih pomožnih kmetijskih objektov se veča) Q33 - Koliko je po vaši oceni nelegalno zgrajenih kmetijskih objektov (vključno s pomožnimi kmetijskimi objekti)?_ 1 od 0 do 10 2 od 10 do 50 3 od 50 do 100 4 več kot 100 Sklop 5: PROSTORSKI KONFLIKTI V POVEZAVI S KMETIJSKO DEJAVNOSTJO V zadnjem sklopu imamo za vas še nekaj kratkih vprašanj o zaznavanju prostorskih konfliktov, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo. Q34 - Ali v občini obstajajo aktivne kmetije, ki so v konfliktu z varstvom kulturne dediščine? 1 da 2 ne Q35 - Ali v občini obstajajo aktivne kmetije, ki so v konfliktu z varstvom naravnih vrednot in območji Natura 2000?_ 1 da 2 ne Q36 - Ali v občini obstajajo aktivne kmetije, ki so v konfliktu z varstvom vodnih virov? 1 da 2 ne Q37 - Ali v občini obstajajo aktivne kmetije, ki so v konfliktu z območji zaščite in reševanja?_ 1 da 2 ne Q38 - Ali na območju občine zaznavate konflikte, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti, med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci?_ 1 da 2 ne Q39 - Kateri so po vašem mnenju glavni vzroki konfliktov med prebivalci? Možnih je več odgovorov 1 neskladna raba prostora oz. nezdružljivost dejavnosti v prostoru 2 spori,povezani z nerazrešenimi vprašanji lastništva 3 slabšanje kakovosti bivanja zaradi kmetijske dejavnosti (hrup, smrad, blato na voziščih ...) 4 težave,povezane z dostopnostjo do prometnih poti 5 prečkanje zemljišč v zasebni lasti, vandalizem 6 nelegalna gradnja 7 nespoštovanje dimenzij/proporcev objektov, določenih z gradbenim dovoljenjem oz. zakonskimi predpisi 8 neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov 9 neustrezna prenova obstoječih objektov (omejevanje pogleda, kričeče fasade, neprimerni nadstreški ...) 10 drugo: 11 takšnih konfliktov v občini ne zaznavamo Q40 - Kakšna je vloga občine pri reševanju tovrstnih konfliktov med prebivalci? Možnih je več odgovorov 1 urejanje s pomočjo OPN in OPPN 2 posredovanje z mediacijo 3 iskanje strokovnih rešitev s kmetijsko svetovalno službo, projektanti 4 reševanje konfliktov je prepuščeno občanom samim 5 drugo: Q41 - Ali lahko izpostavite kakšen izrazito pereč prostorski konflikt, s katerim se soočate oz. ste se soočili v preteklosti?_ Q42 - Ali lahko izpostavite kakšen uspešno rešen prostorski konflikt, ki bi ga lahko izpostavili kot primer dobre prakse?Kakšna je bila pri tem vloga občine?_ Q43 - Bi nam želeli še kaj sporočiti? Priloga 3: Izbrani tuji priročniki na temo umeščanja kmetijskih objektov v prostor Izbrani tuji priročniki na temo umeščanja kmetijskih objektov v prostor ( v angleškem in francoskem jeziku) 1) Bromsgrove District Council: Agricultural Buildings design Guide. Dostopno na: http://www.bromsgmve.gov.uk/media/1076534/SPG-5-Agricultural-buildings-design-guide.pdf Agricultural Buildings Design Guide 2.3 Where possible buildings should have a low profile. Planting around new buildings will further help to integrate low buildings into the landscape. Overhanging eaves and big roofs settle a building into the landscape, create shadows and give shape to a building. However, where height is unavoidable (eg. silos) then careful location can still give a traditional and humanising effect perhaps suggesting a settlement. The addition of a tall element such as a docktower or weathervane can achieve a worthwhile result. (Fig 3) be avoided as they are more conspicuous. (If a building has to be .1 temperatures, then careful siting and planting will be essential). Generally, colours should be "earth colours"such as browns, greys or greens to reflect local materials eg. red bricks with a rustic finish. Green colours should be used with care since they may clash with the changing greens in the landscape. Colours should preferably be matt, avoiding high-gloss paints. (Fig 4) Agricultural Buildings Design Guide might provide greaterflexibility and havea more satisfactory impact on the landscape. It may be possible to break up a large single shed into several smaller units and step the profile if ground levels or unit type allows. (Fig S) da* green doon latuie of materials of contrasting texture can liel p to (educe app 2.6 Using a combination of materials such as brickwork and coloured steel panelling can helpto reduce apparent scale in the landscape and achieve a pleasing effect. A mix of materials on the walls to break up large areas can be particularly effective but care should be taken to ensure that these are well proportioned. (Fig 6) ♦ ♦ O 2) New Farm Buildings - Devon County Council Dostopno na: http://www.devon.gov.uk/new farm buildings in devon-2.pdf New Farm Buildings in Devon 1. Introduction The purpose of this guide is to give practical advice on how to design new farm buildings that both function efficiently and have a minimal impact upon the environment. The county of Devon has a wide variety of landscape, much of which is protected by and Areas of Outstanding Natural Beauty. Agriculture, by far the dominant land use, both reflects the varied topography, soils and drainage of the county and has a major impact upon its landscape. In recent years changes in farming practice have created a demand for larger buildings.These new buildings can be isually im nental to the character of the landscape, this fact, coupled with increasing concern about the state of the environment, has brought agricultural development into public focus. The guide has been produced to assist farmers, designers, planning authorities and building and materials manufacturers. It has been prepared by Devon County Council with support from the county's Local Planning Authorities and the other organisations listed at the end of the guide. It provides a brief description of Devon's characteristic landscape and farming practices and identifies and details design objectives, construction techniques and building materials that can be used to construct efficient buildings contact details are provided at the end of the guide. Character Maps The Countryside Agency Map Countryside Character Areas in Devon Uackdown I- dlands 149 The Culm 150 Dartmoor 151 South Devon 159 Lundy 173 Lyme Bay 174 Start Point to Land's End 175 Land's End to Minehead 5. Achieving Economy & Efficiency Devon County Council Landscape Character Zones 32 Landscape char: 11 Witheridge/Rackenfbrd Mc 12 High Culm Ridges 13 Taw/Torridge River System: 14 Hardand/Adantic Coast I nt 15 Broadbury and Western D. Ridges 16 Tedburn St Mary Area n 17 Lundy 18 Clovelly Coast 19 Barnstaple/Bideford Estuary 20 North Devon Downs Integration with the existing farm The siting of a new building in relation to the functioning of the existing farm is a fundamental buildings and the traffic that they will generate away from the farmhouse. Ideally a new building should be sufficiently far away and upwind from the farmhouse to avoid intrusive smells and flies. But for security, and if used for functions such as calving, it should be visible from the house or at least readily accessible from it Livestock buildings should be located close to feed and straw storage areas. In the case of a dairy farm it is recommended that die parlour and dairy are constructed as far as possible from the waste storage area.'Clean' and 'dirty' operations should always be separated. Remote Locations Remote locations should be avoided in all instances unless there is an overriding functional need. Remote buildings tend to be visually intrusive can be a high security risk and normal services and infrastructure are generally Security the polce.When considering a site for a new building it should ideally be within sight and point and have appropriate security measures installed. Machinery and Livestock Access A new building must be designed to allow adequate access for machinery and livestock, ideally based on a circular flow of traffic. If tractors and trailers are required to pass between the sides of buildings, a minimum gap of 4.5 metres is recommended plus a minimum provision for turning at gable ends of 7.2 metres. Access for service vehicles, such as milk tankers and feed lorries also needs to be considered. However care needs to be taken to avoid creating wind tunnels. Landscaping and planting can be used to help avoid wind tunnels. 22 Exmoor Fringe 23 Exmoor Upland Greensand Ranges Coastal Chalk Platea Axe and Otter Valleys Pebble Bed Heaths_ Exeter and Estuary Fringe Exe Valley and Environs Bampton and Beer Downs Mid Devon Farming Belt Teign Valley Haldon Ridge 26 South Devon Coast Plateai 27 Ria Coastline 28 Under Dartmoor 30 Dartmoor - Enclosed 31 Dartmoor - High Moor 32 Tamar and Tavy Valleys 3) Agricultural Building Design Guidelines for the Mendip Hills AONB Dostopno na: https://www.harrogate.gov.uk/download/downloads/id/1059/farm buildings desig n guide 1986.pdf Farm Buildings Design Guide Tree Planting i Anchoring tt k totally wrong in the Englis 4) Agricultural Building Design Guidelines - Mendip Hills AONB Dostopno na: http://www.mendiphillsaonb.org.uk/wp-content/uploads/2010/11/up 160826 ag buildings.pdf AGRICULTURAL BUILDING DESIGN GUIDELINES for the Mendip Hills Area of Outstanding Natural Beauty (AONB) Supplementary Planning Guidance Figure 6a (above left) and Figure 6b (above right) together with use of traditional materials reduces impact of the building. It is important to tiy to preserve the local chi part of the design. ways to improve the appearance of a new building. Unless the setting requires its use, traditional fibre cement, grey cladding or roofing is likely to be unacceptable for modem buildings unless treated with cattle slurrv/lime to encourage growth of lichens etc. When weathered, fibre cement blends extremelv well One of the most important rules concerning roof colouring is to ensure that the roof colour is darker than the walls. The only exception to this is when a building will be viewed against the sky, here lieht colours such as slate blue and light grev should generally be used. Dark colours such as green, slate grev it replacement) mav be particularly s It is absolutely vital thai vuuu>, increasingly demanding and fa buildings are now considered uumi.kw« buildings offer greatly improved living c :o lichens and therefore readilv v 5) Paysages et batiments agricoles. Guide a l' usage des agriculteurs Valoriser les exploitations agricoles dans les paysages du Beaujolais et du Lyonnais : enjeux et recommandations. Dostopno na: http://www.caue69.fr/Documents/Publications/PDFs/Guide usage agriculteurs.pdf Paysages et batiments agricoles Guide ä l'usage des agriculteurs Valoriser les exploitations agricoles dans les paysages du Beaujolais et du Lyonnais : enjeux et recommandations GAUE Les paysages de coteaux viticoles et fruitiers Un paysage contrasts entre coteaux viticoles et fruitiers et vallćes päturees Les paysages agricoles vallonnćs, h l'image des coteaux du Beaujolais ou du Lyonnais, sont souvent marqućs par une tradition de polyculture qui les a fa^on-nćs. La vigne, parfois trfcs prćsente, occupe les plateaux et les pentes sćdimentaires ou granitiques.tandis que les vallćes sont essentiellement occupies par des prairies l'arboriculture fruitifcie se m6le parfois la vigne, tandis que des exploitations marai-chferes cötoient les La ferme: une silhouette dans le paysage Les terroirs arboricoles et viticoles constituent des paysages ouverts qui rendent le bäti trfcs visible y compris dans une vision une organisatio hameaux dont l'architecture präsente souvent un intent patrimonial. Certaines sont prises dans des hameaux plus importants ou des villages. Dans tous les cas le bdti, par son organisation agglomćrće, forme des Kots dont les silhouettes ponctuent les crćent leur identit« 6) Ministere de la Region wallonne - Conseils paysage pour Integration paysagere des batiments agricoles. Dostopno: http://spw.wallonie.be/dgo4/tinymvc/myfiles/views/documents/publications/horsc ollections/integration paysagere FR.pdf Ministere de la Region wallonne -■ Direction generale de l'agriculture Direction generale de l'amenagement du territoire, du logement et du patrimoine Les remblais importants sont coüteux et toujours nefastes ä une bonne integration paysagere. Le respect du relief est primordial pour une bonne integration. Cependant, pourasseoir le bätiment, la creation d'une assiette horizontale par deblais sera necessaire. Eviter les remblais conduit parfois ä orienter moins bien un bätiment par rapport aux vents dominants et ä l'ensoleillement. Des mesures techniques et constructives de compensation devront alors etre etudiees afin de ga- tamment du point de vue de la ventilation, de I'iso- exemple de bätiment avec v Concevoir son bätiment agricole avec le paysage Guide pratique Enjeux et recommaridatiöns 7) Concevoir son bätiment agricole avec le paysage (Guide pratique Enjeux et recommandations) - CAUE Dostopno na: http://www.caue39.fr/medias/06 Ressources/Publications39/PMBE CAUE.pdf 8) Demarche d'integration paysagere des batiments agricolesdans le Pare naturel regional de Lorraine. Dostopno na: http://www.architecturesagricultures.fr/ pdf/demarches et acteurs/actions territo riales/PNRlorraine batimentsAgricoles.pdf DEMARCHE D'INTEGRATION PAYSAGERE DES BÄTIMENTS AGRICOLES DANS LE PARC NATUREL REGIONAL DE LORRAINE UN BON MOYEN POUR REGLEMENTER LA QUALITE PAYSAGERE un outil de developpement communal: du projel urbain de la commune. Ä parlir d un diagnostic Irapport de presentation) _____de reference aux differentes actions d'amenagement qu elle engage tout en precisant les sols Ireglement et zonagel oit detailler le volet agricole si la commune souhaite mener une politique de developpement dans sieges d'exploitation. trafic. projets. batiments d'elevage. perimetres - ____... ________________ - it environnemental et/ou paysager. et les zones propices au developpement du village doivent etres detaillees. Des reflexions sont ä mener par lelu en collaboration avec les agriculteurs et les exploitants dans le cadre de reunions de travail. La chambre d'agriculture est ici un partenaire incontournable afin de formaliser I les attentes et les projets des exploitants et des agriculteurs. ire apparaitre des secteurs dans lesquels ( implantation de batiments aqricoles est villaqe. de preserver et d'amenagement r________ r_. „........... ....... r----- --------------- le developpement de l'activite agricole en coherence avec le developpement c I les paysages et l'environnement. de promouvoir la rehabilitation du ine qualite architectur Des zones agricoles A qui regroupent les secteurs de la commune a proteger en r terres agricoles. Des zones agricoles Aa qui regroupent les secteurs de la commune ä proteger l..----------------- des terres agricoles mais, dans lesquelles l'implantation des batiments n'est pas souhaitable pour des motifs d'ordre paysager. Des zones naturelles N pour les espaces ä vocation naturelle preponderante llond de vallee. espace naturel I remarquable inventoried Ul, sur le court ou long terme. ________________ _____ ___________.j carte comme « elements remarquables du paysage » en vue d'etre proteges. Tous les travaux sur ces elements de paysage sont alors soumis ä une « autorisation pour Installations et Travaux Divers » (ITD) delivree par le Maire ou l'Ćtat. st habitat du 2 juillet 2003. toutes les communes peuvent proteger le___________ urets... La commune soumet la liste des elements qu elle souhaite proteger ä enq Priloga 4: Gradiva diseminacijskih aktivnosti RAZPRAVE PROSTORSKO UMEŠČANJE IN ŠIRITVE KMETIJ V SLOVENIJI: ZAKONODAJNI OKVIR IN IZKUŠNJE SLOVENSKIH OBČIN AVTORJI dr. Nika Razpotnik Visković Znanstve norazisko valni cen ter Slovenske akade mije znanosti in umetnosti, Geografski inšti tut Anto na Melika, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija nika.razpotnik@zrc-sazu.si dr. Primož Pipan Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija primoz.pipan@zrc-sazu.si dr. Damjana Gantar Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija damjana.gantar@uirs.si mag. Ina Šuklje Erjavec Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija ina.suklje-erjavec@uirs.si DOI: 10.3986/GV89102 UDK: 711.3:631.111(497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin Namen prispevka je kritičen pregled obstoječih raziskav in zakonodaje v povezavi z umeščanjem kmetij v prostor ter analiziranje izkušenj, s katerimi se soočajo prostorski načrtovalci v slovenskih občinah. Analiza je rezultat obsežne raziskave o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in reševanju s tem povezanih konfliktov, na podlagi izkušenj 190 slovenskih občin. S pomočjo spletnega vprašalnika smo spraševali o stanju na področju kmetijske dejavnosti v občinah, njihovih strateških načrtih na tem področju ter morebitnih pobudah za selitev kmetij na novo lokacijo oziroma njihovo širitev. S pomočjo odgovorov smo prepoznali glavne prostorske izzive kmetijstva ter razmišljali, kako bo na njih odgovorila posodobljena prostorska zakonodaja. KLJUČNE BESEDE prostorsko umeščanje kmetij, prostorska utesnjenost kmetij, prostorski konflikti, prostorska zakonodaja, krajinsko načrtovanje, geografija ABSTRACT Selectingfarm building sites and farm expansion in Slovenia: The legislative framework and experience of Slovenian municipalities This ar ticle pro vi des a cri ti cal overview of the existing research and the legisla tion on selec ting si tes for farm structures, and it analyzes the experience of spatial planners working at Slovenian municipal offices in implementing this legislation. The analysis is the result of an extensive survey on selecting sites for farm building and resolving related conflicts, in which the experience of 190 Slovenian municipalities was collected. With the help of the online questionnaire we were analyzing the status if agriculture in Slovenian municipalities and strategies for its future development. We also examined the initiatives for relocating, expanding or renovatingfarm buildings. Based on the answers we identified main agricultural spatial challenges and made reflection on how new updated spatial legislation will address them. KEY WORDS selectingfarm building sites, farms' spatial constraints, spatial conflicts, spatial planning legislation, landscape planning, geography Uredništvo je prispevek prejelo 8. junija 2017. 