ZA-KAJ STRAŠUO GALVANOTEHNIKE - II, DEL Obstaja ; samo zastrašenost Inž. Marijan Beretič, lastnik Galvanskega servisa, Ižanska 2, je kritičen sogovornik, ki zmore oceniti vso širino onesnaževanja oko-Ija, ki se pojavlja pri nas. V pogovoru o gal-vanotehnikah, ki naj bi jih zgradilo šest obrnikov na Rudniku, je izpostavil še veliko večja iii hujša onesnaževanja, ki jih v našem mestu in okolju povzročajo hoteli, kuhinje, pralnice, bolnice, inštituti, ambulante, že-leznice, ceste, naftni servisi, pa se nihče ne spotika ob te velike, a neizpostavijene kvar-Ijivce okolja. Zaradi njihovega poslanstva? Zaradi neznanja Ijudi? Zaradi namerne (ne-gativnc) obveščevaine akcije o galvanoteh-nikah? V prejšnjem pogovoru smo omenili čistil-no napravo, ki naj bi jo imele galvanotehni-ke na Rudniku. Vam je znan njen način izgradnje in delovanja? »Planirano je, da bi bile vse odpadne vode-specifično speljane po posebnih odvodnikih v čistilno napravo. Vsaka delavnica bi imela poglobitev, v kateri bi stale v linijo razvršče-ne banje. Vsi odtoki bi bili ločeno speljani v ustrezne usedalnike, kjer bi potem snovi kemijsko obdelali. S tem pa je popolnoma izločena možnost vsake zastrupitve okolja. Zato lahko rečem, da v galvanotehnikah strupenih snovi praktično ni več, ampak ob-staja samo še zastrašenost ljudi.« So te galvanotehnike res tako potrebne, kot trdite in, kakšno nevarnost predstavlja za krajane skladišče Polikema? »Galvanotehnike so nam potrebne kot kruh. V industrijskih galvanah prav gotovo ne bodo opravljali takih drobnih in razno-vrstnih del, kot v obrtniških. Pomembno pa je tudi to, da so v njih že izobraženi in strokovno usposobljeni ljudje, ki se zaveda-jo svoje odgovornosti za varovanje okolja. Tudi pri Polikemu. njegovemu skladišču ozi- Inž. Marijan Beretič med delom r Galvan-skem servisu na Ižan-ski2 roma pretakališču, v^ljajo trditve, da dejan-sko ni nevarnosti za^okolje. Sedanja tehno-logija varovanja je tako izpopolnjena, kon-trola pa tako stroga, da ne more in ne sme priti do negativnih vpadov v okolje. Prav za vse tekoče, plinske ali druge negativne emi-sije, pa so tudi že znani reševalni postopki.« Ljudje ne bodo verjeli tem besedam, saj imajo prav gotovo v spominu številne pomo-re rib v naših vodotokih. Najpogosteje so bili imenovani za krivce galvanizerji. »Res so bili imenovani za krivce galvani-zerji. Upam si trditi, da je bilo več krivcev v industrijskih galvanah, kot v privatnih. Prepogosto pa so zamolčali tudi nizek vodo-staj oziroma slabo oskrbo vode s kisikom. Tega pa so krivi tudi dragi onesnaževalci, predvsem organskega izvora. Ne pozabite na ogromne količine fekalij, ki odtekajo v naše vode in v njih trošijo kisik.« Vrniva se spet na galvansko strokovno področje. Kakšno zadolžitev ima pri tem vaš galvanski servis in seveda, kakšno odgovor-nost? • »Razvili smo borin, s katerim poberemo iz vode vse težke kovine in jih pretvorimo v netopno stanje. Pri nas je to novo, po svetu pa znano že več časa.« Torej ni vzrokov, da bi se na Rudniku bali galvanotehnik? »Ne!« Tehnologija čiščenja anorganskih odplak je danes tako popolna, da dejansko ni možnosti, da bi škodovale naravi.«