Št 31. V Ljubljani, petek dne 7. februarja 1919. Leto III. NAPREJ Mo iipiHle socialno MMm stranke. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan pepoldne. V . 4 ; t. \ • V« V Unbljanl, USiteljak« kitkama. Uredaifttf* I> apravalitr* v Ljubljani, FranČiSkasaka aliea »tev. 6, L nidilt. Naročnin«! K »•-, u t marati: vratiča p« poiti > dostavljanjem na do« m ealo leto K 42 —, sa pol leta leta K 10-50, sa mesec K 350. Za Nemčijo celo leto KM, u oaialo tujino in Ameriko K M. .Ut vratiča 30 ▼; pogojen proator K1*—; razglasi in poslan« v; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacij« ta liat ao poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Svet ne more živeti mirno, če v Rusiji ni miru. Na mirovni konferenci v Parizu je bil sprejet predlog prezidenta Wilsona, ki pravi med drugim: „Edini cilj, ki so ga imeli doslej v mislih zastopniki sporazuma, ko so obravnavali vprn-Sanje vojaške intervencije, ki naj bi jo začeli v Rusiji, je bil: pomagati ruskemu narodu, a se nikakor ne vmešavati v njegove pravice. Zastopniki entente so imeli še vedno Rusijo za svojega prijatelja, a nikdar za svojega sovražnika, in žele tudi zato, da pomagajo na vsak način ruskemu narodu. Redu pa v Rusiji ne morejo (1), pred obnovitvijo starih normalnih pogojev za delo, trgovino in promet obnoviti. Ententa brez ugovora priznava revolucijo ter pe bo podpirala pod nobenim pogojem podjetja, ki bi bilo naperjeno proti revoluciji. Njena odkrita ter edina želja pa je, da se urede v Rusiji razmere in da se ji pomore ven iz sedanjih težkoč. Evropa in sploh ves svet ne morejo — brez mirne Rusije — mirno živeti". Dalje poživlja ententa vse sedanje ruske vlade — razen Finske in Poljske — da pošljejo svoje zastopnike na Princov otok v Marmar-skem morju, kjer še začno 15. febr. neobvezni posveti glede na upravo ruskih razmer. Wilsonov predlog je bil po končani debati sprejet soglasno. Komisija štirih velesil, ki jo sestavljajo po eden vojaški in eden civilni pooblaščenec za vsako velesilo, odide na Princov otok pred Carigradom, kjer se sestane z delegati štirih raznih Vlad, ki imajo sedaj vlado nad Rusi o v svojih rokah. Ko zaslišijo te delegate, poda komisija konferenci, ki odloči nato kot poslednji faktor svoje poročilo. Postane vojaška intervencija v Rusiji fakt? Ta problem je polnil v zadnjem času predale listov za mejo in pri nas. Izmed francoskih imperialistov in od švedskih listov, so se širila med svet poročila, da pošlje ententa ogromne armade v Rusijo, da se boljševiško gibanje potlači. Sedaj so se že nekako iztreznili. S sprejetjem predloga o posvetovanjih na Princo-vem otoku, je pri najmanjem odstranjena, če *e ne — kar pa je najbolj resnici podobno — Pokopana možnost, vojaške intervencije proti Sovjetski vladi, najmočnejši vladi v Rusiji. Kaj je tu odločevalo ni težko konštatirati. Države, ki si v resnici žele miru, kot n. pr. Amerika, vedo, da bi vsako protirevolucijsko postopanje užgalo nove plamene zavisti in bojeviti- j Posa,n?eznimi drugimi narodi. .Na mišljenje delavskih mas v vseh deželah entente l6r TZL x 'r°V- se mora.i° ‘udi ozirati: £?