1 Uvod Kmetije so pomemben gradnik kulturne pokrajine, zato lahko s svojo umeščenostjo in videzom bistveno pripomorejo k njeni prepoznavnosti, v negativnem smislu pa k njenemu razvrednotenju. V drugi polovici 20. stoletja so se v veliki meri izgubila tradicionalna znanja o preudarnem umeščanju objektov in zemljišč v prostor ter funkcionalnim in naravnim razmeram prilagojeni gradnji. Pri tem še zlasti izstopajo: 1) neprimerne lokacije kmetij sredi obdelovalnih zemljišč namesto na njihovem obrobju; 2) njihove dimenzije, kot so prevelike nove stanovanjske stavbe ali gospodarska poslopja prilagojena delu z mehanizacijo; 3) neustrezno oblikovanje oziroma nekritičen prenos značilnih arhitekturnih tipov gradnje z drugih regij (Fister s sodelavci 1993) ali z urbanih območij. Taki primeri gradnje predstavljajo vizualno motnjo in so pogosto funkcionalno neustrezni ali pa slabšajo delovanje širšega območja naselja. Kot piše Deu (2001) je bilo za podeželsko arhitekturo v starejših obdobjih značilno prilagajanje podnebnim pogojem in pretežna uporaba lokalnih gradbenih materialov. To je prispevalo k temu, da so se v Sloveniji zaradi geografske raznolikosti (Perko, Hrvatin in Ciglič 2017) razvili jasno prepoznavni regionalni arhitekturni tipi. Upoštevanje naravnih danosti in stavbne tradicije pa se je prekinilo zlasti po drugi svetovni vojni. Takrat so tudi v podeželski arhitekturi začeli uporabljati danemu prostoru neprilagojene materiale in univerzalne stavbne tipe, brez upoštevanja oblikovnih vrednot in meril. Posledice, ki izhajajo iz umestitve kmetije v določenem prostoru, imajo lahko poleg vizualnih neskladnosti tudi neposreden vpliv na razvoj kmetije. Vse več razvojno perspektivnih kmetij v Sloveniji se sooča s problemom prostorske utesnjenosti znotraj naselij. O njej je govora, kadar kmetije na obstoječi lokaciji ne morejo povečati gospodarskih objektov, da bi posodobile ali razširile svojo dejavnost. Prav tako ne morejo povečati oziroma primerno urediti funkcionalnega prostora na svojem gospodarstvu, ki ga zahteva uporaba sodobne strojne opreme (Perpar in Kovačič 2006). Kmetije so prostorsko lahko omejene zaradi fizičnih dejavnikov, kot so relief, vodotoki, stavbe, prometnice, pa tudi zakonskih predpisov in varovalnih ukrepov, opredeljenih v prostorskih dokumentih (Raz-potnik Visković 2015). Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje njihov razvojni potencial, saj jim onemogoča širitev, posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč (Razpotnik Visković 2017). S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, saj je pripravljenost mlajših generacij za kmetovanje odvisna tudi od možnosti prostorske širitve kmetij (Kerbler 2008; Borec s sodelavci 2013; Knežević Hočevar 2013; Knific in Bojnec 2015). V Sloveniji prevladujejo družinske kmetije, kar pomeni, da je na kmetiji poleg proizvodne funkcije pomembna (ali celo najpomembnejša) bivalna funkcija, pogosto pa tudi različne dopolnilne funkcije kot na primer turistična ponudba. Prostorski konflikti imajo tako, zaradi utesnjenosti ali nezdružljivosti s sosednjimi rabami, še večjo težo. Morebitna preselitev kmetije namreč ne pomeni zgolj preselitev dejavnosti na novo lokacijo temveč tudi preselitev v drugo življenjsko in bivalno okolje. Reševanje nastalih prostorskih konfliktov je naloga prostorskega načrtovanja. Obstoječi zakonodajni okvir nudi možnosti za njihovo odpravljanje, vendar se pomanjkljivosti kažejo na izvedbeni ravni: to so dolgotrajnost postopkov pri iskanju nadomestne lokacije, zapleti pri izdelavi in spremembah prostorskih načrtov in pridobivanju soglasij, neustrezne oblikovne rešitve ter nezaupanje in pomanjkljivo znanje deležnikov. Poglavitni namen prispevka je pripraviti kritičen pregled obstoječih raziskav in zakonodaje v povezavi z umeščanjem kmetij v prostor. Poleg tega pa analiziramo tudi izkušnje, s katerimi se pri tem soočajo prostorski načrtovalci v slovenskih občinah. Zaradi močnih pritiskov urbanizacije na eni strani ter vse večjih prostorskih potreb, ki jih imajo kmetijska gospodarstva za širitev in posodobitev svoje dejavnosti, je namreč pričakovati, da se s problemom prostorske utesnjenosti kmetij in njegovim reševanjem sooča večina slovenskih občin. Analiza je rezultat obsežne raziskave o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in reševanju s tem povezanih konfliktov, na podlagi izkušenj 190 slovenskih občin. 2 Pregled in analiza dosedanjih raziskav Na prostorsko utesnjenost kmetij v slovenskih naseljih, sta kot na pomemben raziskovalni problem opozorila Perpar in Kovačič (2006), saj vpliva na družbene napetosti v naseljih, identiteto podeželske pokrajine in interes mladih za kmetovanje. Avtorja ob tem izpostavljata odgovornost prostorsko-načrto-valske prakse za slabo premišljeno vključevanje kmetijskih zemljišč v zazidljiva območja naselij. To je z analizo utesnjenosti kmetij na primeru obmestnega naselja v osrednji Sloveniji potrdila tudi Razpotnik Viskovićeva (2011). Vanjo je vključila veljavne občinske prostorske akte za vzorčno naselje ter na podlagi tega ovrednotila možnosti za prihodnji razvoj tamkajšnjih kmetij. S spreminjanjem demografske strukture na podeželju se povečuje raznolikost interesov različnih skupin prebivalstva, spreminja se njihov sistem vrednot, med njimi pa se stopnjujejo družbene napetosti (Lewis 1998; Golobič, Marušič in Kovačič 2003; Hendreson 2005; Turk Niskač, Klaus in Starec 2010; Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016). Vzroki sporov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci so najpogosteje povezani z načinom kmetijske pridelave. Nekatere države oziroma lokalne skupnosti so posledice tovrstnih konfliktov že zaznale (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Skušajo jih odpravljati s strožjimi predpisi za kmetijsko dejavnost (Henderson 2005) ali z bolj zaščitniškim odnosom do kmetijstva (Lisanky, Andrews in Lopez 1988). V zadnjih desetletjih so se raziskave prostorskega razvoja kmetijstva osredotočale na obmestna območja (Berry in Plaut 1978; Lawrence 1988; Errington 1994; Daniels 1999; Kladnik in Petek 2007), saj je kmetijstvo v neposredni soseščini mest zaradi različnih pritiskov prostorsko bolj ranljivo od kmetijstva na tradicionalnih podeželskih območjih (Cunder 2000; Pažek s sodelavci 2017). Izostrili so se tudi pogledi na vprašanja urbanega kmetijstva (Loherberg s sodelavci 2016). Strokovnjaki kot ključni problem izpostavljajo prostorsko utesnjenost, ki zmanjšuje razvojni potencial kmetij (Perpar in Kovačič 2006; Razpotnik Visković 2012; 2015), s tem pa tudi zanimanje mladih za kmetovanje. Raziskave dejavnikov, ki vplivajo na uspešno predajo kmetij mlajši generaciji, med drugim izpostavljajo prav možnosti povečanja produktivnosti kmetije (Kerbler 2008; Borec s sodelavci 2013). Problematika prostorske utesnjenosti kmetij je povezana tudi s komasacijami kmetijskih zemljišč. Izkušnje zahodnoevropskih držav z daljšo tradicijo izvajanj komasacij kažejo, da utesnjenih perspektivnih kmetij ni mogoče preseliti, če naselij ne urejamo celostno (Markuszewska 2013). Drugi večji sklop problemov predstavljajo vprašanja ustreznosti prostorskega umeščanja in oblikovanja kmetijskih objektov. Temelje za njihovo obravnavo je že sredi prejšnjega stoletja s priročnikom Obnova slovenske vasi postavil arhitekt Marjan Mušič (1947) in v njem podrobno predstavil značilnosti (vrednote in merila) grajenih struktur v slovenskih kulturnih pokrajinah ter prikazal možnosti razvoja identitetnih grajenih struktur z upoštevanjem sprememb bivalne kulture in tehničnega napredka, s ciljem: » ..., da bo ob novlje na vas boljša in lepša, za kmetsko gospodarje nje in udob no življe nje primernejša od stare...« (Mušič 1947, 141). Ideji skladne združitve obstoječega, dediščinsko vrednega, s preoblikovanjem in dodajanjem novega so sledile tudi mlajše generacije arhitektov in krajinskih arhitektov (Fister s sodelavci 1993; Lah 1994; Marušič s sodelavci 1998; Deu 2004; Deu 2007). Podajajo nove usmeritve, prilagojene stanju v slovenskem prostoru, saj se zavedajo, da zgolj urejena zakonodaja na tem področju ni dovolj za dvig obstoječe splošne kulture bivanja in zadovoljstva. Kmete in njihov pogled na prihodnji razvoj kmetij in s tem vpliv na prostorske spremembe, je v scenarije razvoja vključila Gantarjeva (2012; 2015). Urejanje prostora je zahtevno in interdisciplinarno delo, ki mora poleg strokovnih priporočil in pobud temeljiti na širši participaciji uporabnikov prostora (Falleth in Hofstad 2008; Gantar in Golobič 2015; Nared s sodelavci 2015). K aktivnejši politiki usmerjanja razvoja kmetijskih objektov so pristopili tudi v nekaterih krajinskih parkih, kjer so prepoznali izrazit vpliv kmetijstva na oblikovanje varovanih značilnosti in kakovosti prostora, vendar ne zgolj z načinom rabe, temveč tudi s podobo in umestitvijo objektov. Tako je na primer Krajinski park Kozjansko za lastne potrebe izdal več publikacij s podrobnimi analizami značilne arhitekturne tipologije (Deu in Zdovc 2002; Pajer 2013) ter izhodišča za umeščanje in sodob- no oblikovanje objektov (Furman Oman, Furman Oman in Sedovnik 2013). Krajinski park Ljubljansko barje pa je s študenti arhitekture pristopil k iskanju novih ustreznih objektov za shranjevanje senenih in silažnih bal, ki bi bili prilagojeni tradicionalnim arhitekturnim oblikam in sodobnim kmetijskim postopkom. 3 Metode Za predstavitev zakonodajnega okvira za umeščanje kmetijskih objektov v prostor smo pregledali veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju (2007) ter druge zakone in strateške dokumente, ki urejajo to področje, kot so Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004), Prostorski red Slovenije (2004), Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (2007) ter splošne smernice za pripravo občinskih prostorskih načrtov s področja razvoja poselitve (Splošne smernice... 2013) in s področja varovanja kmetijskih zemljišč (Splošne smernice .2017). Raziskavo o izkušnjah, s katerimi se pri izvajanju zakonodajnih predpisov soočajo prostorski načrtovalci v slovenskih občinah smo izvedli s kvalitativnim metodološkim pristopom. Na vse slovenske občine smo poslali vprašalnik za strokovne delavce s področja urejanja prostora, ki so se jim po potrebi lahko pridružili še strokovni delavci s kmetijskega ali z drugih področij. Na posamezno občino smo tako prejeli en izpolnjen vprašalnik. V njem smo jih povprašali o: 1) stanju in prihodnjih strateških načrtih občine na področju kmetijstva, 2) morebitnih pobudah za selitev celotnih kmetij, delno selitev, širitev ali prenovo kmetijskih objektov, ki so jih prejeli v zadnjih petih letih, 3) razlogih za pobude in 4) uspešnosti obravnave pobud. Zaradi velikega števila naslovnikov smo se odločili za samoanketo, za katero je značilna odsotnost anketarja, ki bi nadzoroval anketiranje, postavljal vprašanja in beležil odgovore. Postopek prebiranja in izpolnjevanja je v tem primeru izključno v rokah anketiranca, zato smo posebno pozornost namenili izdelavi povabila k reševanju ter oblikovanju vprašanj. Uporabili smo zaprt in kombiniran tip vprašanj, ter vprašanja z mersko lestvico. Dopustili smo možnost, da respondenti sporočijo morebitne komen-tarj e, ki se navezuj ej o na vsebino vprašalnika. Odločili smo se za spletni vprašalnik in uporabili spletno orodje 1KA (medmrežje 1), ki omogoča takojšnjo in sprotno osnovno analizo dobljenih odgovorov (Polajnar Horvat in Smrekar 2015). Pred objavo spletnega vprašalnika, smo ga testirali v štirih občinah in tako preverili njegovo vsebinsko ter tehnično ustreznost. Vprašalnik je bil zahteven, saj je v petih vsebinskih sklopih vseboval 43 vprašanj (v prispevku predstavljamo le del rezultatov). Kljub njegovi dolžini so se vprašani na občinskih službah nanj odzvali pozitivno. Utesnjenost kmetij in umeščanje kmetijskih objektov v prostor sta očitno pomembna in aktualna izziva za prostorsko načrtovanje na ravni občin. 4 Veljavni zakonodajni okvir Krovni dokument, ki ureja prostorsko načrtovanje ter umeščanje kmetijskih objektov v prostor, je Zakon o prostorskem načrtovanju (2007). Med poglavitnimi zakonskimi načeli v povezavi z obravnavano tematiko je treba izpostaviti dve: da ima prenova obstoječega prednost pred graditvijo novega ter da se prostorski razvoj prvenstveno usmerja na prosta, degradirana in nezadostno izkoriščena zemljišča znotraj naselij. Veljavne Strategije prostorskega razvoja Slovenije (2004) se raziskava dotika na dveh ključnih področjih: razvoju slovenske krajine in razvoju poselitve. Strategija določa, da: »... krajino razvijamo kot naravno kraji no predvsem na odmaknje nih in ohra nje nih ob močjih, kot kultur no kraji no na tra dicio nalnih kmetijskih območjih, kot urbano krajino v okolici večjih mest in kot kmetijsko intenzivno krajino pa na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo ...« (28, 2004). Razvoj poselitve se usmerja prvenstveno znotraj obstoječih naselij ter znotraj obstoječih gradbenih parcel, vendar tako, da se preprečuje navzkrižja med različnimi rabami. Gradnja kmetij zunaj poselitvenih območij je dovoljena, vendar le kadar gre za območja z visokim pridelovalnim potencialom za kmetijstvo. Prostorski red Slovenije (2004) določa pravila za urejanje prostora. V navodilih za načrtovanje poselitvenih območij izpostavlja dve pomembni načeli, za umeščanje kmetij v prostor: 1) zagotavljanje sožitja med urbanimi in kmetijskimi funkcijami v podeželskih naseljih, pri čemer imajo kmetijske funkcije v tradicionalno agrarnih naseljih praviloma prednost, 2) zagotavljanje možnosti za širjenje kmetij oziroma selitev na nepozidana zemljišča, odmaknjena od stanovanjskih objektov. Dokument dodeljuje poseben status razvojno perspektivnim kmetijam, ki se lahko umeščajo zunaj poselitvenih območij, če to zahteva velikost ali proizvodna usmeritev kmetije oziroma potrebe kmečkega gospodinjstva. Prostorski red določa še stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, pri čemer je stopnja v stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi nižja kot v območjih drugih namenskih rab. Splošne smernice s področja razvoja poselitve (2013), je pripravilo ministrstvo, pristojno za ure-j anj e prostora. Umeščanj a kmetij skih obj ektov v prostor se neposredno dotikaj o v delu splošnih usmeritev razvoja poselitvenih območij podeželskih naselij. Tudi ta dokument izpostavlja: 1) sožitje med funkcijami ter načelno prednost kmetijskih funkcij v tradicionalno agrarnih naseljih, 2) možnost za širjenje večjih kmetij oziroma selitev kmetijskih objektov na nova zemljišča, odmaknjena od stanovanjskih objektov, 3) prenovo omrežij cest in poti za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč in obdelovalnih zemljišč. Posebna pozornost je namenjena prenovi naselij. Ta prednostna razvojna usmeritev naj poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje družbenih problemov in kakovostnejše bivanje. Dokument natančneje opredeljuje smernice za prenovo kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v naseljih, relevantne tudi pri prenovi kmetijskih objektov. Pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev želijo upoštevati značilnosti posameznih »krajinskih regij«. Te izhajajo iz njihove rabe, funkcije in podobe kot so naravna ohranjenost, pestrost, harmoničnost, simbolni pomen naravnih in ustvarjenih sestavin prostora. Slediti je treba načelu, da se ohranjajo značilni stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur, vidno privlačni deli krajine ter kakovostni pogledi. Zakon o kmetijskih zemljiščih (2011) je najprej začasno, s sprejetjem novele leta 2016 pa brez časovnih omejitev (Zakon o spremembah .2016) poenostavil postopek gradnje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih. Zanjo je zahtevana le priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) brez predhodnih sprememb namenske rabe v okviru občinskih prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPN). Zakon določa dovoljene tipe objektov in predpisuje kriterije za možne investitorje v tovrstnih postopkih. Po novem na kmetijska zemljišča dovoljuje preselitev celotnega kmetijskega gospodarstva, torej tudi njegovih stanovanjskih delov, vendar šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Na podlagi zakona je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč (2017). Poleg zakonodaje in dokumentov na državni ravni so pomembni tudi dokumenti na občinski ravni. Nekatere večje občine imajo skladno z zakonodajo izdelane strategije razvoja podeželja. Tako na primer Mestna občina Ljubljana s Strategijo razvoja podeželja MOL v programskem obdobju 2014-2020 (2014) v podeželskem prostoru prepoznava poudarjeno nasprotje med kmetijskimi zemljišči in urbanizacijo, ki se širi tudi na območja, ki so najbolj primerna za kmetijstvo. Obenem izpostavlja kmetijsko dejavnost kot najpomembnejšo za vzdrževanje značilne kulturne pokrajine, ki sega praktično do roba mesta Ljubljane. Poleg opredelitve ciljev, ki temeljijo na spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in povezanih dejavnosti, Strategija vključuje tudi problematiko, ki je povezana s prostorskim načrtovanjem. To je urej anj e in širitev kmetij, umeščanj e kmetij skih gospo darstev v prostor, opozarjanje na neustrezno opredeljenost objektov in pripadajočih zemljišč ter nujnost obravnave objektov kmetij skupaj s funkcionalnim zemljiščem kot zaokrožene enote urejanja prostora. Občine, ki nimajo samostojnih strategij razvoja podeželja imajo to tematiko načeloma vključeno v strategijo razvoja občine oziroma sorodne dokumente. Pri načrtovanju in razvoju krajine se na ravni EU oblikujejo novi koncepti in strategije, kot so zelena infrastruktura, ekosistemske storitve, so-naravne rešitve in urbano kmetijstvo. Čeprav so bili ti pristopi že v preteklosti vključeni v slovensko načrtovalsko prakso (le z drugačnim poimenovanjem), še poseb- no v okviru krajinskega načrtovanja, prinašajo tudi nove pomembne poudarke in izostrujejo spoznanja o pomenu multifunkcionalnega načrtovanja ter razvoja odprtega prostora in krajine (Šuklje Erjavec 2015; Jovanović, Milanović in Zorn 2017; Polenšek in Pirnat 2017). V tem pogledu je treba razširiti tudi razumevanje načrtovanja območij in objektov kmetij, ki so pomemben soustvarjalec podeželskih, pogosto pa tudi mestnih krajin Slovenije. V zadnjem času se spremembe povezane s tem že odražajo tudi v novih prostorskih razvojnih dokumentih države in občin (na primer predlogi: ZUREP-2, SPRS 2050, Trajnostna urbana strategija mestne občine Kranj). Z večnamenskostjo rabe kmetijskih zemljišč v urbanih in suburbanih okoljih kot tudi v turistično in rekreacijsko usmerjenih predelih podeželja se povečujejo potrebe po gradnji in prenovi kmetijskih objektov. Te naj omogočajo in zagotavljajo razvoj dodatnih dejavnosti kot so prodaja kmetijskih pridelkov in živil na domu, turistični, rekreativni, izletniški, gostinski, družabni in izkustveni programi, nočitve ter predelava lastnih izdelkov za lokalni trg. Po drugi strani se nove potrebe oblikujejo tudi z vidika spodbujanja izrabe obnovljivih virov energije, kar se že kaže v pobudah, kot so izgradnja bioplinarn in namestitev fotovoltaičnih panelov ali vetrnih elektrarn kot novega tipa objektov na kmetijskih zemljiščih. 