HhE xJ7 s COBISS o Domoznanski oddelek 35 OBČAN 1998 352(497.4 Destrnik) 6005726,11 [ TISKOVIM Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas ) Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Minoritski trg 1 g. Jakob Emeršič 2250 Ptuj SLIKA NAJLEPSE JE DARILO! TUDI NA OBROKE! » 757-171 Socialdemokratska stranka Slovenije 00 SDS DESTRNIK 00 SDS TRNOVSKA VAS 00 SDS VITOMARCI se zahvaljujemo vsem volilkam in volilcem za Zaupanje _ Predsedniki: 00 SDS Destrnik, Franc Pukšič 00 SDS Trnovska vas, Franc Pukšič OO SDS Vitomarci,: Boris Toš cinsfci p ndve ali J ..3,vi7 n jtimm v o?Oucuu - po BBŠr • m 1 H J V ■' •••••••• • • • < I "1: |l? ltati ankete o^paso ibletnici smrti Ignaca Koprivca ■ Ilca Frančiške Žižek iz Novincev.........................stral sir’ ' T;* ;*V './] . - ■ •’* 'A •> . j r-' te,-> . ' ■* V-'- - T; • ...... - - ■ TRNOVSKA VAS TRNOVSKA VAS SREČANJE GASILK ZADNJI OBČINSKI PODRAVSKE REGIJE PRAZNIK Zadnjo soboto v septembru so gasilci PGD Biš v okviru GZ Destrnik - Trnovska vas v Trnovski vasi pripravili srečanje gasilk podravske regije. Srečanja so se udeležile gasilke desetih gasilskih društev. Najprej sta jih pozdravila predsednik GZ Destrnik - Trnovska vas in podžupan Alojz Fekonja ter predsednica za delo s članicami v GZ Destrnik - Trnovska vas Tatjana Vogrinec. Članice so se pomerile v gasilskih športnih panogah. Najboljši rezultat so dosegle članice iz Slovenske Bistrice, pred gasilkami iz Juršincev in domačinkami. Po končanem tekmovanju je bilo družabno srečanje gasilk, ki so se ga razen gasilk udeležili tudi župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič, podpredsednica GZS in predsednica sveta članic pri GZS Marinka Cempre -Turk, članica sveta članic GZS Zdenka Leskovar, predsednik sveta podravske regije Franc Simeonov in poveljnik podravske regije Štefan Vidovič. Tekst in foto: Zmago Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik - Trnovska vas. Uredništvo: Bojana Kolenko in Julijana Černezel (KS Destrnik), Marjan Potrč (KS Trnovska vas) in Stanislava Kosi (KS Sv. Andraž). Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik - Trnovska vas brezplačno. Javno glasilo OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS -VITOMARCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1365. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-594/96 z dne 2.7.1996 spada časopis OBČAN, glasilo občine Destrnik - Trnovska vas -Vitomarci, med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Naslov uredništva: OBČAN Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Tellfaks: (062)757-166 E-mail: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 1430 izvodov. Lektor: Bojana Kolenko Odgovorni urednik Zmagoslav Šalamun. Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica Zadnjo nedeljo v septembru so se občani občine Destrnik - Trnovska vas zbrali v domu krajanov v Trnovski vasi na praznovanju zadnjega občinskega praznika. Zbrane sta pozdravila župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in predsednik občinskega sveta Venčeslav Kramberger. Župan je poudaril pomen ustanovitve občine Destrnik - Trnovska vas, saj so v občini naredili več (v zadnjih štirih letih so za komunalno infrastrukturo porabili več kot 500 milijonov tolarjev, ki sojih v občinskem proračunu zbrali s pomočjo občanov in države), kot so planirali in optimistično dodal, da so nastavljeni temelji sodelovanja med tremi novimi občinami. V kulturnem programu je nastopila destrniška gasilska godba, mešani pevski zbor Jakoba Gomilška iz Trnovske vasi, ženski pevski zbor in tamburaši iz KUD Vitomarci, združeni otroški pevski zbor JVIZ Destrnik -Trnovska vas - Vitomarci ter otroška in odrasla folklorna skupina PD Destrnik. Ob koncu so podelili še pet zlatih in dve bronasti priznanji občine Destrnik - Trnovska vas. Zlato priznanje so prejele Vida Toš in Milica Loparnik (za delo na področju kulture), Kristina Vršič, Marija Štumberger in G era Polič za delo pri Rdečem križu. Bronasti priznanji pa sta prejela podjetnik Franc Kokol iz Janežovc in učiteljica Nataša Zemljič. Slovesnosti ob občinskem prazniku se je udeležila najstarejša občanka, ki je 30. oktobra praznovala 100. rojstni dan. Zmago 3. december 1998 3 - Občan .. V ■•■■'■..j VČERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE “DECA SMO NA TAVERHIH GLEDALI BABAM POD JENKE IN ŠTELI UNTRŠCE” Po pripovedovanju domačinov celotne občine, župnijske kronike Sv. Andraž in v: Ignacij Koprivec, Kmetje včeraj in danes ter ostalih virih, s katerimi sem si pomagala (zaradi lažje berljivosti in ker mesečnik ni strokovna revija, ne navajam vseh virov, so pa pomembni pri raziskovanju oblačil), je slika oblačilnega videza ženske noše približno od srede 19. stol. do 2. sv. vojne takšna: Starejše žene in tudi dekleta so k maši nosile Židani tehl, robec, lenofce, turšak iz svile. Ta velika ruta je bila poštirkana: bila je tako trda, da je na glavi lepo trdno stala, zato je niso smele prati, da se ni zmehčala. Zavezovale so si jo naprej, pod brado, dva traka pa sta stala čim bolj vodoravno navzven. Tehl si je dekle kupilo prvič pri 12. - 15. letih, njegova cena v začetku 30-tih let tega stoletja je bila 120 din. Za nakup take rute je moralo dekle 12 dni delati pri kmetu, hoditi na taverh. Štirkale so se tudi bele lanene ali platnene