„r ? mnenje vseh teh na vsak na- čin proti intervenciji. Pri vsem tem pa ne smemo tudi pozabiti da je na opuščenie intervencije v Rusiji vplivala tudi boljševiška agitacija na vojake en-tentnih držav, ki so bili v Rusiji. Boljševikom 8e je s samimi letaki posrečilo, da so odvrnili furmansko armado od napada na Petrograd jo prisilili, da se umakne, ker so se začeli ^ njej vojaki upirati. Enaki razkroj je učinila agitacija ludi pri japonski vojski, poslani v Sibirijo in ta agitacija je tudi znatno poslabšala vojno zmožnost, prej najbolj discipliniranih Omskih vojakov. Teh stvari se ententa gotovo *«veda. Čeprav govore sedaj o raznih četah, Poslanih proti Rusom, o tankih itd., vendar ■ttatra to ves svet za nepomembno. Ententi utegne to precej škodovati in na moči in ,a ugledu ozir. priljubljenosti pri posameznih s • • — Dalje 6e nam zdi, da se misli o ecialistični revoluciji širijo tudi v ententnih zavah, in iz teh vzrokov je tudi vojaška in-vencjja v Rusiji nemogoča. Prišla so poro- čila o ustanovljenju vojaških svetov v Angliji, pri mornarici, katere je morala admiraliteta potrditi. Predlog mirovne konference je gotovo računal z vsemi temi pojavi in zato je tudi ta predlog take zgodovinske vrednosti. BoljSe-viška vlada, ki je bila od meščanskih in kapitalističnih listov razglaševana za bando roparjev do današnjega dne, proti kateri so propagirali ententni generali osvobodilni boj, meščanski listi „boj za občečloveške in vseslovanske ideje" (prisebno pri nas), je priznana sedaj za enakopravno in enakovredne vsem ostalim vladam, ki so se ustanovile doslej'po Sibiriji in Rusiji, in za zmožno in vredno, da se ž njo sploh kaj razpravlja. Treba je pa priznati, dft ima glavno zaslugo pri tej odločitvi Wilson. Mi smo razpravljali o našem stališču na-pram Rusiji ravno te dni. Odklanjale te boljševiško taktiko, o koji ne moremo gotovo trdili, da se ni razvila iz ruskih razmer in pa pod njihovim pritisk6m, pravimo da zaenkrat še ni potrebna za naSo mlado držaVo, a razmere jo lahko zbude, ker vzrokov je dovolj. Smatramo večino vesti, prihajajočih iz Rusije, za laž ter moramo Še počakati s sodbo o tem, koliko da se je posrečilo ruskim sovjetom z novim prevratom. Toda kar najodločneje pa protestiramo proti vsaki intervenciji v Rusiji, in ce se države boje agitacije z Rusije, je potem njihova dolžnost, da ji z izboljšanjem delavskih raz-1 mer ter z zadovi>lj tvijo delavskega razreda, odvzamejo mbč učinka. Želimo, da se Sklene v kar najbližjem čaBU iz Rusijo mir; želimo, da se pusti Veliko Rusijo, Sibirijo in Ukrajino, da se bedo mogle na podlagi socialističnih načel razvijati v miru in v normalnem stanju; zahtevamo pa Od entente, da pusti Rusijo, ki jo nič ne briga, pri miru: skrbi naj raje za Ureditev domačih razmer, kjer ima še dovolj dela. Če se pa eventualno malo b61j razširijo revolucionarne socialistične ideje po svetu, ji — kakor tudi naši buržoaziji — ne bodo nič škodovale. Enako smo siti tudi laži 1 Jus. Za trezno Jugoslavijo. Prejeli smo in objavljamo: Sestanek prijateljev treznosti pretekli petek ič bil nov korak k streznenju našega naroda. VečM pomen Jc dobil zlasti s tem, ker so sc ga udeležili Štirje poverjeniki narodne vlade, mod njimi predsednik nov« deželne vlade. Namen sestanka je bil dvojen: 1. kako izvesti treznost no organiMc.jo, 2. kako delo »tabora« Svete vojske nadaljevati. Predsednik poroča, ka} se Se že storilo od tabora dalje. Najprej In sicer takoj tretji dan po taboru