5 Analiza izkušenj v praksi - rezultati in razprava V obdobju od 1. decembra 2016 do 20. februarja 2017 se je na vprašalnik pozitivno odzvalo 190 od skupno 212 slovenskih občin, kar predstavlja 92,5 % površja, v njih pa živi 92,4 % prebivalcev Slovenije. Odstotki v nadaljevanju so preračunani na podlagi števila občin, ki so odgovorile na posamezno vprašanje (n = 100 %). V Sloveniji prevladujejo podeželske občine, kot take se jih je opredelilo 153. Med občinami, ki so se odzvale na vprašalnik, je tudi vseh 11 mestnih občin. Pomen kmetijstva se med občinami razlikuje, zato smo v uvodu vprašalnika želeli izvedeti, kolikšen delež kmetij v občini respondenti ocenjujejo kot kmetije z razvojnim potencialom (slika 1). To so aktivne 35 30 25 i 20 >N ■V 15 10 do 10 % perspektivnih kmetij 10-20 % perspektivnih kmetij 20-30 % perspektivnih kmetij 30-50 % perspektivnih kmetij nad 50 % perspektivnih kmetij 5 0 Slika 1: Kolikšen delež kmetij v občini bi ocenili kot kmetije z razvojnim potencialom (n = 187)? in finančno uspešne kmetije, ki imajo zagotovljenega naslednika ter po možnosti dobro izobrazbeno sestavo članov kmečkega gospodinjstva. V več kot 75 % občin ocenjujejo, da je takšnih kmetij manj kot tretjina, v 31 % občin pa celo, da je kmetij z razvojnim potencialom manj kot desetina (slika 1). Zanimivo je, da je veliko število mestnih občin opredelilo visok odstotek perspektivnih kmetij, kar je verjetno povezano z novimi trendi samooskrbe z lokalno pridelano hrano (40 % mestnih občin, ki so odgovorile, sodi v razred 30-50 % oziroma nad 50 % perspektivnih kmetij). V prihodnje bi bilo smiselno raziskati, ali se odnos do reševanja prostorskih problemov kmetij razlikuje glede na to, kakšen je delež razvojno potencialnih kmetij v občini in če, kako? Ali so občine z izrazito nizkim deležem motivirane k spodbujanju kmetijstva, ali morda obratno? Zaradi majhnega deleža je reševanje prostorskih problemov kmetij morda stranskega pomena. Pri raziskavi nas je zanimalo, ali se kmetije soočajo s problemom prostorske utesnjenosti (slika 2). Temu je pritrdilo 85 % vseh sodelujočih občin, kar potrjuje, da je vprašanje prostorske utesnjenosti kmetij v Sloveniji relevanten in močno razširjen problem. V 28 občinah utesnjenosti kmetij po mnenju respon-dentov ne zaznavajo; večinoma gre za hribovite in gričevnate občine z izjemno nizkim deležem razvojno perspektivnih kmetij. Ob analizi stanja na področju razvojnega potenciala kmetij in njihove prostorske utesnjenosti bi bilo v prihodnje smiselno analizirati strategije razvoja kmetijstva na območjih slovenskih občin, ki so neposredno povezane z lokalno prostorsko politiko. V okviru našega vprašalnika smo se osredotočili le na to, kakšno je načelno stališče občin glede dodatnih možnosti in postopkovne poenostavitve gradnje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, ki jih po letu 2011 prinaša Zakon o kmetijskih zemljiščih in njegove dopolnitve. Na vprašanje, ali občine na strateški ravni podpirajo gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, jih je pritrdilno odgovorilo 78% (n= 186), preostale pa temu nasprotujejo (slika 3). Do gradnje na kmetijskih zemljiščih so zadržani v štirih mestnih občinah (Maribor, Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota,) ter v številnih občinah z močno razvitim turizmom (Ankaran, Bled, Bohinj, Brda, Tolmin, Zreče, Šmarješke Toplice, Rogaška Slatina). Nasprotno pa so tovrstni gradnji naklonjeni v občinah z višjim deležem razvojno perspektivnih kmetij (Cerklje na Gorenjskem, Vodice, Vrhnika, Mozirje, Sveti Jurij ob Ščavnici). V raziskavi smo skušali tudi izvedeti, koliko pobud za selitev, širitev ali prenovo kmetijskih objektov so občine obravnavale med letoma 2011 in 2016. Čeprav smo v prvi vrsti želeli pridobiti podatke o številu pobud za spremembo OPPN na podlagi prej omenjenega zakona, smo od respondentov prejeli dokaj raznolike odgovore. Številne občine so v tem obdobju sprejemale OPN-je, ki so krovni prostor-sko-načrtovalski akti ali pa so začele postopek njihovega spreminjanja oziroma dopolnjevanja, zato so pobude obravnavali v tem okviru in v vprašalniku navedle njihovo število. 51 občin, ki so vprašalnik izpolnile, števila pobud ni navedlo. Bodisi tovrstnih pobud na občinski ravni niso obravnavali, ali pa respondenti v času reševanja vprašalnikov niso razpolagali z natančnimi podatki o njihovem številu. V preostalih 139 občinah so število pobud navedli, pri čemer so nekateri podali le okvirno oceno števila obravnavanih pobud; na primer med 20 in 30. Zaradi neenotnega razumevanja vprašanja ter razlik med občinami glede na velikost, število kmetij in znotraj tega glede na delež tistih, ki imajo razvojni potencial, ocenjujemo, da so navedbe med seboj težko primerljive. Število pobud namreč variira od 1 do 1700, zato v nadaljevanju sledi zgolj analiza tipov pobud in razlogov za njihove vloge. Med tipi pobud (slika 4) so občine najpogosteje izpostavile tiste za širitev kmetije na obstoječi lokaciji (72 %). Kar 35 % občin je obravnavalo tudi pobude za selitev celih kmetij na novo lokacijo. Med tipi pobud, ki so jih respondenti še navedli pod možnostjo »drugo«, so omenjeni obnova stavb, legalizacija že obstoječih objektov, v enem primeru pa tudi ureditev nove kmetije. Primerjava podatkov o tipih Slika 2: Zazna va nje prob le ma utes nje nosti kme tij in reševa nje proble ma v okviru OPN. P Slika 3: Načelna podpora gradnji na kmetijskih zemljiščih za potrebe kmetijske dejavnosti. P str. 54 Ol u> Legenda občine, ki zaznavajo problem utesnjenosti občine, ki problema utesnjenosti ne zaznavajo občine z opredeljenimi površinami za selitev/širitev kmetij v OPN ni odgovora 10 20 30 40 km Avtorica vsebine in zemljevida: Nika Razpotnik Visković © 2017, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU O rt o 0Q b žr o >d « N l—i 80 širitev kmetije na obstoječi lokaciji selitev dela kmetije - gradnja nestanovanjskih objektov za kmetijsko dejavnost selitev kmetije na novo lokacijo drugo Slika 4: Kakšen je bil tip vloženih pobud (n = 132)? 90 80 70 60 želja po širitvi utesnjenost legalizacija konflikti slaba kmetijske kmetije na nelegalno s sokrajani prometna dejavnosti obstoječi lokaciji zgrajenega zaradi kmetijske dostopnost objekta dejavnosti do kmetijskih zemljišč drugo Slika 5: Kakšni so poglavitni razlogi za vložene pobude (n = 132)? pobud in deležem razvojno perspektivnih kmetij po občinah pokaže pozitivno povezanost med nizkim deležem perspektivnih kmetij (do 10 %) ter pobudami za selitev kmetij na novo lokacijo. Gre za posege z največjim denarnim vložkom in bi jih pričakovali predvsem na območjih z večjim deležem perspektivnih kmetij. Med razlogi za vložene pobude (slika 5) so respondenti najpogosteje izpostavili željo po širitvi kmetijske dejavnosti ter utesnjenost na obstoječi lokaciji zaradi urbanizacije in varstvenih režimov. Pri tem smo po pričakovanjih zaznali statistično pomembno pozitivno povezanost med zaznavanjem problema prostorske utesnjenosti kmetij in vloženimi pobudami zaradi tega razloga. Kakovost vloženih pobud z vidika umeščanja kmetij v prostor je po mnenju responentov v glavnem ocenjena kot ustrezna. V lestvici od 6 (izjemno ustrezno) do 1 (izjemno neustrezno) jih 35 % pobude ocenjuje kot 5 (večinoma ustrezne), 45 % pa kot 4 (še kar ustrezne). Glavne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v pobudah, so: spreminjanje značaja prostora zaradi neustreznih meril, razmerij in identitete ter prevelika vidna izpostavljenost. Respondenti opozarjajo tudi na preveliko utesnjenost objektov, predvsem zato, ker so pobude vezane na že obstoječe lastništvo predlagatelja. O primerih zavrnjenih pobud so poročali iz 53 občin, najpogostejši razlog pa je dejstvo, da pobuda ni dobila ustreznih soglasij nosilcev urejanja prostora. V približno dedetina občin so se predlagatelji za umik pobude odločili zaradi prezahtevnih oziroma dolgotrajnih postopkov. 37 % občin v svojih OPN-jih predvideva območja za selitev oziroma širitev perspektivnih kmetij (slika 2). Glede na to, da je občin, ki zaznavajo problem prostorske utesnjenosti kar 85 %, ta rezultat ocenjujemo kot skromnega oziroma nižjega od pričakovanj. Pomen območij predvidenih za selitev oziroma širitev perspektivnih kmetij ni pomemben zgolj z vidika ekonomskega napredka teh kmetij, temveč tudi zaradi zmanjševanja socialnih napetosti znotraj naselij. V slovenskih občinah je slabšanje kakovosti bivanja zaradi kmetijske dejavnosti (na primer hrup, smrad, blato na voziščih) eden izmed glavnih razlogov za nesoglasja med prebivalci v naseljih. Med načini reševanja omenjenih sporov večina občin na prvo mesto postavlja ustrezne prilagoditve v OPN-jih. V raziskavi so nam respondenti podali tudi svoja opažanja glede zakonodaje, ki ureja umeščanje kmetijskih objektov v prostor. Združimo jih lahko v tri skupine: 1) z vidika kmetov investitorjev so postopki predolgi: postopki sprememb bi se morali prilagoditi razvojnim potrebam aktivnih kmetov, zato je nujno omogočiti hitrejšo ureditev dokumentacije. To še posebej velja za mlade kmete - prevzemnike; 2) določitev ustreznejših kriterijev za to, kdo lahko gradi na kmetijskih zemljiščih (različna stališča): po mnenju nekaterih respondentov so trenutni pogoji za investitorje prezahtevni, kar je še posebej problem v občinah z nizkim deležem aktivnih in razvojno perspektivnih kmetij. Nekateri respondenti se zavzemajo za zaostritev pogojev, da se s tem zagotovi dolgoročna kmetijska namembnost zgrajenih objektov; 3) prostorski izzivi sodobne kmetijske proizvodnje: sodobno kmetijsko gospodarstvo je danes tako zahtevno, da se težko vključuje v obstoječa naselja, kar terja razmislek o konceptu prostorskega ločevanja kmetijskih gospodarstev od preostale (predvsem stanovanjske) pozidave. 6 Sklep Namen prispevka je pregled obstoječe slovenske zakonodaje s področja umeščanja kmetij v prostor in analiza izkušenj, ki jih imajo prostorski načrtovalci po občinah v Sloveniji pri njenem izvajanju. Področje umeščanja kmetijskih objektov v prostor urejajo zakoni, strategije, prostorski red in smernice, ki so obvezna izhodišča za občinske prostorske načrte in občinske podrobne prostorske načrte. Širjenje kmetij izven poselitvenih območij zakonodaja dopušča zgolj tistim s statusom razvojno perspektivnih kmetij. Po ocenah občinskih strokovnih delavcev je v treh četrtinah slovenskih občin njihov delež manjši od ene tretjine, v 31 % občin pa manjši od desetine. Nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, osnutek 2016), ki je trenutno v fazi usklajevanja, bo razveljavil in nadomestil prejšnji krovni zakon. V novem zakonskem predlogu se širitve oziroma posegi, ki veljajo za kmetijske objekte, ne bodo omejevali na vidik perspektivnosti kmetije, temveč na pogoje za dopuščanje dopolnilne gradnje v naseljih, kot sta ohranjanje in dopolnjevanje posamične poselitve in načrtovanje prostorskih ureditev v drugih ureditvenih območjih. Pri dopolnjevanju posamične poselitve naj bi bila možna dopolnilna gradnja novih objektov, ki so potrebni za izvajanje kmetijske in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter dopolnilna gradnja novih stanovanjskih objektov, če gre za vprašanje obstoja kmetije in tega ni mogoče zagotoviti v okviru kapacitete obstoječih stavb. Ali bodo predvidene spremembe odgovorile na resnične potrebe razvoja kmetijstva in urejanja kakovostnega bivanja vseh prebivalcev v naselju, pa bo pokazalo šele njegovo izvajanje v praksi? Zahva la: Delo je bilo delno fi nan cira no v okviru cilj nega razisko valnega projek ta Umeščanje kme tij -skih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov (V6-1629), ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 7 Viri in literatura Berry, D., Plaut, T. 1978: Retaining agricultural activities under urban pressures: a review of land use conflicts and policies. Policy Sciences 9-2. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00143740 Borec, A., Bohak, Z., Turk, J., Prišenk, J. 2013: The succession status of family farms in the Mediterranean region of Slovenia. Sociologia 45-3. Cunder, T. 2000: Sedanje stanje in razvojne možnosti kmetijstva. Ljubljana - Geografija mesta. Ljubljana. Daniels, T. 1999: When city and country collide: Managing growth in the metropolitan fringe. Washington D.C. Deu, Ž. 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja: Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana. Deu, Ž. 2004: Prenova stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana. Deu, Ž. 2007: Ozemeljska raznovrstnost - cilj sodobnega urejanja prostora. Geodetski vestnik 51-2. Deu, Ž., Zdovc, H. 2002: Od načrta do stavbe: arhitektura Kozjanskega v načrtih in dokumentih iz srede 19. stoletja. Zgodovinski arhiv Celje in Javni zavod Kozjanski park. Podsreda. Errington, A. 1994: The peri-urban fringe: Europe's forgotten rural areas. Journal of Rural Studies 10-4. DOI: https://doi.org/10.1016/0743-0167(94)90046-9 Falleth, E., Hofstad, H. 2008: Rural response to urban-biased land use policy - New bottom-up planning strategies in Norway. European Journal of Spatial Development 30. Fister, P., Boh-Pečnik, N., Debevec L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L. 1993: Arhitekturne krajine in regije. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje. Ljubljana. Furman Oman, G., Furman Oman, M., Sedovnik, J. 2013: Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem. Podsreda. Gantar, D. 2012: Tipi scenarijev in njihova uporaba v prostorskem načrtovanju. Geodetski vestnik 56-3. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2012.03.499-512 Gantar, D. 2015: Pričakovanja kmetov o spremembah kulturne krajine na območju občine Idrija. Annales, Series historia et sociologia 25-1. Gantar, D., Golobič, M. 2015: Landscape scenarios: a study of influences on attitudes and actions in a rural landscape. Futures 69. DOI: https://doi.org/10.1016/j.futures.2015.02.002 Golobič, M., Marušič, I., Kovačič, M. 2003: Možnosti za usklajevanje razvoja kmetijstva z drugimi družbenimi interesi na slovenskem podeželju, primer občine Komenda. Kmetijstvo 81-2. Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105 Henderson, S. R. 2005: Managing land-use conflict around urban centres: Australian poultry farmer attitudes towards relocation. Applied Geography 25. DOI: https://doi.org/10.1016/j.apgeog.2005.03.001 Jovanović, M. M., Milanović, M. M., Zorn, M. 2017: The use of NDVI and CORINE Land Cover databases for foresta management in Serbia. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.818 Kerbler, B. 2008: The influence of factors of the socio-geographical structure of mountain farms in Slovenia upon farm succession statuses and decisions. Acta geographica Slovenica 48-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48203 Kladnik, D., Petek, F. 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vest-nik 79-2. Knežević Hočevar, D. 2013: Etnografija medgeneracijskih odnosov. Dom in delo na kmetijah skozi življenjske pripovedi. Ljubljana. Knific, K., Bojnec, Š. 2015: Structural changes in land use of agricultural holdings in hilly rural areas. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.736 Lah, L. 1994: Prenova stavbne dediščine na podeželju - Kras. Novo mesto. Lawrence, H. W. 1988: Changes in agricultural production in metropolitan areas. Professional Geographer 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0033-0124.1988.00159.x Lewis, G. 1998: Rural migration and demographic change. The Geography of Rural Change. Harlow. Lisansky, J., Andrews, M. S., Lopez, R. A. 1988: The determinants of right-to-farm conflicts. Rural Sociology 53-2. Loherberg, F., Lička L., Scazzosi, L., Timpe, A. (ur) 2016: Urban Agriculture Europe. Berlin. Markuszewska, I. 2013: Land consolidation as an isntrument of shaping the agrarian structure in Poland. Quaestiones Geographicae 32-3. DOI: https://doi.org/10.2478/quageo-2013-0027 Marušič, I., Jančič, M., Bartol, B., Prem, M. 1998: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji -Metodološke osnove. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Ljubljana. Medmrežje 1: https://www.1ka.si (30.5.2017). Mušič, M. 1947: Obnova slovenske vasi. Celje. Nared, J., Razpotnik Visković, N., Cremer-Schulte, D., Brozzi, R., Cortines Garcia, F. 2015: Achieving sustainable spatial development in the Alps through participatory planning. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631 Pajer, A. 2013: Temelji graditeljske prepoznavnosti. Podsreda. Pažek, K., Irgolič, A., Turk, J., Borec, A., Prišenk, J., Kolenko, M., Rozman, Č. 2017: Multi-criteria assessment of less favoured areas: a state level. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.962 Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2017: Determination of landscape hotspots of Slovenia. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perpar, A., Kovačič, M. 2006: Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.25.5.61-71 Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2015: Veljavnost osebnega in spletnega anketiranja v geografskem raziskovanju. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208 Polenšek, M., Pirnat, J. 2017: Forest patch connectivity: The Case of the Kranj-Sora Basin, Slovenia. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3001 Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Uradni list Republike Slovenije 99/2007. Ljubljana. Prostorski red Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 122/2004. Ljubljana. Razpotnik Visković, N. 2011: Spatial limitations on farms in urban outskirts. Acta Geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51105 Razpotnik Visković, N. 2012: Vloga mešanih kmetij v gospodarski, okoljski in prostorski preobrazbi obmestij. Doktorsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Razpotnik Visković, N. 2015: Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.704 Razpotnik Visković, N. 2017: Spatial constraints of Slovenian farms: What does urbanization have to do with it? European Countryside 9-2. DOI: https://doi.org/10.1515/euco-2017-0017 Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, and Šiška Hill protected landscape area. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.895 Splošne smernice s področja razvoja poselitve. Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo in prostor. Ljubljana, 2013. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/ dpn/smernice/usmerjanje_poselitve.pdf (23.2.2017). Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2017. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ podrocja/Kmetijstvo/Kmetijska_zemljisca/splosne_smernice_februar_2017.pdf (23.2.2017). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 76/2004. Ljubljana. Strategija razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana v programskem obdobju 2014-2020. Mestna občina Ljubljana. Ljubljana, 2014. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/1-Strategija-razvo-ja-podezelja-Mestne-obcine-Ljubljana-za-programsko-obdobje-2014-2020.pdf (12.4.2017) Šuklje Erjavec, I. 2015: The importance of a comprehensive planning approach to green infrastructure. Green infrastructure in Central, Eastern, and South-Eastern Europe: is there a universal solution to environmental and spatial challenges? Ljubljana. Turk Niskač, B., Klaus, S., Starec, S. 2010: Urbano življenje ob kmetijah ali ruralno življenje ob stolpnicah? Dilema jasne ločnice med urbanim in ruralnim. Urbani izziv 21-1. DOI: https://doi.org/ 10.5379/urbani-izziv-2010-21-01-00 Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 71/2011. Ljubljana. Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list Republike Slovenije 33/2007. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 27/2016. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) - osnutek. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/zurep.docx (30.5.2017). 8 Summary: Selecting farm building sites and farm expansion in Slovenia: The legislative framework and experience of Slovenian municipalities (translated by DEKS d. o. o.) This article provides a critical overview of the existing research and the legislation on selecting sites for farm structure, and it analyzes the experience of spatial planners working at Slovenian municipal offices in implementing this legislation. The analysis is the result of an extensive survey on selecting farm building sites and resolving related conflicts, in which the experience of 190 Slovenian municipalities was collected. To present the legislative framework for selecting sites for farm structures, the applicable Spatial Planning Act and other acts and strategic documents governing this area (e.g., the Spatial Development Strategy of Slovenia, the Spatial Planning Rules of Slovenia, the Rules on the Content, Form, and Methods of Preparing Municipal Spatial Plans, and the general guidelines for preparing municipal spatial plans related to settlement and agricultural land development) were reviewed. The analysis of the experience gained by spatial planners at Slovenian municipal offices was carried out using a qualitative method. A questionnaire for spatial planning specialists was sent to all Slovenian municipal offices; where necessary, specialists in agriculture or other areas were also included in the survey. From December 1st, 2016 to February 20th, 2017, 190 of the total of 212 Slovenian municipalities (accounting for 92.5% of Slovenian territory and 92.4% of the total Slovenian population) responded to the questionnaire. The percentages presented below are calculated based on the number of municipalities that responded to an individual question. The survey examined whether Slovenian farmers have to deal with the issue of spatial constraints. This was confirmed by 85% of all of the participating municipalities, which proves that spatial constraints on farms is a relevant and widespread issue in Slovenia. In twenty-eight municipalities, the respondents did not report any spatial constraints; this mainly included the hilly municipalities with an exceptionally low share of farms with development potential. In addition to analyzing the farms' development potential and their spatial constraints, in the future it would also make sense to analyze the strategies for agricultural development in Slovenian municipalities that are directly connected with the local spatial policy. The questionnaire used in the survey described focused only on the municipalities' general stance on the additional opportunities and simplified procedures for building farm buildings on agricultural land that have been made possible by the Agricultural Land Act and its amendments since 2011. Seventy-eight percent of municipalities confirmed that they strategically supported the construction of farm buildings on agricultural land, and the rest were against it. The survey also examined the number of initiatives for relocating, expanding or renovating farm buildings that the municipalities processed between 2011 and 2016, and the purpose of the initiatives submitted. Fifty-one municipalities that filled out the questionnaire did not provide the number of these initiatives. The remaining 139 municipalities stated the number, whereby some only provided an approximate number of the initiatives processed. The types of initiatives most frequently highlighted by the municipalities included those for expanding farm buildings at an existing site (72%); as many as 35% of municipalities also handled initiatives for moving entire farms to a new location. The »other« types of initiatives listed included building renovation, legalization of existing structures, and in once case also the construction of new farm buildings. A comparison of the information on the types of initiatives and the share of developmentally promising farms by municipality shows a positive correlation between the low share of promising farms (up to 10%) and the initiatives for moving farms to a new location. These changes demand the highest financial investment and would primarily be expected in areas with a large share of promising farms. The reasons for the initiatives submitted that the respondents most frequently provided included the desire to expand their agricultural activity and the spatial constraints of the existing location due to urbanization and protection regimes. As anticipated, there was a statistically significant correlation between perceiving the problem of the farms' spatial constraints and the initiatives submitted for this reason. Thirty-seven percent of the municipalities have allocated areas for relocating or expanding promising farms in their municipal spatial plans. Considering that as many as 85% of the municipalities acknowledge a spatial constraint problem, this share is modest and lower than expected. The areas envisaged for relocating or expanding promising farms are important not only from the viewpoint of these farms' economic progress, but also in terms of reducing social tensions within settlements. Lower quality of life due to agricultural activity (noise, odors, mud on the roads, and so on) in Slovenian municipalities is one of the main reasons for disagreement among residents. The majority of municipalities consider suitable adjustments in their spatial plans to be the primary method for resolving such disputes. The selection of farm building sites is governed by the relevant laws, strategies, spatial planning rules, and guidelines that form the mandatory bases for general and detailed municipal spatial plans. The law only allows farm expansion beyond existing settled areas if the farm has the status of a deve-lopmentally promising farm. The new Spatial Planning Act (Sln. Zakon o urejanju prostora or ZUreP-2, 2016 draft), which is currently still in the stage of harmonization, will rescind and replace the former umbrella act. According to the new bill, expansions or changes relating to farm buildings will not be limited to the farm's development potential, but to the conditions allowing additional construction in settlements, such as maintaining and expanding an individual built-up area outside the core settlement, and spatial planning in other planning zones. With regard to expanding individual built-up areas outside the main settlements, the new law will allow additional construction of new structures required for carrying out agricultural and secondary activities on the farm as well as additional construction of new residential buildings if the farm's existence is at stake and this cannot be ensured by the capacity of the current buildings. However, practical implementation will show whether the envisaged changes will meet the real needs of agricultural development and offering a quality life for all residents in a settlement. AGRICULTURE IN MODERN LANDSCAPES: A FACTOR HINDERING OR FACILITATING DEVELOPMENT? Nika Razpotnik Visković, Blaž Komac Suburbanization at the expense of farmland: the example of the Ljubljana Marsh. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170 UDC: 911.53:631(497.4) 711.3(497.4) COBISS: 1.02 Agriculture in modern landscapes: A factor hindering or facilitating development? ABSTRACT: Agriculture plays an important role in both protecting and developing farmland. In Slovenia, the main reasons for this loss are urbanization and the implementation of large development projects that require the destruction of fertile farmland. About 3000 ha of farmland has been lost each year since Slovenia's independence. The importance of agriculture and farmland is touched upon in this special issue of Acta geographica Slovenica. The authors focus on management of farmland, analyse the development potential for agriculture, observe the changes in the landscape by remote sensing, soil quality and its pollution, and land cover as an element of biodiversity. They draw attention to the lack of participation in spatial planning procedures and the question of the importance of agriculture and jobs in this sector in national economy. This introductory paper brings a short analysis of how the issue of farms' spatial constraints and moving farm structures to new locations is perceived by municipal offices, nature parks, and the Slovenian Chamber of Agriculture and Forestry and its regional offices. KEY WORDS: agriculture, urbanization, spatial planning, less-favorable areas, limiting factors, karst, Slovenia, European Union Kmetijstvo v sodobni pokrajini: zaviralec ali pospeševalec razvoja? POVZETEK: Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri varovanju in razvoju kmetijskih zemljišč. Od osamosvojitve dalje je Slovenije vsako leto izgubila približno 3000 ha kmetijskih zemljišč. Glavni razlogi za njihovo izgubo so urbanizacija in izvajanje velikih razvojnih projektov, ki zahtevajo uničenje plodnih kmetijskih zemljišč. Pomena kmetijstva in kmetijskih zemljišč smo se dotaknili tudi v tej posebni izdaji revije Acta geographica Slovenica. Avtorji se osredotočajo na upravljanje kmetijskih zemljišč, analizirajo razvojni potencial kmetijstva, opazujejo spremembe v pokrajini z daljinskim zaznavanjem, obravnavajo kakovost in onesnaževanje prsti ter rabo zemljišč kot element biotske raznovrstnosti. Opozarjajo na pomanjkljivo sodelovanje pri prostorskem načrtovanju in na vprašanje pomena kmetijstva oziroma delovnih mest v tem sektorju za nacionalno gospodarstvo. Uvodni članek prinaša kratko analizo o tem, kako občine, naravni parki in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter njeni regionalni uradi zaznavajo vprašanje prostorskih omejitev kmetij in premikanje struktur kmetij na nove lokacije. KLJUČNE BESEDE: kmetijstvo, urbanizacija, prostorsko planiranje, območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, omejitveni dejavniki, kras, Slovenija, Evropska unija Nika Razpotnik, Blaž Komac Anton Melik Geographical Institute, Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts nika.razpotnik@zrc-sazu.si, blaz@zrc-sazu.si The paper was submitted for publication on July 5th, 2017. Uredništvo je prejelo prispevek 5. julija 2017. 1 Introduction The importance of farmland and protecting has been a widely debated issue in Slovenia in recent months. The main reason for this is the planning of certain business development projects, the siting of which will destroy high-quality farmland. According to agricultural experts, this will cause irreparable damage to Slovenian agriculture and food security. Let us mention only two such development projects. The first is the construction of an auto paint shop in the Municipality of Hoče-Slivnica, where a large number of new jobs supposedly justifies the destruction of over 80 ha of high-quality and highly fertile farmland. The second is the planned construction of the Third Development Axis, the aim of which is to strengthen the economy of secondary urban centers (Nared and Razpotnik Visković 2016). Its northern section from Velenje to Šentrupert is planned to cross 110 ha of Slovenia's highest-quality farmland. Both cases have certain points in common: they are both development projects of national and regional importance, the implementation of which requires the destruction of fertile farmland. This is also the main reason for the strong opposition from local civil initiatives, environmental organizations, and individuals. They all draw attention to the lack of participation in spatial planning procedures for siting such projects (Nared et al. 2015) and the insufficient assessment of alternative solutions. The issue of insufficient inclusion of individuals and local initiatives in preparing municipal planning documents (which is even more apparent with national spatial plans) was also highlighted by the Court of Auditors in its recent audit of spatial planning in Slovenia (Revizijsko ... 2017). This raises the question of the importance of agriculture and jobs in this sector in the current national economic strategy. Slovenia's Development Strategy (Strategija... 2005) does not even mention the word agriculture, even though there were 69,902 farms in Slovenia in 2016 (Kmetijska... 2016); something similar applies to the 2050 Vision of Slovenia (Slovenija... 2017). Such developments have a long-term effect on the overall national economy because, among other things, they also affect biodiversity and forest and water resources. Moreover, the new jobs and economic development promised by the planned projects mentioned above indirectly threaten not only the production of food and national food security, but also jobs in agriculture that are tied to cultivating the farmland that is now threatened. The Alumni Club of the Department of Agronomy at University of Ljubljana's Biotechnical Faculty responded to these recent events with the roundtable Protecting Agricultural Land (Kako prenesti varovanje ... 2017), which was held in early May 2017. At this roundtable, participants discussed the farmland protection system over time, presented future changes including the new methodology for defining farmland of the highest quality, highlighted the importance of urbanization as the main reason for the loss of farmland, and examined the role of agriculture in this. The importance of agriculture and farmland is also touched upon in this special issue of Acta geographica Slovenica. The authors emphasize that high-quality management of farmland involves more than just defining the regulations and the ratio between areas allocated for urban growth and those allocated for rural development (Markuszewska 2017). It is vital to first evaluate the development potential for agriculture in various areas and develop tools that make this possible (Pažek et al. 2017). In this as well as in observing changes in the landscape, land use, and land cover, extensive databases such as NDVI, Corine Land Cover, and the Slovenian Register of Current Agricultural and Forest Land Use have proven helpful for over a decade, but they need to be used with caution, taking into account the pitfalls hidden in the methodological changes in capturing data over time (Foški 2017; Jovanović, Milanović and Zorn 2017). In terms of protecting high-quality farmland, usually only data on area are used, while neglecting two other aspects: first, soil quality and the impact of its pollution on other landscape elements, especially water (Ilić and Panjan 2017), and, second, land cover, which is a vital element of biodiversity, nature conservation, and protection against natural disasters (Polenšek and Pirnat 2017). 2 Agriculture and farmland Agriculture plays an important role in both protecting and developing farmland, considering that there have been constant spatial tensions between agricultural and rural activities in recent decades, usually resulting in a more or less permanent loss of farmland. Urbanization is the main reason for this loss in Slovenia. Since Slovenia's independence, 70,000 ha of farmland (or 3.45% of the country's territory) has been built up, and the current municipal planning documents envisage another 57,000 ha to be earmarked for the construction of housing, business and commercial districts, and transport infrastructure (Kako prenesti varovanje ... 