rute: namočile so jo v vodo, pomešano z moko, odcedile, zavile v krpo, nekoliko posušile in zlikale. Ruta je tako na glavi trdo in strehasto stala. Štirko so kupili tudi v trgovini, ali pa so možje ženam namesto štirke pripravili bel, trden papir in ga zataknili med ruto. Pri delu so ženske nosile manjše, pisane rute, cape, zavezane nazaj. Na balih so rute odvrgle: “Če je bila sila, smo dale tudi dol." Mlada dekleta so hodila tudi gologlava, z lasmi spletenimi v kite. Kite so si začele striči po 2. sv. vojni, za njimi je prišla trajna: po celi glavi so spletle majhne kitke, dale ličje med nje in jih pomočile s posladkano vodo, ali pa so si kite spletle v osje gnezdo. Spodnje hlače so bile iz domačega platna, sešile so jih domače šivilje. Segale so malo nad kolena, v pasu in spodaj so bile zarobljene z gumico ali doma narejenim trakom. Pod in med nogami je bil razporek; kadar je šla ženska na stranišče, je krilo samo dvignila in ji spodnjih hlač ni bilo treba sleči. Hlače s čipko so bile boljši kos perila, začele so jih nositi po 2. sv. vojni in sicer redno tiste, ki so začele hoditi po taverhih. Modrček je bil podoben lajbiču, s tremi gumbi, stisnjen in pod prsmi ozek - “nohkasetl”, zapel se je spredaj, v prsih je bil nabran, imel je ožje naramnice. Začele so ga nositi šele po letu 1950. Narejen je bil iz belega platna, za doma pa iz pisanega blaga. Vendar so ga šivilje izdelovale samo dekletom z velikim oprsjem, drugače ga niso nosila. Rokavci in untršca pa so bili iz belega platna. Rokavci so bili v funkciji spod. perila, z dolgimi rokavi, do pasu. Nosili so se pod bluzo, zataknjeni v krilo. Na desni strani so imeli navadno gumbe, oblekli so se čez glavo. Untršca se je nosila hkrati z rokavci, pod krilom. Navadno je bila bele barve, rdeča v času menstruacije. Rdeča untršca je imela posebno ime - jančjak. Rob je bil čipkast, s špicami, ki so jih dekleta sešila v šoli in jih prišila na rob. Daje vrhnje krilo stalo široko navzven, so si untršco tudi poštirkale ali pa oblekle 5 - 6 untršc z različnimi špicami. Ženska z več untršcami je veljala za premožnejšo, modno: "Deca smo na taverhih gledali babam pod jenke in šteli untršce." Srajce so se začele nositi proti koncu 30-tih let. Narejene so bile iz porhala, flanele, boljša je bila iz belega platna. Porhatna srajca je imela kratka rokava, z naramnicami, dolga je bila kot krilo. Nosila se je doma in na polju. Srajco s čipkami so pod obleko nosile ob prazničnih dnevih, imela je funkcijo kasnejše kombineže. Kot bluzo (oziroma zgornje oblačilo) so ženske poleti pri delu nosile rokavce. Bluze so imele dolge rokave, saj v cerkev ni bilo dovoljeno iti v kratkih rokavih. Bluza je segala do bokov, zataknjena je bila za krilo. Zapenjala se je na gumbe spredaj, bila je različnih barv, imela je ovratnik, v zapestju je bil kroj na okroglo. Krilo je segalo do gležnjev, v pasu je bilo nabrano in široko; tako široko, da je pri plesu tolklo po drugih plesalcih. Krilo, jenka, je bilo temne barve (zeleno, rdeče, rjavo) in tudi pisano. Spodaj sta bila navadno prišita dva trakca. Izpod jenke je gledal rob untršce. Ker so bile jenke dolge, so si jih ženske pri vsakdanjem delu v pasu podvezale, skrajšale s podvezjakom. To je bila dva metra dolga spletena vrv, ki so jo v pasu zavezali dvakrat okoli pasu, tako, da se ni videlo. Proti koncu 20. let tega stoletja so se pojavila krajša ožja krila in obleke. Dekleta so zato na bale hodila že v ožjih krilih, da ni "frfotalo” naokrog, ko so plesale. Predpasnik so nosile stare in mlade žene, pri delu v hiši, na polju in v cerkvi ob praznikih. Furtuh je segal od pasu navzdol, bil je črne barve, kasneje drukan, pisan. H krajšim in ožjim krilom se je nosil črn svilen furtuh z naramnicami, ki seje zadaj križno pripel na gumbe. Krajše jope tesno oprijete so segale do pasu, reklo se jim jopič ali bluza. Nosila se je samo ob Z zanimanjem v Občanu preberem članke mlade etnologinje gospodične Jelke Pšajd. Tudi tako spoznavam življenje: navade, verovanja, strahove, veselje ... ljudi v preteklosti v tem delu Slovenskih goric. Sem me je pred štiridesetimi leti zanesla poklicna pot, tu je že dolgo moj dom. Če hočemo koga (kaj) imeti radi, ga moramo dobro spoznati: do obisti, do korenin, pa čeprav zvemo tudi kaj manj "častnega", manj prijetnega - a resničnega ... na primer o pijančev&nju in pretepanju v članku Včeraj in danes... Jelke Pšajd. Kljub vsemu imam svoj drugi dom rada! Po mojem laičnem mnenju je delo etnologa raziskovanje in odkrivanje načina življenja, kulture v preteklosti, ljudske kulture - folklore (plesov), ljudskih pesmi, verovanj, zdravilstva, noše, navad ... Pri tem mu pomagajo različni viri: ustna pričevanja ljudi, fotografije, zapisi, opisi v kronikah, v leposlovnih delih ... Pšajdova je zapisala, da je črpala tudi iz narodopisnih črtic Ignaca Koprivca KMETJE VČERAJ IN DANES. V Drbetincih - Koprivčevi, Ljubčevi rojstni vasi, kakor tudi v Vitomarcih, nad svojim pomembnim pisateljem niso pretirano navdušeni. Bolj malo jih je njegove knjige prebralo, so le slišali, da si je prazničnih dnevih in v cerkvi. Material je bila svila, žamet, lodn, cajg, pliš, odvisno od potrebe in premoženjskega stanja. Rokavi so bili na ramenih nabrani, košati, navzdol po laktu pa ozki, v zapestju stisnjeni. Ovratnik je bil navadno našit in