smo vzdignili na noge hrvatsko Sveto vojsko v Zagrebu. Med tem pa smo že Izvedeli, da jc brvatska vlada vzela protialkoholno organizacijo pod svoje okrilje in ji aasig urala pokritje njenib izdatkov. Nasproti pa je iz Belgfada od velike srbske lože- »Trei-venošt« došel 27. januarja liaSi Sveti Vojski poziv in povabilo, da sc 'zdriižimo v borbi za' treznost Jugoslovanskega naroda,-kar se bo seveda zgodlld. Odgovorili sntb Jlrri zaenkrat pismeno, a v najkrajšem'času staffrinlS i njim tudi v osebni stik v Belgradu samem. Sveta vojska je daiie vložila vet vlog na našč oblasti, tičočih se treznostne iikcije, med drugfmi zlas*i: 1. Višjemu šolskemu svetu, da naj se pouk o alkoholizmu, zaukazan že prej po vMah na Kranjskem, predpiše za celo slovansko ozemlje. Visjj šolski svet sc Jc tej prošnji rad odzval ter bo izšel v kfatkfem ifov tozadevni ukaz vsem šolam po Slovenskem. 2. Deželni vladi, da naj bi skrbela, da se njene odfodbc glede orne-litve pijančevanja po deželi točneje izvršujejo. Bočim se namroč v Ljubljani policijska ura precel dobro drži, prihajajo z dežele pritožbe, da se tam za vladne odredbe prav malo zmenijo, da ponekod pijejo in pleščjo cilt noči in se iz vladnih naredb norčujejo. — Razgovor Je tudi prišel na protestni shod gostilničarjev. Na tem shodu so gostilničarji povedali ■ nekaj pametnih; med drugimi zlasti to, da naj se ne kaznuje samo gostilničar, ki predpise prestopi, marveč piianec sam naj bo k az njivi Dalje so še gostilničarji upravičeno pritoževali, da je pijanosti mnogo kriva prosta prodaja žganja «po kmetih. Te proste prodaje pa je kriva prosta kuha žganja, ki jo Je poverjeništvo za finance v eni prvi svojih odredb dovolilo. Verjamemo tudi, da imajo gbstilničarji rajše trezne in mirne goste kakor pijance. Res pa je tudi, da je število gostiln nad vso lhero preveliko. Ce jc rt. pr. v mestecu z 2000 prebivalci celih 33 gostiln, ko bi lih za resnično potrebo gotovo zadostovalo 5, 6, kvečjemu 10, se iz tega Jasno vidi, da nas je bivša Avstrija s to vrsto socijalne oskrbe prebogato obdarila. Ce pa je Avstrija vlekla dobiček (z ljudske propasti, tega Jugoslavija no sme delati I Zato bo treba v tem oziru v naši mladi državi temeljite reforme. Gostilne ne smejo biti kraji brezmernega popivanja, ampak naj res služijo svojemu prvotnemu in pravemu namenu: postreči hrane in okrepčila potrebnim. Potem bo gostilničarski stan res koristen in spoštovan. Predvsem pa je treba omejiti žganjepitje in žganjekuho. 13.000 žganjarskih kotlov je poSebna kranjski specialiteta in kranjska — sramota. Po drugih deželah tega ni V toliki meri. Naša vlada tej zlorabi sadja no sme roke držati! Predsednik deželne vlade obljubi, da bo vlada od svojo strani storila* kar ji je mogoče, da se bodo njene odredbo tudi po deželi Izpolnjevale, da se pa nc sme vs« samo od vlade zahtevati. Niti orožniki ne motejo vsemu kaj. Ljudstvo samo mora skrbeti za redi Organizirani protialkoholni po posaniezulh krajih so poklicani paziti, da se tozadevne vladne odredbe izpolnjujejo. — Sadjarski nadzornik Humek priporoča popularizacijo treznostne Ideje. — Poverjenik dr. Pogačnik nasvetuje predavanja o treznosti po vojašnicah. — Profesoric« Št upe a priporoča, naj se znova prično gospodinjski tečaji, da bbdo znale naše gospodinje dobro