2017). In addition, farms also have increasing spatial needs for expanding and modernizing their activities (Razpotnik Visković 2017). Today's farmyards and the structures in them are unable to meet modern technological needs and regulations (Knific and Bojnec 2015). Farms inside settlements are becoming increasingly spatially constrained, with areas for relocation or mere expansion usually only available on the edges of the settlement (i.e., on farmland; Razpotnik Visković 2015), where urbanization is also spreading. The target research project Selecting Farm Structure Sites and Solving Spatial Conflicts (Internet 1) revealed how the issue of farms' spatial constraints and moving farm structures to new locations is perceived by municipal offices, nature parks, and the Slovenian Chamber of Agriculture and Forestry and its regional offices. A full 192 municipalities - or 90% of all Slovenian municipalities, accounting for 90% of Slovenian territory and 90% of the total Slovenian population - responded to the online questionnaire prepared as part of this project. Such a wide response already indicates that the spatial constraints on Slovenian farms are a very relevant topic (Polajnar Horvat and Smrekar 2015). A full 85% of the responding municipalities confirmed that their farmers were dealing with spatial constraints and that this was a serious development issue. In twenty-eight municipalities, this problem was not indicated. These were mainly hilly municipalities with an exceptionally low share of developmentally promising farms. On the other hand, only 37% of municipalities had allocated areas for relocating or expanding promising farms in their spatial plans. Considering that as many as 85% of the municipalities acknowledged a spatial constraint problem, this share was modest and lower than expected. The areas envisaged for relocating or expanding promising farms are important not only from the viewpoint of these farms' economic progress, but also in terms of reducing social tensions within settlements. Lower quality of life due to agricultural activity (noise, odors, mud on the roads, and so on) in (sub)urban settlements (Tiran 2016) is one of the main reasons for disagreements among residents (Guštin and Potočnik Slavič 2015). The majority of municipalities considered suitable adjustments to their spatial plans to be the primary method for resolving such disputes. By adopting suitable planning documents, development can be directed to more suitable areas, thus preserving the highest-quality farmland. An important measure in terms of developing farmland is not only the relocation of farms and the construction of large farm buildings, but also the construction of auxiliary farm structures. The Agricultural Land Act (Zakon o kmetijskih .2011) provides that in their planning documents local communities may allow the construction of simple farm and forestry outbuildings and other structures on farmland for which a building permit is not required (e.g., hayracks, sheds, greenhouses, or barns). Municipalities assess the suitability of selecting sites for auxiliary farm structures very differently. The main problems observed include inappropriate dimensions and location, inappropriate designs, and disproportionate visual impact. A major problem highlighted by the municipalities is the fact that these structures are not being used for agriculture, but as vacation houses, workshops, camper garages, or even housing. It is surprising that farmers were the main developers in only 55% of municipalities; elsewhere, non-farmers predominated or the ratio was half-and-half. The current situation primarily results from a lack of inspection and inadequate activity by inspection services. In their interviews, the representatives of agriculture and forestry institutes highlighted another issue: municipalities provide very different support for the construction of farms and the development of agricultural activity on farmland. They believe this is not fair because the same law applies to all of Slovenia. Seventy-eight per cent of municipalities reported that they strategically support the construction of farm structures on farmland, whereas the rest were against it. Reservation toward construction on farmland was expressed in four urban municipalities (Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, and Ptuj) and many municipalities with well-developed tourism (Ankaran, Bled, Bohinj, Brda, Rogaška Slatina, Šmarješke Toplice, Tolmin, and Zreče). In contrast, municipalities with a high share of developmentally promising farms (Cerklje na Gorenjskem, Mozirje, Sveti Jurij ob Ščavnici, and Vrhnika) were in favor of such construction. Here it must be added that the lack of support for farm construction on farmland does not mean that these municipalities are against agricultural activity or that they hinder its development; such a standpoint can merely contribute to more long-term protection of farmland, which is also called for by agricultural experts themselves. 3 Papers in the special issue This special issue begins with a paper on the conflicts between legal policy and rural area management in Poland (Markuszewska 2017), which describes the consequences of rural transformation as witnessed in central and eastern Europe and reflected in many adverse effects that have an impact on the environment and activities in it, and hence also long-term economic development. Spatial management is encumbered due to a lack of strategies and legal documents acknowledging the importance of the development of rural areas, especially where they come in contact with urban areas or in areas of infrastructure use. This is where conflicts arise, the most common consequence of which is a continuous decrease in high- quality land suitable for agriculture. The author proposes a mechanism for coordinated spatial planning and planning of agricultural activities that would reduce the probability of conflicts. In her paper »The (Non)usefulness of the Register of Current Agricultural and Forest Land Use for Monitoring Processes in Urban Areas,« Mojca Foški (2017) discusses changes in urban land use as a key indicator of spatial processes in Slovenia. She reports that in Slovenia it is only possible to monitor this phenomenon by using the agricultural and forest land use register, and that the methodology for capturing these types of data has changed so much that the register does not reflect the actual changes in urban areas. This means there is no systemic and up-to-date data source available to monitor actual changes in urban areas, where extensive use (undeveloped islands within settlements) often occurs, degraded areas form in settlements, and various conflicts arise, especially on the edges of urban and suburban settlements, where they adjoin agricultural and forest land. The paper »Forest Patch Connectivity: The Case of the Kranj-Sora Basin, Slovenia« (Polenšek and Pirnat 2017) focuses on an important but often overlooked cultural landscape element: patches of forest, trees, and shrubs. These areas form an important agricultural landscape element in terms of biodiversity, nature conservation, and protection against natural disasters (e.g., wind). Urbanization and farming exert pressure on these parts of the landscape, resulting in reduction of their area and spatial connectivity. The authors argue that the connectivity of such areas is just as important for the functioning of a natural system as their area; this is especially true for minor agricultural land use types such as forests. This paper features an original methodological approach to studying this issue and proposes certain solutions useful for long-term planning of the use of agricultural landscapes. The paper »Multi-Criteria Assessment of Less-Favored Areas: The National Level« deals with less-favored areas for agriculture (Pažek et al. 2017). These areas are highly relevant for agriculture in Europe because they account for as much as 65% of farmland. In Slovenia, this percentage is even higher (73%), covering mountainous areas (72.3% of Slovenia's total area), special vulnerable areas (10%), and other less-favorable areas with permanently infertile soil (4%), with karst land not taken into account (Ciglič et al. 2012). The authors present the complex multi-criteria decision-making model DEXi, which makes it possible to assess the most suitable farming method with an emphasis on sustainability. The model can be applied to the analysis of individual farms as well as regional analyses and agricultural policy. The agricultural landscape is a complex system, in which diverse agricultural activities are impacted by many other landscape processes, which creates conflicts and represents a constant management challenge. The use of models, such as the one presented in this paper, may help solve these issues. The paper »The Use of NDVI and Corine Land Cover Databases for Forest Management in Serbia« (Jovanović, Milanović and Zorn 2017) also examines conflicts within the landscape, but from a different starting point. It presents the use of remote sensing and Corine land use data for managing forests in the Serbian municipalities of Kuršumlija and Topola. Because of the finding that the official data on the forest area in Serbia are deficient and differ from those in the Corine database, the authors present the use of a normalized vegetation index for calculating the forest area. This method is based on satellite vegetation data and provides fairly accurate results, which will facilitate the management of forest areas in this area, where illegal tree felling is common. This is most likely the reason for the calculated values being lower than the official ones. The authors recommend that the method be used for all geographically similar areas (e.g., in the Balkan Peninsula) or other areas that face illegal activities and where accurate official data sources are often unavailable. Nitrogen and phosphorus pollution is common in agricultural landscapes and is especially alarming in protected areas. The paper »Nitrogen and Phosphorus Pollution in Goričko Nature Park« (Ilić and Panjan 2017) deals with the long-term impact of diffuse and point sources of pollution on the quality of ecosystems. The authors carried out a comparative analysis by monitoring surface watercourses. They established elevated levels of nitrogen and phosphorus compounds in the water. Long-term pollution is indicated by the increasing levels of these pollutants, which is especially alarming due to the modest thermal and discharge potential of rivers. The results of the analysis have wider implications because this is not an isolated case, but a predominant situation in agricultural landscapes that should receive greater attention. 4 Conclusion The papers in this special issue elucidate the topics described above, each in their own way. Examples from various countries show that spatial planning is a complex process in agricultural landscapes. A large number of stakeholders and diverse long-term impacts at various levels, from legislative to economic, make it difficult to manage these landscapes and cause frequent conflicts. Many of these could be solved through better land-use planning or by directing activities and, first and foremost, through better inclusion of stakeholders in all decision-making processes. This entails planning, preparing, and adopting strategic documents and municipal planning documents, and better harmonization of business, tourism, agricultural, and other strategies. The intensive development of farmland, which has been common in Slovenia since its independence, calls for more decisive protection of this land, reigning in urbanization tendencies, and efforts to raise awareness about the importance of farmland for the survival and secure future of communities. Or, in the words of Franklin D. Roosevelt: »The nation that destroys its soil destroys itself.« 5 References Ciglič, R., Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D. 2012: Kras kot kazalnik za določanje manj primernih območij za kmetijstvo. Acta geographica Slovenica 52-1. DOI: 10.3986/AGS52103 Foški, M. 2018: The (non)usefulness of the Register of Existing Agricultural and Fores Land Use for monitoring the processes in urban areas. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.1805 Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV87105 Ilić, D., Panjan, J. 2018: Nitrogen and Phosphorus Pollution in Goričko Nature Park. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.727 Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/sl/V6-1629#v (18. 7. 2017). Jovanović, M. M., Milanović, M. M., Zorn, M. 2018: The use of NDVI and CORINE Land Cover databases for foresta management in Serbia. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.818 Kako prenesti varovanje kmetijskih zemljišč iz deklarativne ravni v prakso. Kmetovalec 6, junij 2017. Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva. Statistični urad Republike Slovenije, 2016. Ljubljana. Internet: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/58 (18. 7. 2017). Knific, K., Bojnec, Š. 2015: Structural changes in land use of agricultural holdings in hilly rural areas. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.736 Markuszewska, I. 2018: Conflicts between legal policy and rural area management in Poland. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1525 Nared, J., Razpotnik Visković, N. 2016: Somestja v Sloveniji. Geografski vestnik 88-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/GV88203 Nared, J., Razpotnik Visković, N., Cremer-Schulte, D., Brozzi, R., Cortines Garcia, F. 2015: Achieving sustainable spatial development in the Alps through participatory planning. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1631 Pažek, K., Irgolič, A., Turk, J., Borec, A., Prišenk, J., Kolenko, M., Rozman, Č. 2018: Multi-criteria assessment of less favoured areas: a state level. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.962 Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2015: Veljavnost osebnega in spletnega anketiranja v geografskem raziskovanju. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208 Polenšek, M., Pirnat, J. 2018: Forest patch connectivity: The Case of the Kranj-Sora Basin, Slovenia. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3001 Razpotnik Visković, N. 2015: Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology. Acta geographica Slovenica 55-2.DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.704 Razpotnik Visković, N. 2017: Spatial Constraints of Slovenian Farms: What Does Urbanization Have to Do with It? European Countryside 9-2. DOI: https://doi.org/10.1515/euco-2017-0017 Revizijsko poročilo Učinkovitost urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin. Računsko sodišče Republike Slovenije, 2017. Ljubljana. Slovenija 2050. Vizija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije, 2017. Internet http://slovenija2050.si/ (18. 7. 2017). Strategija razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije, 2005. Ljubljana. Internet: (18. 7. 2017). Tiran, J. 2016: Measuring urban quality of life: case study of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags.828 Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 71/2011, 27/2016. Ljubljana Europ. Countrys. ■ 2- 2017 ■ p. 274-286 DOI: 10.1515/euco-2017-0017 European Countryside MENDELU SPATIAL CONSTRAINTS OF SLOVENIAN FARMS: WHAT DOES URBANIZATION HAVE TO DO WITH IT? Nika Razpotnik Visković1 1 Dr. Nika Razpotnik Visković, Research Center of the Slovenian Academy of the Sciences and Arts, Anton Melik Geographical Institute, Novi trg 2, Ljubljana, Slovenia, e-mail: nika.razpotnik@zrc-sazu.si Received 8 June 2016; Accepted 28 February 2017 Abstract: The spatial constraints of farms in Slovenia have never been systematically studied before; however, this is an important developmental aspect of agriculture, as stated by experts in spatial planning, agricultural economics, and geography. This article presents the concept of farms' spatial constraints within settlements and their effect on farms' development potential, proposes a methodological framework for measuring them, and reveals the relation between farms' spatial constraints and urbanization. Key words: spatial constraints of farms, urbanization, development potential of farms, spatial planning, geography, Slovenia Povzetek: Prostorska utesnjenost kmetij v Sloveniji še ni bila sistematično preučena, čeprav gre za pomemben razvojni vidik v kmetijstvu. Na to opozarjajo strokovnjaki s področij prostorskega načrtovanja, agrarne ekonomije in geografije. Prispevek predstavlja koncept prostorske utesnjenosti znotraj naselij, metodološki okvir za njeno merjenje ter razkriva povezanost med prostorsko utesnjenostjo kmetij ter urbanizacijo. Ključne besede: prostorska utesnjenost kmetij, urbanizacija, razvojni potencial kmetij, prostorsko načrtovanje, geografija, Slovenia 1. Introduction This article focuses on the spatial constraints of farms within settlements, which arise when, due to the urbanization of rural areas and lack of building land, farms cannot expand their outbuildings. Farms' spatial constraints are an overlooked aspect of spatial limitations in farm development, even though they affect development in several ways: they impede expansion of production activities, make agricultural land less accessible, create social tensions in rural and urban settlements, change the identity of the rural landscape - even the rural idyll (Pospech et al., 2015; Neumeier and Pollermann, 2014), and reduce young people's interest in farming. The case of Slovenia illustrates that changes in the social and political attitude towards agricultural activity and the simultaneous diversification of rural areas have contributed to farms often being treated as intruders within urbanizing settlements, and their activities being perceived as disruptive for the local population. Nevertheless, this topic has not yet been systematically researched. The time dynamics as well as the factors that have influenced or stimulated this process are not well known. These factors could be either external (deriving from physical geographical and broader social, economic, and political circumstances; e.g., slopes, rivers, infrastructure, and spatial planning documents) or internal (deriving from socioeconomic changes to individual farm households and individual decisions by their members). The uncertain development of farms, which also burdens their successors and the growing dissatisfaction of the non-agricultural population, calls for greater attention by researchers, expert services, and local governments to this challenge. It is clear that insufficient knowledge about farms' spatial constraints can lead to implementing inefficient measures requiring considerable financial input and organizational effort. The solutions adopted are often based on examples and practices from abroad, not taking into consideration the specific local historical, social, and political characteristics that shaped the existing spatial situation and farms' socioeconomic structure. The problem of farms' spatial constraints appears to be more characteristic for urbanized areas in connection with suburbanization and land consumption due to the expansion of built-up areas (Ravbar, 1997), although it is not clear whether farms also face spatial constraints in rural settlements, where the pressure of urbanization is not as strong and functions are less diversified. The aim of the research presented in this article is to empirically determine whether the problem of farm constraints exists in different settlement types according to the level of urbanization (urban, suburban, urbanized rural, and rural). In doing so, it improves the understanding of complex spatial and social processes in both rural and urbanized areas, it encourages further discussion of the spatial conditions of Slovenian family farms and the transformation of their situation in the middle of built-up areas, and it contributes to existing and potential adjustment strategies for further development. It also contributes new findings on how urbanization has been transforming the European rural landscape, in addition to already existing studies, which tried to highlight different sociocultural, economic, ecological and aesthetic issues related to this process (Grazuleviciute-Vileniske et al., 2015), but mostly focusing on land-use changes and land abandonment (Price et al., 2015; Hauser et al., 2016; Serra et al., 2014; Hersperger et al., 2014). 