okrašen. Pod jopič so oblekle rokavce. Volneni ruti so rekli tudi štrekani tehl, štrekanca. Imela je funkcijo jopice. Nosila se je pozimi v cerkev ali ob mrzlih dnevih preko plišnatega jopiča. Spletena je bila iz volne, pokrila je sprednji del telesa in hrbet. Boksnati šolni so bili visoki, oprijeti čevlji do gležnjev, na vezalke, s peto, izdelani iz boljšega usnja. Obule so jih v cerkev in za praznične dni. Počle so nosili doma. Ker pa so bili zelo trdi in so nogo večkrat ožulili, so poleti raje hodile bose. Čevlji so bili visoki, z leseno peto, prekrito z usnjem, imeli so debeli podplat. Nogavice so segale do kolen, bile so iz volne ali bombaža. Da niso drsele navzdol, so se privezale z gumo ali trakom iz blaga. Ker so jih zavezovale na dolgo, se je, ko so plesale, to videlo ob vzdigovanju krila. Robček iz belega platna, obšit s čipkami so nosile v roki ali v žepu jenke, skupaj z njim pa molitvenik. Tudi šopek so imele ob sebi, ko so šle k maši. Pušeljc je sestavljal rožmarin, roženkraut, fajgl, požiljka. Požiljko so si zataknile v rutni vozel in njen nenavadni vonj jih je spremljal k maši in domov. Pušeljce so nesle s seboj tudi na božjo pot, na romanje. Torbic ženske niso imele: "Danes gre baba svinjam dat, pa ima s sabo laško, včasih pa tega ni nekaj izmislil ... V času “mode simpozijev" sem svetu KS Vitomarci pisno predlagala, naj simpozij posvetijo leta 1980 umrlemu sorojaku, pisatelju Ignacu Ljubcu - Ignacu Koprivcu, pa se za predlog niso ogreli. Ne morem razumeti, zakaj naši ljudje niso bolj ponosni na svojega pomembnega rojaka. Čudovito je opisal te kraje in ljudi in jim postavil trajen spomenik! V delu POT ME PELJE V DOLINO (1963) je pisal o negativnih posledicah nacionalizacije, kritično do socialistične oblasti. Njegov glavni junak - kmet Braček se v času nasilnega “jemanja” zemlje krčevito oklepa svojega gruntiča in ga noče dati na razpolago kmetijskemu posestvu v dolini... Upamo lahko le, da bodo prihajajoči rodovi spremenili odnos do svojega književnika v pozitivno smer. Potem tudi etnologi ne bodo imeli težav, ko bodo pisali o resničnem, z domišljijo le malo “okrašenem” življenju. Do tedaj pa le pišite kljub - ugovorom, nekaj nas je, ki imamo raje zapise o “coprnicah, o Humski... kot zapisnike razprtij in nagajanj. Vida Toš b’lo.” Jelka Pšajd PREJELI SMO / VČERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE ODMEV VITA NAIDIMO NOVE ALI RAZŠIRIMO SEDANJE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI POSNETEK STANJA S POMOČJO ANKET DOSEDANJE DELO IN INFORMACIJE Namen anketiranja Od maja do junija tega leta je bil v občini Destrnik-Trnovska vas izveden popis (anketiranje), s katerim smo želeli ugotoviti stanje zaposlenosti, s katerimi dejavnostmi se ljudje preživljajo in kaj v svojem kraju pogrešajo oz. kaj bi bilo treba v kraju urediti. Anketo smo izvedli po predhodnem soglasju Ministrstva za delo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Občine Destrnik - Trnovska vas. Anketiranih je bilo 1358 družin, ki imajo skupno 4102 člana gospodinjstev. Od tega je samo 1149 zaposlenih (delavci, kmetje obrtniki) oz. 28 %. Nezaposlenih prebivalcev je 909 oz. 22 %, od teh je 305 prijavljenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Iz podatkov izhaja, da je stopnja nezaposlenosti v občini Destrnik -Trnovska vas zelo visoka in da je znatno nad slovenskim povprečjem. Na vprašanje, kaj ljudje pogrešajo v svojem kraju, so bili najpogostejši odgovori: 558 družin ne pogreša ničesar, 285 družin pogreša lekarno, 236 družin pogreša mesnico, 192 družin pogreša zdravstveno ambulanto, 122 družin pogreša trgovino z živili, 86 družin pogreša varovanje otrok, 78 družin pogreša šiviljstvo, 53 družin pogreša čevljarstvo. Na vprašanje, kaj bi bilo treba v kraju urediti, so bili najpogostejši odgovori: 558 družin želi ureditev cest, ulic oz. ulične razsvetljave, 496 družin ne bi spremenilo ničesar, 343 družin predlaga čiščenje gozdov, 227 družin želi ureditev kanalizacije, 100 družin pa pogreša bencinsko črpalko. KAJ JE VITA ? VITA je ime projekta, s katerim želi Ministrstvo za delo in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v okviru ukrepov, ki jih ima na razpolago, pomagati brezposelnim do nove zaposlitve. Projekt je konec avgusta potrdil tudi Občinski svet Občine Destrnik - Trnovska vas. KAJ JE PREDVIDENO V PROJEKTU VITA? V projektu ( programu) VITA so predvidene tri glavne naloge: 1. skupaj z vsakim od brezposelnih ugotoviti, kakšne zaposlitvene možnosti ima, 2. pomagati do zaposlitve in 3. pomagati organizirati kooperativo (združenje tistih, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo). KAKO PRI TEM POMAGATA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE IN OBČINA DESTRNIK -TRNOVSKA VAS? Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo vsakemu brezposelnemu, ki je prijavljen v njegovi evidenci, zagotavljal vse možnosti in ukrepe, ki so predpisani v posebnem aktu, ki ga zavod imenuje ukrepi aktivne politike zaposlovanja (gre za ukrepe : sofinanciranje novega delovnega mesta, delno ali v celoti kritje prispevkov za pokojninsko, socialno in zdravstveno zavarovanje, plačilo izobraževanja oz. usposabljanja ipd.). Vsakega od teh ukrepov bomo opisali v prihodnji številki OBČANA. Posebej bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje podpiral ustanavljanje in razvoj kooperativ. Kooperativa Je združenje najmanj treh in največ tristotih posameznikov, ki se združijo in ustanovijo svojo organizacijo z namenom, da v njej pospešijo oz. povečajo svoje koristi. Občina Destrnik - Trnovska vas pomaga pri iskanju novih zaposlitvenih možnosti tako, da pomaga pri razvoju nove dejavnosti: sušenje vrtnin in drugih kmetijskih pridelkov ter s tem, da izvaja javna dela. Preko programa VITA je občina začela izvajati dve novi javni dela, v katerih bo decembra t.l.vključenih šest trenutno brezposelnih delavk. Sodelavci programa VITA so v Občini Destrnik - Trnovska vas septembra in oktobra t.l. obiskali 60 brezposelnih. Štirideset od njih se je že odločilo, da bodo koristili pomoč tega programa. Predstavnik za Občino Destrnik -Trnovska vas je vaš soobčan, gospod Vlado FRAS iz Biša. Vsi, ki želite kakršnokoli dodatno informacijo o programu VITA, ga lahko pokličete na tel. št. 757 - 101, lahko pa pokličete tudi na sedež VITA v Maribor, Panonska 5, tel. 425-210 ali 425 -211. KAKO VLADO FRAS PREDSTAVLJA PROGRAM VITA IN SVOJE DELO Na podlagi analize smo v septembru 1998 na področju občine Destrnik -Trnovska vas pričeli obiskovati občane, ki so ob anketi sodelovali z dodatnim listom za brezposelne. Ugotavljamo, da mnogo občanov nima službe ali drugače urejenega statusa. Tudi na zavodu za zaposlovanje niso prijavljeni. Nekaterim so pravice iz naslova brezposelnosti potekle in imajo delovno knjižico doma. Občanom, ki nimajo urejenega statusa brezposelne osebe in se zanimajo za sodelovanje v projektih VITE, priporočamo, da to uredijo na zavodu za zaposlovanje. Prav tako se lahko občani, ki niso sodelovali v anketi, obrnejo na sedež VITE Panonska ulica 5, Maribor / telefon 425 - 210/ oz. name na tel. št. 757-101. Možnost sodelovanja imajo vsi občani, ki to želijo, saj se lahko vključijo v katerokoli kooperativo v kraju, kjer živijo. Do pomoči pri samozaposlitvi so upravičeni samo tisti, ki imajo urejen status brezposelne osebe. Brezposelnim osebam, ki imajo zamisel o programu, s katerim bi se vključili v eno od kooperativ VITE, ponujamo tri vrste pomoči: - pripravo poslovnega načrta z vsemi analizami, - omogočamo udeležbo na različnih tečajih in seminarjih za pridobitev znanj, ki so potrebna za opravljanje dejavnosti, - pomoč pri pridobivanju denarne pomoči od ministrstva za delo - za delež, ki pripada po zakonu; svetovanje in iskanje drugih virov denarne pomoči. Razen omenjenih vrst pomoči tistim, ki se odločijo za sodelovanje v eni od kooperativ, bomo skrbeli za organizacijo v kooperativah in pospeševali njihov razvoj in nadaljnjo rast. Iz prvih analiz je razvidno, da je zanimanje veliko. Občani, predvsem brezposelni, ugotavljajo, da veliko teže uspejo posamezno, kakor v kooperativi. Člani novih kooperativ se že sedaj v večini ukvarjajo z dejavnostjo, ki bi jo s pomočjo VITE razširili, do samozaposlitve. Po do sedaj zbranih podatkih ugotavljamo, da se je največ občanov, ki imajo status brezposelne osebe, odločilo sodelovati v programu prašičereje. Sledi vrtnarstvo, govedoreja, kmečki turizem in različne obrtne dejavnosti. V okviru našega programa organiziramo različna javna dela za potrebe kraja. Skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravljamo ekipo, ki bo delovala pri arhiviranju. V teku so priprave organiziranja kulturnih animatorjev za pomoč društvom. Pripravljamo vse potrebno, da bomo v vseh večjih središčih odprli varstvo predšolskih otrok. Imamo veliko idej, zato vas vabimo, da sodelujete z nami. Naš progam podpirata občina in zavod za zaposlovanje. VITA Poslušajte radio, ki je na vaši frekvenci 104,3 FM 98,2 FM STEREO M85«M|OXl|3 ® 06 2 771-226 vaša štajerska kronika mn m "■N' \ S . v Na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) Občinska volilna komisija občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah razpisuje drugi krog volitev za župana 1. Opravi se drugi krog volitev za župana in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila najvišje število glasov: 1. FRANC KREPŠA 2. ALBIN DRUZOVIČ 2. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 06. decembra 1998. Številka: 06-01/98-02 Datum: 23.11. 1998 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH Olga FEKONJA l.r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) občinska volilna komisija občine Sv. Andraž v Slov. goricah objavlja RAZGLAS za drugi krog volitev za župana občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki bo 06. DECEMBRA 1998 Glasuje se za / 1 / enega kandidata. Drugi krog volitev za župana občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je 06. decembra 1998. V SEZNAM KANDIDATUR ZA ŽUPANA STA VPISANA /2/ DVA KANDIDATA IN SICER: 1. FRANC KREPŠA, rojen 13.12. 1966, občina: Sv. Andraž v Slov. goricah, naselje Rjavci 31, 2255 Vitomarci, poklic: dipl. ing. strojništva, delo:profesor. Predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 2. ALBIN DRUZOVIČ, rojen 06.10.1956, občina: Sv. Andraž v Slov. goricah, naselje: Drbetinci 47, 2255 Vitomarci, poklic: prodajalec, delo: kmetijska dejavnost. Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA OBČINE SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH Občinska volilna komisija Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je na seji, dne 23. novembra 1998 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah: I. V volilni enoti na območju občine Sv. Andraž V Slovenskih goricah je bilo v volilni imenik vpisanih 953 volilcev. Skupaj je glasovalo 634 volilcev ali 66,53 %. Neveljavnih je bilo 12 glasovnic. Posamezni kandidati v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah so dobili naslednje število glasov: Glasov % gl. št. Kandidat Predlagatelj 102 16,40 1 ALOJZ ČUŠ SDS 141 22,67 2 ALOJZ CIGULA SLS 116 18,65 3 SIMON LOVREC SKD 125 20,10 4 PAVLINA FRAS SKD 217 34,89 5 SLAVKO KREPŠA SKD 131 21,06 6 ANTON VOGRIN SDS 127 20,42 7 MIROSLAV ILEŠIČ SKD 168 27,01 8 DRAGO ŠALAMUN SLS 88 14,15 9 ALOJZ FEKONJA SKD 132 21,22 10 IVAN KOLAR SLS 111 17,85 11 VIDA TOŠ ZLSD 75 12,06 12 SREČKO HORVAT SDS 108 17,36 13 GOMZI SLAVKO SKD 284 45,66 14 MARJAN ZADRAVEC SLS 227 36,50 15 IVAN ČUČEK SLS 125 20,10 16 MILENA ČUČEK SDS 207 33,28 17 IVAN REBREC SDS 81 13,02 18 EDVARD KUPČIČ ZLSD 106 17,04 19 BORIS TOŠ SDS 239 38,42 20 FRANC HERGA SLS 190 30,55 21 IVAN PUČKO SDS 131 21,06 22 JANEZ HANŽEL SLS 140 3.371 22,51 23 MARJAN DRUZOVIČ SKD II. Na podlagi 11. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 72/93, 7/94, 33/ 94, 61/95, 70/95 in 20/98) so bili v volilni enoti na celotnem območju občine izvoljeni naslednji kandidati: Glasov % gl. Št. Kandidat Predlagatelj 284 45,66 14 MARJAN ZADRAVEC SLS 239 38,42 20 FRANC HERGA SLS 227 36,50 15 IVAN ČUČEK SLS 217 34,89 5 SLAVKO KREPŠA SKD 207 33,28 17 IVAN REBREC SDS 190 30,55 21 IVAN PUČKO SDS 168 1.532 27,01 8 DRAGO ŠALAMUN SLS III. Člani občinskega sveta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, izvoljeni na volitvah 22. novembra 1998 so: Ime in priimek MARJAN ZADRAVEC FRANC HERGA IVAN ČUČEK SLAVKO KREPŠA IVAN REBREC IVAN PUČKO DRAGO ŠALAMUN Datum rojstva 02.07. 1963 11.02. 1941 30.10. 1939 05.02. 1962 04.12.1961 24.10. 1967 24.04. 1968 Bivališče Vitomarci 47 Rjavci 37 Drbetinci 6/a Rjavci 31 Gibina 8 Vitomarci 69 Slavšina 53/a Občinski svet Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah šteje 7 članov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE SV. ANDRAŽV SLOV. GORICAH Vitomarci 71, 2255 Vitomarci Štev.: 006-07/98- K2 Datum:24.11. 1998 Predsednik OVK: Olga FEKONJA ir. Številka:07-01/98-15 Vitomarci, dne 23.11. 1998 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH ČLANI: PREDSEDNICA: Milan ČERNEL Olga FEKONJA Silva ILEŠIČ Andrej VRŠIČ Darja PRISTOVŠEK Anton FRAS OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DESTRNIK Datum: 23.11.1998 Štev.: 2/98-/PO/OVKPIOS98 Poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta občine Destrnik Občinska volilna komisija Destrnik je v smislu 85. člena Zakona o lokalnih volitvah na svoji seji dne 23.11.1998 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov v volilnih enotah pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik na volitvah 22.11.1998, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev članov občinskega sveta. I. 1. Na volitvah 22.11.1998 je imelo pravico voliti skupaj: a) 1990 volivcev, vpisanih v volilni imenik b) s potrdilom ni glasoval nihče 1. Glasovalo je 1420 volivcev ali 71,36% od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti od tega: a) so 4 volivci glasovali po pošti, b) je 5 volivcev glasovalo na predčasnih volitvah II. V občinski svet občine Destrnik se je volilo 9 članov občinskega sveta v treh volilnih enotah in sicer: 13. Radojka Čeh 58 14. Franc Zadravec 65 15. Alojz Anžel 138 16. Milan Nerga 63 3. VE - 3, ki obsega naselja Dolič, Zg.Velovlek, Desenci, Levanjci, Svetinci, Zasadi, se je volilo 3 člane občinskega sveta a) v volilni imenik je bilo vpisanih 498 volivcev b) skupaj je glasovalo 411 volivcev c) neveljavna glasovnica je bila 1 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat Štev 1. Ivan Slukan 138 2. Marta Matjašič 75 3. Anton Žampa 72 4. Branko Arnuš 37 5. Anton Horvat 38 6. Franc Bolčevič 23 7. Jožef Korošec 103 8. Janez Horvat 59 9. Viktor Muršec 58 10. Marjan Tašner 183 11. Rudolf Murko 208 12. Janko Volgemut 104 III. Občinska volilna komisija občine Destrnik je na podlagi 11.člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) ugotovila, da so za člane občinskega sveta občine Destrnik izvoljeni naslednji kandidati, ki so dobili večino veljavnih glasov: 1. VE -1, ki obsega naselja Vintarovci, Jiršovci, Ločki Vrh, Destrnik, Gomilci se je volilo 3 člane občinskega sveta a) v volilni imenik je bilo vpisanih 796 volivcev, b) skupaj je glasovalo 522 volivcev, c) neveljavnih glasovnic je bilo 11. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat Število glasov 1. Ervin Stoger 113 2. Branko Zelenko 162 3. Janez Fridl 63 4. Marija Potrč 90 5. Roman Fuks 22 6. Albin Voda 18 7. Branko Širec 239 8. Venčeslav Kramberger 134 9. Milan Šteger 78 10. Milan Simonič 39 11. Albin Kopše 16 12. Andrejka Koglar 18 13. Srečko Košar 38 14. Maksimiljan Kranjec 99 15. Otmar Arnuš 212 Volilna enota št. 1: 1. Branko Širec, roj. 24.04.1948, Destrnik, Vintarovci 53, 2. Otmar Arnuš, roj. 15.10.1953, Destrnik, Destrnik 38/a, 3. Branko Zelenko, roj. 09.03.1958, Destrnik, Gomilci 8. Volilna enota št. 2: 1. Alojz Anžel, roj. 21.06.1959, Destrnik; Placar 43, 2. Srečko Vrečar, roj. 02.07.1958, Destrnik, Drstelja 48, 3. Janez Irgl, roj. 08.10.1951, Destrnik, Janežovci 6/c. Volilna enota št. 3: 1. Rudolf Murko, roj. 12.02.1959, Destrnik, Svetinci 39 2. Marjan Tašner, roj. 02.05.1963, Destrnik, Dolič 36 3. Ivan Slukan, roj. 31.01.1953, Destrnik, Zg.Velovlek 23/a Predsednik občinske volilne komisije Destrnik: Martin Graj, ir. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DESTRNIK Datum: 23.11.1998 Štev.:1/98-/PO/OVKPIZ-1 2. VE - 2, ki obsega naselja Drstelja, Gomila, Janežovci, Strmec pri Destrniku, Janežovski Vrh, Placar, se je volilo 3 člane občinskega sveta a) v volilni imenik je bilo vpisanih 696 volivcev, b) skupaj je glasovalo 487 volivcev, c) neveljavnih glasovnic je bilo 7. Poročilo o izidu volitev župana občine Destrnik Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat Štev 1. Anton Sever 76 2. Janez Murko 46 3. Boris Karo 57 4. Jožef Flajšman 94 5. Branko Goričan 68 6. Bojan Učakar 27 7. Marjan Zelenik 101 8. Janez Irgl 110 9. Srečko Vrečar 125 10. Otmar Matjašič 39 11. Julijana Černezel 87 12. Anton Brodnjak 50 Občinska volilna komisija Destrnik je na svoji seji dne 23.11.1998 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana občine Destrnik na volitvah 22.11.1998, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana občine Destrnik. I. 1. Na volitvah 22.11.1998 je imelo pravico voliti skupaj: a) 1990 volivcev, vpisanih v volilni imenik b) s potrdilom ni glasoval nihče 2. Glasovalo je 1.420 volivcev ali 71,36% od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti od tega: a) so 4 volivci glasovali po pošti b) je 5 volivcev glasovalo na predčasnih volitvah II. Za volitve župana občine je bilo oddanih 1.420 glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 20 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic je bilo 1400. Posamezna kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. Franc PUKŠIČ 838 glasov (59,86%) 2. Anton KOVAČEC 562 glasov (40,14%) III. Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 107.člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) ugotovila, da je za župana občine Destrnik izvoljen Franc PUKŠIČ, roj. 24.11.1955, Destrnik, Vintarovci 43/c, ki je dobil večino veljavnih glasov. OVK je na podlagi 85. Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da so v občinski svet občine Trnovska vas izvoljeni naslednji kandidati : 1. Lovrenčič Ivan 232 glasov 35.91 % 2. Tašner Stanko 230 glasov 35.60 % 3. Kovačič Marija 202 glasova 31.27 % 4. Jakop Manfred 200 glasov 30.96 % 5. Tašner Franc 197 glasov 30.50 % 6. Pukšič Franc 196 glasov 30.34 % 7. Pukšič Feliks 175 glasov 27.09 % Člani volilne komisije: Predsednik volilne komisije: Polič Stanislav Lah Mirko Majerič Jože Vidic Jože Predsednik ob', inske volilne komisije Destrnik: Martin Graj, ir. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE TRNOVSKA VAS Datum: 03.11.1998 Štev. OVK LV por.OS/03-98 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA TRNOVSKA VAS Štev. LV/98por. žup. P OROCILO o izidu volitev župana občine Trnovska vas POROČILO Občinska volilna komisija občine Trnovska vas je na podlagi 85. Člena Zakona o lokalnih volitvah na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Trnovska vas, ki so potekale 22. 11. 1998 ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev članov občinskega sveta. I. Na volitvah 22. 11. 1998 je imelo pravico voliti 961 volilcev. Glasovalo je 671 volilcev ali 69,82 %, od tega so 3 volilci glasovali predčasno. II. Za volitve članov občinskega sveta občine Trnovska vas je bilo oddanih 671 glasovnic, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volilca je bilo 25 glasovnic neveljavnih. Rezultati glasovanja za občinski svet : Občinska volilna komisija je na svoji seji, dne 24.11.1998 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana občine Trnovska vas, ki so potekale dne 22. 11. 1998 ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana občine. I. Na volitvah 22. 11.1998 je imelo pravico glasovati skupaj 961 volilcev. Glasovalo je 671 volilcev ali 69,82 %, od tega so 3 volilci glasovali predčasno. II. Za volitve župana občine je bilo oddanih 671 glasovnic, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volilca so bile 3 glasovnice neveljavne. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Franc Požegar 112 glasov 16.77 % 2. Alojz Fekonja 176 glasov 26.35 % 3. Karl Vurcer 380 glasov 56.89 % 668 glasov 100,00 % 1. Kamilo Kranvogel 2. Marija Kovačič 3. Štefan Čeh 4. Vinko Prigl 5. Stanko Tašner 6. Romana Kovačec 7. Štefan Krajnc 8. Miran Brumen 9. Franc Brumen 10. Anton Potrč 11. Franc Pukšič 12. Janez Švare 13. Janez Horvat 14. Miran Arnuga 15. Daniel Markovič 16. Srečko Roškar 17. Edvard Petrič 18. Ivan Lovrenčič 19. Ivan Pukšič 20. Feliks Pukšič 21. Jožef Potrč 22. Manfred Jakop 23. Franc Tašner 24. Janez Muršec 25. Janez Horvat 26. Ludvik Krajnc 27. Jože Požegar 71 glasov 10,99% 202 31,27 % 83 12,85 % 144 22,29 % 230 35,60 % 103 15,94 % 125 19,35 % 118 18,27 % 114 17,65 % 139 21,52 % 196 30,34 % 71 10,99 % 173 26,78 % 139 21,52 % 84 13,00 % 95 14,71 % 101 15,63 % 232 35,91 % 82 12,69 % 175 27.09 % 138 21.36 % 200 30,96 % 197 30,50 % 152 23,53 % 120 18,58 % 118 18,27 % 116 17.96 % III. Občinska volilna komisija je na podlagi 85. Člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je kandidat pod št. 3 dobil potrebno število glasov t.j. 56,89 % in je izvoljen za župana