postreči moškim in jih s tem bolj privezati na dom. Ravnatelj Rohrman poudarja, da je treba skrbeti, da se bo naše domače vino pridno eksportiralo, ne pa tuje, niti hrvaško, še manj pa ogrsko in laško, k nam importiralo. Za pijanost fn pijance zahteva drakoničnlh kazni, sicer ne bo bolje. Glede protialkoholne organizacije se je poudarjalo, da bi bilo za stvar najuspešnejše, če bi imela vsaka stranka svojo. Kajti potem bi skušaa pridobiti v svojih krogih kar največ članov in bi se pričela vesela tekma med po&ameznhni organizacijami; Tudi pri drugfh narodih se grupirajo protialkoholiki po strankah. Voditelji posameznih organizatij pa naj bi tvorili skupni akcijski odbor. Tak medstrankarski akcijski odbor, broječ 15 čfanoV, Se je Izvolil takoj. Ta odbor Ima voditi na-dalfnt* akcija za trezno Jugoslavijo. Uredba poslov davčnih komisij. V uradnem listu od 3. t. m. se razglaša pod št. 336 tiarodba celokupne Narodne vlade, ki se tiče poslov davčn'h komisij in ki določa v členu L, da se dosedanji kranjski komisiji 11. stopnje — pridobninska deželna komisija in dohodninska prizivna komisija — razpustita in mestu njih ustanovita novi komisiji za vse območje f.nančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, torej tudi za štajersko in koroško ozemlje, kolikor pripada naši državi.»Ta odredba je bila absolutno potrebna. Za navedeno ozemlje jc namreč z državnim preobratom ipso faeto prenehala kompetenca deželnih komisij v Gradcu In Celovcu, krajskima komisijama v njih stari sestavi kot izraženima regijonalnima instancama se pa štajerski ln koroški okraji kratko in malo tudi niso mogli podrediti. Ustanoviti »e je moral toraj zattje nov prizivni fo-fum v pridobninsklh in dohodninskih zadevah, ta pa bodita v smislu naredbe štev. 336 razširjeni in preustrojeni komisiji H. stopnje v Ljubljani. Izmed detajlov člena I. jb občnega interesa samo ta, da odpošlje mestu deželnih zborov, dokler ne dobimo zanje ustavnega ekvivalenta, pbverjenik za notranje zadeve gotovo število članov, in sicer v prav tistem razmerju, kot dosedaj deželni zbori. Da Sta se ustanovila' za vse območje finančnega deželnega ravnateljstva enotni komisiji, je opravičeno ne samo po upravno-tehničnih 1n davčno - političnih Ozirih, marveč tudi po tem, dn nimamo nobenega povoda, umetno vzdrževati stari avstrijski regijonalizem. Se'mnogo važnejše od Člena I. je člen II., katerega kratka vsebina je ta, da preide v prvi instanci priredba obče pridobninc in dohodnine (davka na vojne dobičke) začasno v roko davčnih oblastev. Sedanje komisije datirajo po svojem jedru še iz predvojne dobe. Oospodarskc in končno tudi politične razmere so se pa od takrat tako temeljito spremenile, da so komisije v svoji današnji sestavi pravi anahronizem, ne glede na to, da je marsikatera le še za silo sklepčna in da starejši člani lfe še z vso umljivo navel.