2. Spatial constraints of farms: concept and research relevance Providing global food security has become the worldwide priority task of agricultural development and an important political and social question. This is also true for Slovenia, where the level of agricultural self-sufficiency is alarmingly low, especially for vegetables: namely, only 33% (SURS, 2014). Increasing this is a strategic national challenge stated in the Resolution on Strategic Objectives of the Slovenian Agriculture and Food Industry in 2020, but the resolution mainly focuses on preserving cultivated agricultural land, whereas the role of family farms and spatial constraints on farmsteads is not recognized as a remedy for this challenge. Not only at the Slovenian level, but at the European level as well, family farms are fundamental form of agricultural holding. The predictions of agricultural experts that the competitive global market economy will lead to industrial farming replacing traditional family farming have not come true (Potter and Tilzer, 2005). Quite the contrary: the transformation of farming from productivism, which is based on commercialization, concentration, and industrialization, towards post-productivism, which is based on diversification, dispersion, and extensification (Ilbery and Bowler, 1998; Almstedt et al., 2014), led to strengthening the importance of family farming. Slovene family farms, with an average size of 6.4 ha of agricultural land (SURS, 2012), are half the average European size. Their farmland is fragmented into several plots, predominantly with unfavorable conditions for farming. The productivity of farms is therefore low because almost 60% of all farms produce food primarily for their own consumption. The spatial constraints of farms are one of the main spatial issues in agriculture. This issue arises when farms cannot make good (i.e., profitable, productive) use of their current location for expanding outbuildings needed for farm expansion and modernization. Farmers are also limited in expanding and reorganizing the working areas needed for using modern machinery (Perpar and Kovačič, 2006). Farms may be spatially limited due to physical factors (relief, water, buildings, roads, and other types of infrastructure) or due to regulations and protective measures in spatial planning documents. Opportunities to expand production are also limited due to the fact that agricultural activities are considered disturbing, especially in densely populated and protected areas (Henderson, 2005). Spatial constraints also affect farms' succession status and decisions because the willingness of the younger generation to preserve family farming depends on the expansion possibilities of inherited farms (Kerbler, 2008; Knific and Bojnec, 2015). Namely, the option of increasing farm production is one of the most influential factors in successful succession on farms (Blanc and Perrier-Cornet, 1993). Farms' spatial constraints are therefore one of the aspects considered in evaluating the development potential of farms in the methodology implemented by Razpotnik Visković (2015), which analyses and evaluates farm characteristics that indicate their development potential and future tendencies: a) stability and vitality of farms; b) expansion potential and conflict potential (including farm constraints); c) the quality and structure of agricultural land; and d) the effects of spatial planning and environmental protection measures. The decline of the economic significance of agriculture is especially evident in areas close to urban centers. At the same time, agricultural land-use interests collide with other increasingly expanding and diverse interests stemming from the urbanization of lifestyles in these areas. With changes in the population structure in rural areas, the diverse interests of various social groups and social tensions among them are rising (Hendreson, 2005; Lewis, 1998). The reasons for tensions between farm and non-farm residents are mostly connected to the effects of agricultural production (odors, noise from farm machinery, and road pollution), land ownership disputes, trespassing, and vandalism (Lisansky et al., 1988). Some national or federal and local authorities have already recognized the unfavorable consequences of such conflicts and have started to reduce them, either through stricter regulations concerning farming activity (Henderson, 2005) or with a protective attitude towards farming (Lisansky et al., 1988). Over the past decades, studies on the spatial development of agriculture have mainly focused on the urban fringe (Berry and Plaut, 1978; Lawrence, 1988; Bryant, 1992; Bryant and Johnston, 1992; Daniels, 1999; Errington, 1994; Kladnik and Petek, 2007) because, due to increased land pressure, farming in the direct vicinity of cities is more vulnerable than farming in traditional rural areas. However, due to the proximity of cities, such farms have better opportunities to gain additional income, from either on-farm or off-farm employment. These farms are more flexible from the perspective of both agricultural activities (e.g., specialization in horticulture, horse breeding, organic farming, or supplementary activities) and the labor force (e.g., part-time farming; Kladnik, 2003; Zasada et al. 2011). The issue of farms' spatial constraints is closely related to land consolidation processes. In the case of simple land consolidation, in which land protection concerning floods, erosion, drainage, irrigation, and agrotechnical amelioration is taken into consideration, the main goal is to increase productivity (Vitikainen, 2004; Markuszewska, 2013; Podhrazska et al., 2015). With the revaluation of rural areas and new demands of agricultural activity, most European countries have moved toward a more comprehensive approach to land consolidation.This is employed not only by consolidating farmland but also through complex village renewal (van Dijk, 2007). Experiences of western European countries with longer traditions in land consolidation have shown that promising but spatially limited farms cannot be relocated if the entire settlements are not part of integrated planning (Markuszewska, 2013). As pointed out by Perpar and Kovačič (2006), spatial constraints of farms in settlement areas have not yet been systematically researched. The importance of this research topic is substantiated by their findings that spatial constraints of farms generate social tensions within settlements, change the identity of the rural landscape, and reduce young people's interest in farming. The authors fault past spatial-planning practices for not doing enough to prevent increasing land-use conflict between agricultural and non-agricultural land-use in built-up areas. This was also confirmed by Razpotnik Visković (2011), who analyzed the spatial constraints of farms in the case of a suburban settlement in central Slovenia. In this study, the farms' constraints were determined by using public spatial data and GIS at the micro level. The analysis also used the municipal spatial plans in force for the settlement, which allowed the author to evaluate farms' future development potential. 3. Urbanization in Slovenia Like the majority of European countries, Slovenia has witnessed a continuous increase in built-up areas for decades, resulting from a decrease in other, primarily arable land categories. At present, it is not cities that display the greatest dynamics, but suburban and rural settlements, which subsequently have to deal with functional and social stratification in relation to living, work, and leisure activities. The key features of settlement development are connected with the effects of globalization, economic progress, altered lifestyle habits, and the subsequent increase in the active population's mobility (Bole et al., 2007). Another feature of the contemporary spatial transformation of settlements is connected with predominantly dispersed construction in the form of mainly single-family detached homes with appertaining (business, production) facilities, which goes against the long-standing preferences for having residential areas concentrated within settlements (SPRS, 2004). A comparison of ratios between the shares of inhabitants, number of settlements, and areas with a positive migration balance shows that the share of areas and settlements with a positive migration balance is increasing (Bole et al., 2007). Housing is growing due to the increasing number of households, which is primarily the result of a decrease in the average number of household members (this has been decreasing for fifty years now). All of this confirms that, due to the transformation of economic and social structures in Slovenia, the period of urban demographic growth is coming to an end and a period of "urban development without growth" has begun (Ravbar, 2004). Suburbanization has been taking place in Slovenia for over two decades now. The analyses of Ravbar (2002, 2005) show that by studying the geographical features manifested one can distinguish between at least two development stages: the residential/demographic suburbanization and production/industrial suburbanization. Early suburbanization was characterized by demographic growth in suburbs and dispersed urbanization along main roads with favorable access and low-density structures on the urban fringes next to existing rural settlements. The collapse of the communist economic system was followed by an expansion of development sites for production, retail, and service activities, or industrial suburbanization (Bole et al., 2007). Residential suburbanization increased alongside the individual demand for additional residential land, both in terms of its purchase and inheriting undeveloped land. The demand for residential land in areas 30 minutes away from the most important employment center is even greater than in nearby suburbs (Bergmann and Dosch, 2004), which is also reflected in increased pressure on the traffic flows from remote rural areas towards the urban centers. Early suburbanization of production and retail activities was already heralded during the 1970s by remote units of factories, which moved part of their production to rural areas, whereas today suburbanization primarily appears in the form of residential areas formed by individual craftsmen that moved there together with their workshops (Bole et al., 2007). The extension of the external borders of settlements, dispersed construction of land, and increased demand for building land are factors that contribute significantly to farms' spatial constraints. Hence, this article explores the extent to which the level of a farm's spatial constraints depends on the urbanization level of the area where the farm is located. 4. Methodological approach 4.1 Level of urbanization The analysis of farms' spatial constraints in relation to the level of urbanization was carried out for all Slovenian settlements. The urbanization level was assigned using a Ravbar's typology of settlements according to the level of urbanization (Ravbar, 1997), later updated by Cigale (2005). The typology is based on four groups of criteria: socio-geographic, structural, morphological, and functional. The criteria describing socio-geographic changes in settlements included settlement size, population changes and density, the share of people moving to the area or the migration balance, and the share of rural population. Changes in the economic structure of the population were described in terms of employment structure, commuting, traffic flow, and the share of rural population. Morphological changes were described in terms of residential construction dynamics, the share of detached houses, the number of stories, and the share of apartment buildings. The last, functional criterion for describing "burdening" of the landscape caused by urbanization was expressed by the sum of the population and the number of jobs/km2 (for a detailed description of this typology, see Ravbar, 1997). For the purpose of this analysis, settlement types were generalized: the eight original types of settlements were merged into four categories: urban, suburban, urbanized rural, and rural. urban urbanized rural Author of the content: Dejan Cigale suburban rural Author of the map: Nika Razpotnik Visković ©Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU, 2016 Fig 1. Urban, suburban, urbanized rural, and rural settlements in Slovenia. 4.2 Measuring the spatial constraints of farms Measuring the spatial constraints of farms in settlements that permit mutual comparison presented the greatest methodological challenge. During the first step, the potential area of expansion was determined, whereby expansion was not perceived as the purchase or rental of additional farmland, but as expansion or reorganization of farm buildings within the individual farmstead. A buffer zone fifty meters from the centroid of the farm's seat was identified (centroid of residential building or centroid of the parcel where the farm's seat is located) Thus, the area of potential expansion of every farm measured 7,850 m2, except in the case of any physical obstacles to the farm's expansion, such as the water bodies (rivers, streams, lakes), a major road, or a relief inclination exceeding 30% (which is the upper limit for building structures with appropriate adjustments). ф farm location (centroid) Fig 2. Area of potential farm expansion. buildings /•waters area for farm growth The next step involved calculating the share of built-up area of an individual buffer, which at the same time served as the criterion of farms' spatial constraints. A higher percentage of the built-up area naturally meant poorer opportunities for spatial expansion of outbuildings on farmsteads and in their vicinity. When calculating the share of the built-up area, only buildings with a more permanent character were taken into account, whereas those with a temporary character, such as free-standing roofs and sheds, were ignored. Based on the shares of built-up areas of each farm, the average level of the farm's spatial constraints was calculated at the level of the settlement. The spatial constraint analysis was carried out using GIS tools. 4.3 Correlation between farms' spatial constraints and level of urbanization The statistical correlation between the level of farms' spatial constraints and the level of urbanization was established in two stages. First, the potential presence of a statistically significant difference between the average values of farms' spatial constraint level was explored by individual settlement type. The correlation between the nominal variable (settlement type according to the level of urbanization, hereinafter: settlement type) and the numerical variable (farm spatial constraint level) was determined. A one-way analysis of variance (ANOVA) was performed; it included one variable (the farm spatial constraint level) in several groups defined by a single factor (settlement type). The analysis showed statistically significant differences between the arithmetic means of farm spatial constraint levels by settlement type, but the same result can already be achieved if statistically significant differences are established between the values of only one group (e.g., only in urban areas). Therefore, in the next step additional ad-hoc tests were used to establish whether the differences were statistically significant between all pairs of settlement types. Two tests were used: the conservative Tamhane's T2 test and the liberal Games-Howell test. Although the assumptions about the same size and normal distribution were not supported, the additional tests concerning the significance of distribution and the sample sizes permitted us to carry out the statistical analyses. To do so, we used SPSS software. 