občine Trnovska vas Karl Vurcer, roj. 21.10.1943, stanujoč Trnovska vas 44/b. Člani volilne komisije: Predsednik volilne komisije: Polič Stanislav Vidic Jože Lah Mirko • Majerič Jože RA L' jift/l j11 I 1 Slovenske gorice Trg osvoboditve 5, Lenart, tel: 062/727 324,727 323, fax: 062/727 322 ANKETA O SOCIALNEM STANJU V OBČINI -RAZDELJENA NA POSAMEZNE KS V sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje smo izvedli program javnih del “popis delovne angažiranosti in možnosti za oblikovanje programov zaposlovanja", v okviru katerega smo popisali socialno stanje v občini ter stanje na področju kmetijstva in turizma. V pregled vam pošiljamo obdelavo ankete o socialnem stanju, razdeljeno na posamezno krajevno skupnost. Anketiranih je bilo 1358 družin, ki imajo skupno 4102 člana gospodinjstva. 49 % (365 gospodinjstev) anketiranim gospodinjstvom predstavlja edini mesečni prihodek plača, 41% (305 gosp.) pokojnina, 9 % (71 gosp.) drugi mesečni prejemki od tega največ dohodki iz kmetijstva ter 1% (11 gosp.) preživnine. Ali imate urejeno stanovanjsko vprašanje ? KS DESTRNIK Število članov gospodinjstva 7% 2%1% 15% 14% 19% 2470 18% 97% /r JZ k i i i i i i i i i ; VJ 1 1 1 1 1 1 1 A 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i -f1* rh- [i, i, i T i , ii|l.,l.|L 1 Muhiči l i l 1 1 V zagaBr” i i i i i ^ zKKfli i i i 3% 97 % anketiranih ima urejeno stanovanjsko vprašanje, medtem ko 3 % še nima urejenega stanovanjskega vprašanja. 142 gospodinjstev od anketiranih (24%) šteje 4 družinske člane, 111 gospodinjstev (19%) šteje po 2 družinska člana, 102 gospodinjstvi (18%) štejeta 3 družinske člane, 85 gospodinjstev (15%) šteje 1 družinskega člana, 80 gospodinjstev (14%) šteje 5 družinskih članov, 29 gospodinjstev (7%) šteje 6 družinskih članov, 12 gospodinjstev (2%) šteje 7 družinskih članov, 7 gospodinjstev (1%) šteje 8 družinskih članov. Status članov gospodinjstva liiiiiimumHS Ali poznate vrste socialne pomoči ? 55 % anketiranih je seznanjenih z vrstami socialne pomoči, medtem ko jih 45 % še ne pozna. Živite v: 31% (596 članov gospodinjstva) iz anketiranih gospodinjstev je zaposlenih, 26 % (512) je nepreskrbljenih otrok, 23 % (454) je nezaposlenih, 19 % (369) je upokojenih, ter 1% ostali. Mesečni prejemki gospodinjstva 49% 1% 3% 95% Katerim področjem bi morala občina Destrnik -Trnovska vas, po vašem mnenju pri razreševanju socialne problematike dati prednost? Občina bi morala pri reševanju socialne problematike dati prednost pomoči mladim družinam (16 %) in revnim (14 %), ugodnim stanovanjskim kreditom (13 %), subvencioniranju zdravstvenih uslug socialno ogroženim (13 %), štipendiranju nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin (12 %), subvencioniranju stanarin socialno ogroženim (9 %), preprečevanju odvisnosti - alkohol... (8 %), izgradnji novih stanovanj (7 %), zaposlovanju (5 %), raznim oblikam socialne pomoči (3 %). KS TRNOVSKA VAS Število članov gospodinjstva Mesečni prejemki gospodinjstva 33% 42% 42 % (188 gospodinjstev) anketiranim gospodinjstvom predstavlja edini mesečni prihodek plača, 33% (149 gosp.) pokojnina, 24 (108 gosp.) % drugi mesečni prejemki od tega največ dohodki iz kmetijstva ter 1% (6 gosp.) preživnine. Ali imate urejeno stanovanjsko vprašanje ? 3% 97% 76 gospodinjstev od anketiranih (26%) šteje 4 družinske člane, 54 gospodinjstev (18%) šteje po 2 družinska člana, 45 gospodinjstev (15%) šteje 5 družinskih članov, 40 gospodinjstev (14%) šteje 3 družinske člane, 36 gospodinjstev (12%) šteje 6 družinskih članov, 25 gospodinjstev (9%) šteje 1 družinskega člana, 14 gospodinjstev (5%) šteje 7 družinskih članov, 4 gospodinjstva (1%) štejejo 8 družinskih članov. 97 % anketiranih ima urejeno stanovanjsko vprašanje, medtem ko 3 % še nima urejenega stanovanjskega vprašanja. Ali poznate vrste socialne pomoči ? 40 % anketiranih je seznanjenih z vrstami socialne pomoči, medtem ko jih 60 % še ne pozna. Status članov gospodinjstva Živite v: 3% 29% 28% 18% 22% 0,3% 92% 29% (321 članov gospodinjstva) iz anketiranih gospodinjstev je nepreskrbljenih otrok, 28 % (324) je zaposlenih, 22 % (246) je nezaposlenih, 18 % (199) je upokojenih, ter 3% ostali. Katerim področjem bi morala občina Destrnik -Trnovska vas, po vašem mnenju pri razreševanju socialne problematike dati prednost? 12% 12% Mesečni prejemki gospodinjstva 17% 1% 42% 40 % anketiranim gospodinjstvom predstavlja edini mesečni prihodek plača, 42 % pokojnina, 17 % drugi mesečni prejemki od tega največ dohodki iz kmetijstva ter 1% preživnine. Občina bi morala pri reševanju socialne problematike dati prednost, štipendiranju nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin (18 %), zaposlovanju (15 %) ter pomoč mladim družinam (15 %), nato pomoč revnim (12 %) in subvencioniranju zdravstvenih uslug socialno ogroženim (12 %), ugodnim stanovanjskim kreditom (10 %), izgradnji novih stanovanj (6 %), raznim oblikam socialne pomoči (5 %), preprečevanju odvisnosti - alkohol...(4 %) in subvencioniranju stanarin socialno ogroženim (3 %). KS SV. ANDRAŽ Število članov gospodinjstva Ali imate urejeno stanovanjsko vprašanje ? 5% 48 gospodinjstev od anketiranih (20%) šteje 4 družinske člane, 46 gospodinjstev (18%) šteje po 3 družinske člane. 