5. Results and discussion The empirical measurements of the farms' spatial constraints in Slovenia show a wide range of values. On one hand, there are farms that can expand without limits; their surrounding area has not been built up yet, and their expansion is not hindered by roads, water bodies or excessive inclination. These are mostly isolated mountain farms, farms in dispersed settlements, and farms on the edges of compact settlements. On the other hand, some (rare) farms face such a high degree of built-up areas in their surroundings (50% or more) that they can no longer expand on their existing location in any way at all. Spatial constraints (share of built-up areas in the farm's surroundings) Number of farms Share of farms Up to 5% 26,441 24.19% 5 to 10% 34,437 31.51% 10 to 20% 34,316 31.40% 20 to 30% 11,447 10.47% 30 to 40% 2,196 2.01% 40 to 50% 353 0.32% 50 to 60% 72 0.07% Over 60% 29 0.03% Tab 1. Spatial constraint level of farms. Using a box plot, which displays variables within groups and their five key statistics (maximum, third quartile, median, first quartile, and minimum), the first piece of information on the differences between groups was obtained. 280/396 The diagram shows that the average values between groups already differ at first glance (the value range was the greatest with urban settlements), but their statistical significance was confirmed by ANOVA, Welch's t-test (used because the number of units in individual group varied), and the post-hoc Tamhane's T2 and Games-Howell tests; the latter showed that the differences were statistically significant in each group pair (between urban and suburban settlements, between urban and rural settlements, and so on). 95®« Confidence Interval Test Type Type Mean Difference Std. Егтог Sig. Lower Bound Upper Bound Tamhane urban suburban 4,51 0,13 0 4,16 4,86 urbanized rural 6.00 0.13 0 5.66 6.34 urbanized rural 7,43 0,12 0 7,10 7,75 suburban urban -4.51 0.13 0 -4.86 -4.16 urbanized rural 1.49 0,08 0 1.29 1.69 urbanized rural 2 92 0,06 0 2,75 3,09 urbanized rural urban -6.00 0.13 0 -«.34 -5.66 suburban -1,49 0,08 0 -1,69 -1,29 urbanized rural 1,43 0,06 0 1,28 1,58 urbanized rural urban -7.43 0.12 0 -7.75 -7.10 suburban -2,92 0,06 0 -3,09 -2,75 urbanized rural -1,43 0.06 0 -1,58 -1,28 Games-Howell urban suburban 4.51 0.13 0 4.17 4.85 urbanized rural 6,00 0,13 0 5.67 6.33 urbanized rural 7.43 0.12 0 7.11 "75 suburban urban -4,51 0,13 0 -4,85 -4,17 urbanized rural 1,49 0,08 0 1,29 1,68 urbanized rural 2.92 0.06 0 2.75 3.08 urbanized rural urban -6,00 0,13 0 -6,33 -5,67 suburban -1.49 0.08 0 -1,68 -1,29 urbanized rural 1.43 0,06 0 1,28 1.57 urbanized rural urban -7,43 0,12 0 -7,75 -7,11 suburban -2.92 0.06 0 -3.08 -2.75 urbanized rural -1,43 0,06 0 -1.57 -1,28 Fig 3. Statistical analysis results (SPSS printout). Settlement type Farms (n) Average level of spatial constraint (%) Urban 6,888 17.6 Suburban 19,643 11.6 Urbanized rural 22,591 10.0 Rural 60,169 9.6 The results of the statistical analysis of the farms' spatial constraints show that spatial constraints increase with the level of urbanization. This is an expected result, which, however, should be examined more closely: - The spatial constraints of farms are the greatest in cities, which is not surprising considering that the built-up factor in urban areas is among the highest. Compared to other areas, the farms here are less common, their survival in the future is less certain, and because of their activity and lack of space they often find themselves in conflict situations with the surrounding residents or even the city administration. Nonetheless, urban farms can play a special role in the life of the urban community because some of them allow visits by preschool children, primary school students, and other urban residents, thus improving the understanding of farming, food production and the preservation of cultural landscape among people that are not in daily contact with any of these. For the majority of farms that face spatial constraint problems, moving to a more suitable location is the only development prospect, and, especially in the case of cities, this usually does not imply moving to a nearby location, but to a remote location outside the areas where the city is envisaged to expand. Another problem is that legislation and government assistance in economical and efficient search for substitute farm locations is not systemically handled, this is why these processes usually take several years. 0 75 150 Scale: m I , . . Author of the map: Nika Razpotnik Visković I_I location Source: Javne informacije Slovenije. Geodetska uprava Republike Slovenije ©Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU. 2016 Fig 4. Example of spatially limited farm in Ljubljana. - On the other hand, the minimal differences in the spatial constraint level of farms in other settlement types come as less expected; this can be linked to the findings on the characteristics 282/396 of suburbanization in Slovenia (described in the Section 3) and the fact that pressure on building land is typical not only for areas close to cities, but also remote rural areas. At the same time, it can be observed that, in some suburban settlements, new residential buildings are no longer built inside the settlements, but in the form of compact residential neighborhoods on the edges of settlements; hence, this type of construction has a less notable impact on the spatial situation of the farms within the settlements. Fig 5. Example of a new residential neighborhood on the edge of a settlement. The results of the analysis performed show the spatial constraints of farms - or, in other words, their expansion potential - but based on at least the following two assumptions related to the methodology used: - Unencumbered real-estate trading in settlements (reality can show a different situation); - Spatial planning documents allow the farm's expansion within the settlement. The spatial constraints of farms raise important spatial planning questions for the future, especially in connection with how to direct the future development of farms, how to resolve the issues of those that can no longer expand, and how to manage the spatial conflicts arising from this. The farmers' perceptions of the urbanization pressure and spatial constraints are shown by a study conducted by Lampič (2008) in Ljubljana. There the farmers believe their farmland will sooner or later be transformed into residential, trade, retail, or industrial use because, in their opinion, spatial development is characterized by such rapid and major changes that they are unsure what to expect in the future. The current situation in spatial planning leaves a large portion of farmers uncertain and the exceptionally dynamic changes prevent individuals from making long-term strategic plans regarding their farms' organization, use of farmland, and their farming orientation in general. This article focuses on the "physical" aspect of farms' spatial constraints, but further analyses should consider the "normative" aspect as well; namely, local spatial development strategies or municipal spatial plans (OPN - občinski prostorski načrt) and detailed municipal spatial plans (OPPN - občinski podrobni prostorski načrt). Such an approach would offer additional insight into the complex relationship between urbanization and agricultural activity, which until now has been reduced solely to the role of urbanization in the decline of agricultural land and the transformation of the socio-economic structure of farms. 6. Conclusion The spatial constraints of farms in Slovenia have never been systematically studied before; however, this is an important developmental aspect of agriculture, as stated by experts in spatial planning, agricultural economics, and geography. This article presents the concept of farms' spatial constraints, proposes a methodological framework for measuring it, and reveals the relation between farms' spatial constraints and urbanization. It mainly aims to encourage further discussion about the spatial situation of Slovene family farms, the transformation of their role within settlements, and existing and potential adjustment strategies for their survival in order to alert spatial planners to the problem of farms' constraints and steer them towards greater responsibility in deciding on the future development of settlements and the role of agriculture within them. Academic references [1] Almstedt, Ä., Brouder, P., Karlsson, S. & Lundmark L. (2014). Beyond post-productivism: from rural policy discourse to rural diversity. European Countryside 6(4), 297-306. Doi: 10.2478/euco-2014-0016. [2] Bergmann, E. & Dosch, F. (2004). Von Siedlungsexpansion zum Flächenkreislauf. Trendwende zum haushälterischen Umgang. Planerln 1, 5-8. [3] Berry, D. & Plaut, T. (1978). Retaining agricultural activities under urban pressures: a review of land use conflicts and policies. Policy Sciences 9(2), 153-178. [4] Blanc, M. & Perrier-Cornet, P. (1993). Farm Transfer and Family Entry in the European community. Sociologia Ruralis, 33(3/4), 319-335. Doi: 10.1111/j.1467-9523.1993.tb00967.x. [5] Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P. & Topole, M. (2007). Changes in built-up areas in Slovene rural settlements (Georitem 5). Ljubljana: Založba ZRC SAZU. [6] Bryant, C. (1992). Farming at the urban fringe. In Bowler, I., ed., The geography of agriculture in developed market economies (pp. 275-304). Harlow: Longman. [7] Bryant, C. & Johnston, T. R. (1992). Agriculture in the city's countryside. Toronto: University of Toronto Press. [8] Cigale, D. (2005). Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij z vidika stopnje urbaniziranosti na podlagi RPE 2002. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. [9] Daniels, T. (1999). When city and country collide: Managing growth in the metropolitan fringe. Washington D. C.: Island Press. [10] Errington, A. (1994). The peri-urban fringe: Europe's forgotten rural areas. Journal of Rural Studies 10(4), 367-375. Doi: 10.1016/0743-0167(94)90046-9. [11] Grazuleviciute-Vileniske, I., Zaleskiene, E., Baltrusaityte, G. & Rubikaite, L. (2015). Urbanization Influence on the Relicts of Soviet Rural Landscape: Case of Lithuania. SAGE Open 1-18. Doi: 10.1177/2158244015601718. [12] Hauser, L. T., Van Der Sluis, T. & Giezen, M. (2016).The Role of Farm Management Characteristics in Understanding the Spatial Distribution of Landscape Elements: A Case Study in the Netherlands. Rural Landscapes: Society, Environment, History 3(1), 1-15. Doi: 10.16993/rl.14. [13] Henderson, S. R. (2005). Managing land-use conflict around urban centres: Australian poultry farmer attitudes towards relocation. Applied Geography 25, 97-119. Doi: 10.1016/j.apgeog.2005.03.001. [14] Hersperger, A. M., Franscini, M. P. G., & Kuebler, D. (2014). Actors, decisions and policy changes in local urbanization. European Planning Studies 22(6), 1301-1319. Doi: 10.1080/09654313.2013.783557. [15] Ilbery, B. & Bowler, I. (1998). From agricultural productivism to post-productivism. In Ilbery, B., ed., The Geography of Rural Change (pp. 57-84). Harlow: Longman. [16] Kerbler, B. K. (2008). The influence of factors of the socio-geographical structure of mountain farms in Slovenia upon farm succession statuses and decisions. Acta Geographica Slovenica 48(2), 277-303. Doi: 10.3986.AGS48203. [17] Kladnik, D. (2003). The significance and prospects of farms within Ljubljana's ring road. Geografski vestnik 75(2), 35-52. [18] Kladnik, D. & Petek, F. (2007). Agriculture and changing land use on Ljubljansko polje. Geografski vestnik 79(2), 25-40. [19] Knific, K. & Bojnec, Š. (2015). Structural changes in land use of agricultural holdings in hilly rural areas. Acta Geographica Slovenica 55(1), 59-77. Doi: 10.3986/AGS.736. [20] Lampič, B. (2008). Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial (GeograFF 2). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. [21] Lawrence, H. W. (1988). Changes in agricultural production in metropolitan areas. Professional Geographer 40(2), 159-175. Doi: 10.1111/j.0033-0124.1988.00159.x. [22] Lewis, G. (1998). Rural migration and demographic change. In Ilbery, B., ed., The Geography of Rural Change (pp. 131-160). Harlow: Longman. [23] Lisansky, J., Andrews, M. S. & Lopez, R. A. (1988). The determinants of right-to-farm conflicts. Rural Sociology 53(2), 246-255. [24] Markuszewska, I. (2013). Land consolidation as an instrument of shaping the agrarian structure in Poland. Quaestiones Geographicae 32(3), 53-67. Doi: 10.2478/quageo-2013-0027. [25] Neumeier, S. & Pollermann, K. (2014). Rural tourism as promoter of rural development -prospects and limitations: case study findings from a pilot project promoting village tourism. European Countryside 6(4), 270-296. Doi: 10.2478/euco-2014-0015. [26] Perpar, A. & Kovačič, M. (2006). Spatial aspects of farm development. Dela 25, 61-71. Doi: 10.4312/dela.25.5.61-71. [27] Podhrazska, J., Vaishar, A., Toman, F., Knotek, J., Ševelova, M., Stonawska, K., Vasylchenko, A. & Karasek, P. (2015). Evaluation of land consolidation process by rural stakeholders. European Countryside 7(3), 144-155. Doi: 10.1515/euco-2015-0010. [28] Pospech, P., Spešna, D. & Stavenik. A. (2015). Images of a good village: a visual analysis of the rural idyll in the "village of the year" competition in the Czech Republic. European Countryside 7(2), 68-86. Doi: 10.1515/euco-2015-0005. [29] Potter, C. & Tilzey, M. (2005). Agricultural Policy Discourses in the European Post-Fordist Transition. Progress in Human Geography 29(5), 581-600. Doi: 10.1191/0309132505ph569oa. [30] Price, R. Kienast, F., Seidl, I., Ginzler, C., Verbürg P. H. & Bolliger, J. (2015). Future landscapes of Switzerland: Risk areas for urbanisation and land abandonment. Applied Geography 57, 32-41. Doi: 10.1016/j.apgeog.2014.12.009. [31] Ravbar, M. (1997). Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik, 37, 65109. [32] Ravbar, M. (2002). Sodobne težnje v razvoju prebivalstva in delovnih mest - pot k sonaravnemu in decentraliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 36(1), 2141. [33] Ravbar, M. (2004). Razpotja naselbinskega omrežja v Sloveniji: težnje, razvojne dilemein možni scenariji. IB revija 38(4), 41-51. [34] Ravbar, M. (2005). »Urban Sprawl« - a distorted image of (sub)urbanization in Slovenia? Geografski vestnik 77(1), 27-36. [35] Razpotnik Visković, N. (2015). Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology. Acta Geographica Slovenica 55(1), 79-98. Doi: 10.3986/AGS.704. [36] Razpotnik Visković, N. (2011). Spatial limitations on farms in urban outskirts. Acta Geographica Slovenica 51(1), 109-127. Doi: 10.3986/AGS51105. [37] Serra, P., Vera, A., Tulla, A. F., & Salvati, L. (2014). Beyond urban-rural dichotomy: exploring socioeconomic and land-use processes of change in Spain (1991-2011). Applied Geography 55, 71-81. Doi: 10.1016/j.apgeog.2014.09.005. [38] van Dijk, T. (2007). Complications for traditional land consolidation in Central Europe. Geoforum 38, 505-511. Doi: 10.1016/j.geoforum.2006.11.010. [39] Vitikainen, A. (2004). An Overview of land Consolidation in Europe. Nordic Journal of Surveying and Real Estate Research 1, 25-44. [40] Zasada, I., Fertner, C., Piorr, A. & Sick Nielsen, T. (2011). Peri-urbanisation and multifunctional adaptation of agriculture around Copenhagen. Danish Journal of Geography 111(1), 59-72. Doi: 10.1080/00167223.2011.10669522. Other sources [41] SPRS - Spatial Development Strategy of Slovenia (2004). (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostorski_razvoj/SPR S_angleska_verzija.pdf (6. 6. 2016)). [42] SURS - Statistical Office of the Republic of Slovenia (2012). 2010 Agricultural Census -Every farm counts! (http://www.stat.si/doc/pub/15-RP141-1202.pdf (6. 6. 2016)). [43] SURS - Statistical Office of the Republic of Slovenia (2014). Supply balance sheets. (http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Environment/Environment.asp (6. 6. 2016)). V sklopu praznovanja 70 let Biotehniške fakultete in Oddelka za agronomijo, ALUMNI KLUB AGRONOMOV AOBF organizira okroglo mizo VAROVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V SLOVENIJI Datum in kraj: 8. maj 2017 ob 11h Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Jamnikarjeva 101 Oddelek za agronomijo (2. stavba), Predavalnica A4 (glavni vhod, pritličje, levo) O glavni vhod Oddelka za agronomijo O stranski vhod Oddelka za agronomijo O predavalnica Janeza Hribarji, Oddelek za žlvtlstvo Cilj in program okrogle mize: Z izbranimi sogovorniki želimo iz različnih zornih kotov osvetliti zelo aktualno tematiko varovanja kmetijskih zemljišč, ki predstavlja konflikt interesov sodobne družbe. V Sloveniji si postavljamo različne cilje. Želimo si zagotoviti kakovostno lokalno pridelano hrano in prehransko varnost, za kar potrebujemo dobra kmetijska zemljišča. Želimo izboljšati gospodarsko uspešnost in konkurenčnost, za kar potrebujemo nove industrijske cone in prometno infrastrukturo, ki jo umeščamo v prostor, tudi v kmetijski prostor. Nova delovna mesta nam zagotavljajo večjo socialno varnost in splošno blaginjo družbe, ki potrebuje več kakovostnega urbanega prostora; pogosto na račun dobrih kmetijskih zemljišč. Želimo prispevati k razumnemu koriščenju naravnih virov, ohranjanju celovitosti odprtega prostora in okolja. 