40 gospodinjstev (16%) šteje 5 družinskih članov, 35 gospodinjstev (14%) šteje 2 družinska člana, 33 gospodinjstev (13%) šteje 1 družinskega člana, 28 gospodinjstev (11%) šteje 6 družinskih članov, 11 gospodinjstev (4%) šteje 7 družinskih članov, 5 gospodinjstev (2%) šteje 8 družinskih članov, 2 gospodinjstvi (0,8%) štejeta 9 družinskih članov, prav tako 2 gospodinjstvi štejeta 10 družinskih članov, 1 gospodinjstvo (0,2%) pa šteje 11 družinskih članov. 95% 95 % anketiranih ima urejeno stanovanjsko vprašanje, medtem ko 5 % še nima urejenega stanovanjskega vprašanja. Ali poznate vrste socialne pomoči ? 54 % anketiranih je seznanjenih z vrstami socialne pomoči, medtem ko jih 46 % še ne pozna. Živite v: Status članov gospodinjstva 1% 0,4% 4% 94,6% 27% (263 članov gospodinjstva) iz anketiranih gospodinjstev je nezaposlenih, 21 % (201) je zaposlenih, 18 % je (172) upokojenih, 32 % (300) je nepreskrbljenih otrok, ter 2% ostali. iSPiiiillliillill ■ ...-,■ ■ rt|: KS SV. ANDRAŽ Katerim področjem bi morala občina Destrnik -Trnovska vas, po vašem mnenju pri razreševanju socialne problematike dati prednost? 10% 20% Občina bi morala pri reševanju socialne problematike dati prednost, štipendiranju nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin (21 %) ter zaposlovanju (20 %), nato pomoč mladim družinam (14 %)in revnim (12 %) ter raznim oblikam socialne pomoči (10 %), ugodnim stanovanjskim kreditom 9 %) in subvencioniranju zdravstvenih uslug socialno ogroženim (7 %), kot slednje pa preprečevanju odvisnosti - alkohol... (3 %), izgradnji novih stanovanj (2 %) ter subvencioniranju stanarin socialno ogroženim (2 %). ANKETA O PRILJUBLJENOSTI NAŠEGA ČASOPISA OBČAN 5% 95% 95 % anketirancev je zadovoljnih s časopisom Občan, le 5% jih je nezadovoljnih s časopisom. 2. Kaj pogrešate v časopisu Občan? KS DESTRNIK 25% 4% Največ anketirancev torej kar 65 % ne pogreša ničesar v časopisu Občan, 25 % anketiranih pogreša več kmetijskih nasvetov, 4 % jih pogreša oglase, 3% anketiranih pogreša križanko, 1% pa jih pogreša horoskop, otroške spise in kuharske nasvete. KS TRNOVSKA VAS 1. Kako ste zadovoljni s časopisom Občan? KS DESTRNIK 97% 3% 97 % anketirancev je zadovoljnih s časopisom Občan, le 3% jih je nezadovoljnih s časopisom. KS TRNOVSKA VAS 6% 94% 88% Največ anketirancev torej kar 88 % ne pogreša ničesar v časopisu, 5 % anketiranih pogreš,a križanko, 4 % jih pogreša oglase, 1% pa jih pogreša horoskop, otroške spise in kuharske nasvete. KS SV. ANDRAŽ 98% 94 % anketirancev je zadovoljnih s časopisom Občan, le 6% jih je Največ anketirancev torej kar 98 % ne pogreša ničesar, !,2 % anketiranih nezadovoljnih s časopisom. pogreša križanko, 0,4 % pa je takšnih, ki pogrešajo oglase in kuharske nasvete. 3. Česa je preveč v časopisu Občan? KS TRNOVSKA VAS KS DESTRNIK 32% 65% 65 % anketirancev je mnenja ,da ni ničesar preveč v časopisu Občan, 3% anketirancev meni, daje preveč politike, 32 % anketiranih pa je mnenja, daje preveč obrekovanja. rrW\W\ :xxxxxxxxxxxxxxx \XXXXXXXXXXXXXXXXX 70% 30% 30 % odstotkov anketiranih bi bilo pripravljeno plačati naročnino za časopis občan, 70 % pa naročnine ni pripravljenih plačati. KS SV. ANDRAŽ KS TRNOVSKA VAS 5% 9% 86 % anketirancev je mnenja ,da ni ničesar preveč v časopisu Občan, 5% anketirancev meni, da je preveč politike, 9% anketiranih pa je mnenja, da je preveč obrekovanja. KS SV. ANDRAŽ 3%1% 58 % odstotkov anketiranih bi bilo pripravljeno plačati naročnino za časopis Občan, 42 % pa naročnine ni pripravljenih plačati. 5. Koliko bi bili pripravljeni plačati za časopis Občan? KS DESTRNIK 14% 96% 96 % anketirancev je mnenja ,da ni ničesar preveč v časopisu Občan, 3% anketirancev meni, da je preveč politike, le 1% anketiranih pa je mnenja, da je preveč obrekovanja. 68 % anketiranih, ki bi bili pripravljeni plačati naročnino se ni znalo opredeliti, 14 % anketiranih bi plačalo mesečno za časopis Občan 100 tolarjev, 15% bi jih bilo pripravljenih plačati 50 tolarjev, 3 % pa bi plačalo 30 tolarjev mesečno za časopis. 4. Ali bi bili pripravljeni plačati naročnino za KS trnovska vas časopis Občan? 51 % anketiranih, ki bi bili pripravljeni plačati naročnino se ni znalo opredeliti, 50 % odstotkov anketiranih bi bilo pripravljeno plačati naročnino za časopis 38 % anketiranih bi plačalo mesečno za časopis Občan 100 tolarjev, 11% pa občan, prav tako 50 % pa naročnine ni pripravljenih plačati. bi bilo pripravljenih plačati 50 tolarjev. KS SV. ANDRAŽ KS TRNOVSKA VAS 19% • • * * * ' » * • . 11% 70% 70 % anketiranih, ki bi bili pripravljeni plačati naročnino se ni znalo opredeliti, 19 % anketiranih bi plačalo mesečno za časopis Občan 100 tolarjev, 11% pa bi bilo pripravljenih plačati 50 tolarjev. 6. Čigave članke najraje berete? 2% v »“v'V*"v•‘'v•*X.»•%,• -V« za fofttvo in fport itfgUia s sofmzmdnvvem investicije v ttaodavo h adaptacijo prostorov OS Peturni* v skupnem obsegu 3>48 m1 vseh neto obdanih površin (od tega novogradnja 1.962 m1 in adaptacija 1..386 m ), za kar znaša višina soodcklba Republike Slovenije s-Č,l«0 SKUPAJ 394.685.600 SIT x3(W> 191.342.800(per LU997) 2. Iz sredstev Republiškega proračuna, fct sredstev 3» mtnnavo občinskih proračunov je btl v ta namen nakazan občini Ptuj v letu 1995. znesek 3.000.000 SIT x 1.2727 ■* 3.818J0OSIT (per 1.1.1997.) 3, V predlogu proračuna ta leto 1997. je v sredstvih za demografeko ogrožena območja predvideno 35.000.000 SIT: 4. Manfcdruvo za Jolstvo in tp