11.00 dr. Vesna Zupanc (BF AO): Začetek okrogle mize in pozdrav udeležencev v imenu ALUMNI KLUBA AO 11.02 prof. dr. Metka Hudina (BF AO): Pozdrav gostov in udeležencev v imenu BF in Oddelka za agronomijo 11.05 dr. Marko Zupan (BF AO): Uvod v vsebino okrogle mize 11.08 prof. dr. Helena Grčman (BF AO): Varstvo tal v Sloveniji nekoč in danes 11.18 prof. dr. Janez Marušič (BF KA): 10+1 premislek o varstvu kmetijskih zemljišč 11.30 dr. Nika Razpotnik Visković (ZRC SAZU): Umeščanje kmetijskih objektov v prostor 11.37 prof. dr. Marina Pintar (BF AO): Trajno varovana kmetijska zemljišča 11:45 Leon Ravnikar (MKGP): Aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na področju kmetijske zemljiške politike 11:55 Razprava (moderator M. Zupan) 12.15 Zaključek okrogle mize in nadaljevanje druženja ob 70 let BF in Oddelka za agronomijo DOMOV IUnirerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta i sedemdesetletnica Kako prenesti varovanje kmetijskih zemljišč iz deklarativne ravni v prakso 08.05.2017 V ponedeljek, 8. maja 2017, je na Oddelku za agronomijo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, potekala okrogla miza »Varovanje kmetijskih zemljišč«. Prof. dr. Metka Hudina, prodekanja Oddelka za agronomijo, je uvodoma pozdravila vse prisotne, posebej udeležence okrogle mize, in jih pozvala: »Varovanje kmetijskih zemljišč je pomembno za naše zanamce, saj ha zemlje zagotavlja letno okrbo s kruhom in vodo za 50 oseb.« Nadaljeval je moderator okrogle mize, dr. Marko Zupan, predsednik ALUMNI kluba dilpomantov Oddelka za agronomijo: »Predstavniki Oddelka za agronomijo si prizadevamo za pridelavo kakovostne in varne hrane v lokalnem okolju, v zadostnih količinah za vse. Zavedamo pa se, da moramo svoje interse v prostoru uskaljevati z drugimi deležniki.« t« Med uvodnimi predavatelji okrogle mize je bila prof. dr. Helena Grčman, iz Oddelka za agronomijo, ki je predstavila analizo rabe tal in primerjavo z EU: »V Sloveniji smo na repu po obsegu obdelanih kmetijskih zemljišč na prebivalca; imamo 850 m2/prebivalca, za trajno oskrbo s hrano rastlinsko - živilskega izvora potrebujemo 2000 m2/prebivalca. V letih od osamosvojitve smo izgubili 70.000 ha, tako da je ostalo še cca 180.000 ha obdelovalnih (njivskih) zemljišč, v občinskih prostorskih načrtih je predvidenih za pozidavo še 57.000 ha. S pozidavo smo izgubili večinoma najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.« Poudarila je tudi, da je v zakonodaji varovanje kmetijskih zemljišč jasno opredeljeno, vendar ni absolutno, izjemoma se dopuščajo tudi gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih, kar vse pogosteje v praksi postaja pravilo. K temu pripomore tudi veliko število občin, razdrobljenost pri načrtovanju rabe prostora oziroma odsotnost regionalnega načrtovanja. Sledilo je predavanje prof. dr. Janeza Marušiča, iz Oddelka za krajinsko arhitekturo, ki je izpostavil, da so kmetijska zemljišča družbena institucija varovanja: »V 71. členu ustave RS je zapisano, da varstvo kmetijskih zemljišč ureja zakon. Hkrati se najboljša kmetijska zemljišča zaraščajo in pozidavajo. Seveda se pojavlja vprašanje, zakaj? Prav gotovo zaradi cene kmetijskega zemljišča v primerjavi z zazidljivim zemljiščem ter nizko odškodnino za uporabo kmetijskega zemljišča v druge namene. Po drugi strani pa gre tu tudi za spopad vrednot, pridelavo hrane, zaposljivost, boj proti revščini.« Opozoril je, da prostor ne bo ostal kot ga poznamo danes, narava se spreminja, družba se razvija in spreminja se tudi prostor. Zavzemamo se lahko za vzdržne posege v prostor, ki temeljijo tako na varstvu narave, kulturne krajine, tudi kmetijskih zemljišč. Pred izvedbo vsakega posega bi bilo potrebno dokazati, da je poseg zares potreben in narediti verodostojno analizo alternativnih variant. Dr. Nika Razpotnik Visković, iz Geografskega inštituta Antona Melika, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je predstavila projekt umeščanja kmetijskih objektov v prostor: »Ko razmišljamo o kmetijskih površinah pogosto pozabimo na vse večji prostor, ki ga za svoje delovanje potrebujejo tudi kmetje; stroji in tudi kmetijska gospodarska poslopja so vse večja. Z anketami v občinah smo ugotovili, da se veliko kmetij srečuje s prostorsko utesnjenostjo v urbanem prostoru, zato občine konflikte interesov med prebivalci rešujejo v prostorskih aktih z umeščanjem kmetijskih površin na obrobje. Poleg glavnih poslopij se na teh območjih gradijo tudi nadomestni kmetijski objekti, ki postajajo vse večji in so v 50 % namenjeni drugim, ne kmetijskim vsebinam.« Opozorila je, da obstaja ustrezna zakonodaja s katero bi lahko uporabo kmetijskih objektov za nekmetijske namene preprečili, vendar hkrati priznala, da v praksi ni ustreznega nadzora. Prof. dr. Marina Pintar iz Oddelka za agronomijo je predstavila študijo o trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (TVKZ), ki jih je za strokovno podporo MKGP izvedel Oddelek za agronomijo v sodelovanju z Oddelkom za Krajinsko arhitekturo: »Rečemo lahko, da smo sedaj opravili 3A aktivnosti, vendar se bodo v zadnji fazi trajno varovana kmetijska zemljišča določala v okviru občinskih prostorskih načrtih, za kar bo najverjetneje potrebnih še 5 do 10 let. Vendar tudi v tem primeru trajno varovana kmetijska zemljišča ne zagotavljajo absolutnega varovanja, dopuščene bodo izjeme, posegi državnega pomena.« Aktivnosti in interese Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil Leon Ravnikar, vodja Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije: »Za trajno zaščito kmetijskih zemljišč smo na ministrstvu na podlagi študije Biotehniške fakultete pripravili uredbo in dva pravilnika; eden je še v medresorskem usklajevanju. Ko bo pravilnik sprejet, bo naloga za zaščito kmetijskih zemljišč na institucijah, ki odločajo o prostorskih aktih, na občinah. Lokalne skupnosti bodo morale svoje prostorske akte odpreti in jih ustrezno prilagoditi. Zavedamo se, da bo to proces, ki bo potekal več let. Nadaljevali bomo tudi s prizadevanji za vzpostavitev ustreznega prometa oziroma zakupa kmetijskih zemljišč s čemer je povezan tudi aktivni razvoj osrednjega koncepta za spodbujanje kmetijstva, spodbujanja družinskih kmetij, oziroma kmetij, ki imajo razvojno perspektivno ali splošno vseh deležnikov s področja kmetijstva. V začetku leta smo pripravili uredbo o ukrepih za odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč ter pripravili razpis za sofinanciranje aktivnosti na zaraščenih zemljiščih.« Vsi razpravljavci so v prvi vrsti poudarili pomen načrtovanja prostora na regionalnem nivoju. Branko Ravnik iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je poleg tega poudaril da nadomestna zemljišča niso vedno dobra rešitev (novo vzopostavljanje, razdrobljenost in marginalna območja), da je potrebno spremeniti vrednotnje posegov na kmetijska zemljišča v okoljskih poročilih in (ponovno) vplejati mehanizme učinkovite obdavčitve in ustrezenga plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Prof. dr . Franc Lobnik je izpostavil, da je politika oziroma nizka politična zavest glavni vzork za neučinkovito varstvo najboljših kmetijskih zemljišč. Temu je pritrdil tudi prof. dr. Anton Prosen, ki je dodal, da v Sloveniji nimamo agragnega prostorskega planiranja, kar poznajo in uspešno uporabljajo v Avstriji, Švici in Nemčiji. V razpravi se je tudi pojavil dvom, da bo sistem trajno varovanih zemljišč dosegel svoj namen, saj je bilo že v preteklosti v zakonodaji opredeljena (http://frttpw/4k Hain si) PRIJAVA (/login/frontend) | REGISTRACIJA (http://uporabnik.delo.si/openid/registracija?redirect=http://www.delo.si/login/frontend/registration/finish) DELO (/) (/zat Novice (/novice) Svet (/svet) Gospodarstvo (/gospodarstvo) Mnenja (/mnenja) Šport (/sport) Kupftttasf/k (utjibe[ra)arst>ž5n anjKm(/ZZni'a:t^e])spoH3iiavn/kioati;B(/{i)rosti-t)is) na Mjuotjlm edijjtš ^i/multimedija) Naroči se (/digitalno) Snbntna (/sobotna) ! Retweet Deli z drugimi (https://wwwlfacebooklcom/sharer/sharerphp? (http://twltterlCOll:n=felltlt[lrla/wwWlHeiOlSl/gospoHarstvo/kmetljstvo/iaklrnlca-na-najboijslh- zemijiscihihtmi) Lakirnica na najboljših zemljiščih Pozidava kmetijskih zemljišč, predvsem na ravninah, se še stopnjuje. Borut Tavčar (?iskalnik=Borut Tavčarj pon, 08i05i2017, 18:00 (malito Podobne vsebinski l3ihSoZaafberejo drugi subject=Laklrnlca NeDeio (/neHeio) Ta članek trenutno bere najboijslh-zemijlsclhlhtmi) (http://HeiosieHlHeiolSl/?q=kmetljska zemijlšča) kmetijska zemijlšča (?lskainlk=kmetljska zemijlšča), (http://HeiosieHlHeiolsl/?q=Blotehnlška fakuiteta) Biotehniška fakuiteta (?lskainlk=Blotehnlška fakuiteta), (http://HeiosieHlHeiolsl/?q=pozlHava) pozlHava (?lskainlk=pozlHava), (http://HeiosieHlHeiolsl/?q=Magna) Magna (?lskainlk=Magna) Slovenska polja izginjajo, zamenjujejo jih stavbe in ceste. Foto: Igor Modic/Delo Inl_c0deid=c2ac405c-8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_tcodeid=c2ac405 8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_jid=bae2d0f54ez na-najboljsih-zemljiscih.html) 2 Arhiv: Magna Steyr: s posebnim zakonom možne razlastitve (http://forward.livenetlife. com/? lnl_codeid=c2ac405c-8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_tcodeid=c2ac405 8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_jid=bae2d0f54ez steyr-s-posebnim-zakonom-mozne- razlastitve.html) 1 Arhiv: Magna ogroža gozd in gozd ogroža Magno (http://forward.livenetlife.com/? lnl_codeid=c2ac405c-8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_tcodeid=c2ac405 8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_jid=bae2d0f54ez ogroza-gozd-in-gozd-ogroza- magno.html) 1 Arhiv: Vodičani zahtevajo obvoznico mimo naselja (http://forward.livenetlife.com/? lnl_codeid=c2ac405c-8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_tcodeid=c2ac405 8ce0-46d4-aßaa- b2184d95b814&lnl_jid=bae2d0f54ez zahtevajo-obvoznico-mimo- naselja.html) (http://LIVENETUFE.com/medla?utm_source=delo.sl) oritev omogoča Ljubijana - Siabih Heset odstotkov površine Siovenlje, kjer so najboijša orna kmetijska zemijlšča, je najboij izpostavijenlh poziHavil Ta se stopnjuje, v občinskih načrtih je za poziHavo preHviHenih še 57.000 hektarovl Čeprav je varovanje kmetijskih zemijlšč zapisano v ustavo, V Siovenljl maio več kot 60 odstotkov ozemija preraščajo gozHovi, 22 odstotkov je pašnikov in travnikov, tri odstotke vinogradov in sadovnjakov, Hevet odstotkov oziroma 185.000 hektarov pa je poijl Najboijša poija na ravnini tudi najboij ogroža pozldaval Heiena Grčman z biotehniške fakuitete je povedaia, da je povprečna boniteta siovensklh tai 41,5, samo šest odstotkov poij presega boniteto 60l A to veija za poija, namenjena iaklrnlci Magne Steyr v Hočah, in zemijlšča pri Brasiovčah, kjer država načrtuje avtocesto na Koroš^ Grčmanova in drugi so se strlnjail, da za oba projekta obstajajo boijše raziičicel Janez Marušič, krajinski arhitekt »Koliko bonitetnih točk premaga delovno mesto? Odgovora ni, ker vrednosti nista primerljivi. Od prostorskih načrtovalcev bi morali zahtevati več različic.« Kmetijstvo (/gospodarstvo/kmetijstvo) Slovenski ribji proizvodi tudi na Kitajsko (/gospodarstvo /kmetijstvo / slovenski-ribji-proizvodi-tudi-na-kitajsko.html) (/gospodarstvo/kmetijstvo/slovenski-ribji-proizvodi-tudi-na-kitajsko.html#comments) M. F. K. ob 17:35 Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice »Nobene vlade ni, ki bi zvišala odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Varovanje teh zemljišč ima pomanjkljivosti, ki jih je mogoče preprosto premagati z zakonom (/gospodarstvo/kmetljstvo/siovenskl-rlbjl-prolzvodl-tudl-na-kltajskolhtmi) Zeiena iuč za prolzvajaica Drogo Koilnska in Deiamai (/gospodarstvo/kmetljstvo/siovenskl-rlbjl-prolzvodl-tudl-na-kltajskolhtmi) Prve odškodnine za lansko pozebo šele po letu dni (/gospodarstvo/kmetijstvo/vlada-potrdila-sele-lansko-oceno-skode-zaradi-pozebe-o-novi-se-nic.html) (/gospodarstvo/kmetijstvo/vlada-potrdila-sele-lansko-oceno-skode-zaradi-pozebe-o-novi-se-nic.html#comments) Maja Prijatelj Videmšek ob 16:45 (/gospodarstvo/kmetljstvo/viada-potrdlia-seie-lansko-oceno-skoHe-zaraHi-pozebe-o-novi-se-nlclhtmi) Veilka podjetja bodo nanje moraia čakati še vsaj dva meseca, avstrijski prideiovaicl so jih doblil že ianl poietll (/gospodarstvo/kmetljstvo/viada-potrdlia-seie-lansko-oceno-skoHe-zaraHi-pozebe-o-novi-se-nlclhtmi) Četrt milijona Evropejcev za radikalno spremembo kmetijske politike Helena Grčman opozarja na urbano erozijo slovenskih tal. Foto Mavric Pivk/Delo (/gospodarstvo/kmetijstvo/cetrt-milijona- evropejcev-za-radikalno-spremembo-Projekti na cenenih kmetijskih zemljiščih prinašajo hitre velike dobičke. »Cena je največje prekletstvo, ki kmetijske-politike.html) poziduje naša zemljišča,« pravi upokojenec Janez Marušič. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča stane (/gospodarstvo/kmetijstvo/cetrt-milijona-evropejcev-za-od enega do šest evrov, do 20 evrov pa stanejo zemljišča z boniteto, višjo od 76. radikalno-spremembo-kmetijske-politike.html#comments) Magna še zdaleč ni edini problem, pravi Janez Marušič. Foto Mavric Pivk/Delo »Magna ni edini problem. V pravem prostorskem načrtovanju bi se morali najprej vprašati, ali je res treba graditi to tovarno, nato pa še to, ali jo je smiselno graditi prav tam, kjer je predlagano,« meni Marušič. Podoben primer necelostnega načrtovanja je tudi poslovna cona Komenda, ki so jo sicer umaknili s kmetijskih zemljišč v gozd. Vendar bo zdaj zanjo oziroma za skladišče Hoferja treba zgraditi obvoznico, prav po kmetijskih zemljiščih. Na koncu bodo pozidana vsa zemljišča med obvoznico in naseljem. Grčmanova je med glavne težave uvrstila tudi razbitost države na 212 občin, ki bi vsaka imela svojo poslovno cono, svoje trgovsko središče in nove ceste. (/gospodarstvo/kmetijstvo/cetrt-milijona- evropejcev-za-radikalno-spremembo-kmetijske- politike.html) Kmetijstvo po letu 2020 mora biti pravično, zdravo in odgovorno. (/gospodarstvo/kmetijstvo/cetrt-milijona- evropejcev-za-radikalno-spremembo-kmetijske- politike.html) Uvožena ekološka živila po novem z e-potrdili (/gospodarstvo /kmetijstvo / uvozena-ekoloska-zivila-po-novem-z-e-potrdili.html) (/gospodarstvo/kmetijstvo/uvozena-ekoloska-zivila-po-novem-z-e-potrdili.html#comments) Maja Prijatelj Videmšek ob 10:00 (/gospodarstvo/kmetijstvo/uvozena-ekoloska- zivila-po-novem-z-e-potrdili.html) Sledljivost hrane: Uvozniki ekoloških živil v EU bodo morali vse pošiljke prijaviti v sistem Traces. (/gospodarstvo/kmetijstvo/uvozena-ekoloska-zivila-po-novem-z-e-potrdili.html) Mnenja in blogi Veliko kmetijskih objektov ni v kmetijski rabi, pravi Nika Razpotnik Viskovic. Foto Mavric Pivk/Delo Nika Razpotnik Visković z Geografskega inštituta Antona Melika je povedala, da tudi kmetijstvo potrebuje več površin za pozidavo, za postavitev skladišč, predelovalnih obratov, za dopolnilne dejavnosti. »Samo 37 odstotkov občin namenja prostor širjenju kmetij. Večina drugih poudaija, da pomožne kmetijske objekte večinoma uporabljajo drugi investitorji, ne kmetje,« pravi Viskovićeva. Septembra začetek določanja varovanih kmetijskih zemljišč Najboljša zemljišča se trudijo zavarovati že od leta 2011. Leon Ravnikar z ministrstva za kmetijstvo je povedal, da bo pravilnik o tem, kako pripraviti strokovne podlage kmetijstva za postopek sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, sprejet v mesecu ali dveh. Septembra naj bi se postopek določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč res začel. ■ (/mnenja/blogi/musli-in-rusbe-rock-a-EjH bye-casbah-2-del.html) —-i Müsli in rüsbe: Rock-a-bye Casbah, 2. del (/mnenja/blogi/musli-in-rusbe-rock-a-bye-casbah-2-del.html) Hecno, kako je turistična atraktivnost Maroka odvisna od tega, kako globoko mu uspe ostajati v veku, ki ga imajo turisti za ... (/mnenja/blogi/musli-in-rusbe-rock-a-bye-casbah-2-del.html) (/mnenja/blogi/musli-in-rusbe-rock-a-bye-casbah-2-del.html#comments) Izar Lunaček (/mnenja/kolumne/macron-in-renzi.html) Dom in svet: Macron in Renzi (/mnenja/kolumne/macron-in-renzi.html) Prinaša novo energijo, kot nekoč Italijan. Toda politična podpora v času populizmov je krhka. (/mnenja/kolumne/macron-in-renzi.html) (/mnenja/kolumne/macron-in-renzi.html#comments) Saša Vidmajer £ Trajno varovana zemljišča bodo začeli vpisovati letos, pravi Leon Razpotnik. Foto Mavric Pivk/Delo (/mnenja/komentarji/angelcki-na-konici-igle_1.html) Angelčki na konici igle (/mnenja/komentarji/angelcki-na-konici-igle_1.html) Mar evropska komisija res le od Slovenije zahteva zakon za železniški odsek? (/mnenja/komentarji/angelcki-na-konici-igle_1.html) (/mnenja/komentarji/angelcki-na-konici-igle_1.html#comments) Boris Šuligo/ Delo Plus (/gospodarstvo/podjetja/gregor-planteu-cerarjev-as-v-mercatorju.html#comments) Novica Mihajlović (?iskalnik=Novica Mihajlović) Gregor Planteu, Cerarjev as v Mercatorju (/gospodarstvo/podjetja/gregor-planteu-cerarjev-as-v-mercatorju.html) Mož, ki je saniral dolgove kluba Celje Pivovarna Laško in novi varuh Mercatorja, ... (/gospodarstvo/podjetja/gregor-planteu-cerarjev-as-v-mercatorju.html) (/novice/slovenija/kolone-na-hrvasko-v-avstrijo-in-se-v-italijo.html#comments) Barbara Hočevar (?iskalnik=Barbara Hočevar) Kolone na Hrvaško, v Avstrijo in še v Italijo (/novice/slovenija/kolone-na-hrvasko-v-avstrijo-in-se-v-italijo.html) o Italija začasno uvedla »Dokler ne bomo dobili javne službe, ki bo z vsemi strokami načrtovala in presojala projekte, in dokler bodo kmetijska zemljišča v rokah 212 občin in državne politike, ne bo nič bolje,« meni Branko Ravnik, direktor kmetijsko-gozdarske zbornice, in se zavzel za takojšnje zvišanje odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Občine imajo v tem sistemu »absolutno prevelik vpliv«, meni Ravnik. Naloga je težka tudi zato, ker so v Sloveniji med letoma 1970 in 1985 pozidali 35.000 hektarov kmetijskih zemljišč, med letoma 1992 in 2017 pa že 70.000 hektarov. (/novice/slovenija/kolone-na-hrvasko-v-avstrijo-in-se-v-italijo.html) (/kultura/glasba/slovenija-se-ni-uvrstila-v-evrovizijski-finale.html#comments) M. Č., STA Slovenija se ni uvrstila v evrovizijski finale (/kultura/glasba/slovenija-se-ni-uvrstila-v-evrovizijski-finale.html) Retweet Deli z drugimi (https://www.facebook.com/sharer/sharer.php? (http://twitter.com=lhbllpn//www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/lakirnica-na-najboljsih- zemljiscih.html) ( m.?S pesmijo On my Way se nismo uvrstili v ( šestindvajseterico držav, ki se bodo v soboto subject=p|(teig;i;icib za zmago v velikem ... na (/kultura/glasba/slovenija-se-ni-uvrstila-v-