čanostjo opravljajo svoje posle. Razpust starih komisij Je torej neizogiben, hoteč pa sestaviti nove Je morala vlada uvaževatl še drug zelo nujen upravni postulat, in ta Je, da davčna oblastva, katerih osobje so Je v vojni dobi porabljalo v vse mogoče'administrativne svrhe, dobe končno nekoliko dtiška in spravijo pfired-benl aparat vsaj približno zopet v normalni red. Znana stvar je in tudi razsodni davkoplačevalci se čim dalje-tem bolj pritožujejo, da je treba na najnavadnejšc odmere, kaj šele v kompliciranih slučajih, čakati po celo leto in več. Da tako zamude niso v prid niti državnemu zakladu, niti rednim davkoplačevalcem, je Jasno, in razmere kriče po remoduri. Ta pa je sedaj, ko se iz drugih razlogov borimo s personalnimi težkočami, mogoče le na ta način, da se davčna oblastva zd nek&j čdsd posvetijo izključno priredbenemu delu. Baš v tem' oziru bi pa bila sestava novih komisij in ž njo združene volitve še ena In zelo občutna zapreka več, ne glede na to, da so volitve v okupiranih in obmejnih okraj h kratko in malo neizvedljive in, da je več kot dvomljivo vprašanje. Jedi so razmere sploh že godne za volitve v strogo upravne zastope. Če se Je vlada iz teh razlogov odločila za začasni razpust komisij I. stopnje, dasi ceni v komisljonalni priredbi eno najvažnejših pridobitev modernega davčnega prava, sme pač pričakovati tudi od občinstva, da se bo sprijaznilo s to odredbo, tembolj ker je lahko uverjeno, da se bodo razpisale volitve čimpreje, če le mogoče že za leto 1920. Za prehodno dobo je dala deželna vlada vsem oblastim z odlokom od 4. januarja 1919, št. 789, primerna navodila, ki se v bistvenih točkah glase tako-le:«...........tem več pa mi je na tem, da se ta provizorij ne izkoristi ali celo zlorabi v enostranske fiskalične namene. Cim večjo odgovornost prevzamejo po naredbi (št. 336) davčna oblastva napram državi, da dobi zadnjo krono, ki ji gre v zmlslu pametno in pravično uporabljenega zakona, tem skrbneje se morajo varovati vsega, kar bi moglo vzbuditi v prebivalstvu neza-upnost in tisti čut brezpravnosti ki ne bi bil za bodočnost naših davkov ničmanj usodepoln, nego slabi vzgled nepoštenih patentov, ki jih davčna oblast ne zna zadeti. Ravno formelna olajšava priredbe, ki jo prinaša naredba, opominjaj davčna oblastva, da v materljalnem oziru še z večjo skrbnostjo in vestnostjo Izvedejo priredbo in v to svrho kolikor mogoče vzdrže zvezo s tistimi člani razpuščenih komisij, ki so se odlikovali po svoji objektivnosti, zanesljivosti in poznavanju krajevnih razmer. Zakon nudi oblastvom možnosti dovolj, da si zasigurajo sodelovanje takih elementov in jih zaslišijo kot izvedence, zaupnike, itd. v vseh dvomljivih, zlasti pa v tistih slučajih, kjer je po zakonu predpisan ukrep cenilne komisije. Pričakujem od davčnih referentov, da se bodo te možnosti kar največ poslužili in dali dotičnikom — njih lojalnost napram državi predpostavljeno — brez razlike narodnosti priložnost, da se vsaj tem potom udeleže priredbe«. Politični pregled. = .Županska zveza" sobnega okraji Vipava in tržaški gubernator. Deputaciji e^nje .Županske zveze“, pod vodstvom dr J. Wdfar>a je izročila tržaškemu gubernatorju spomerrco, tičoco se zaukazane uporabe itali. jezika pri ob Činah in obč. pečatov z italj. besedilom Izjavlja se, da župani niso zm >žni italijanščine, da bi občme gos odarsko trpele, če bi morale najemati ta nike, zmožne obeh jezikov. Opozarjamo na dejstvo, da se je pod Avstro Ogersko vedno uradovalo slovi nsko in da obči e niso nikdar bile d' Ižne, pn dl a ga ti < blastim neslovenske dopise. Tud' vojaške <>b asti italj. armade so po zasedbi iziavi e, da čuvajo di^edanje 'ege naroda i1 zak -ne do ' ki n noveljavne od očitve o us« di Julijske Ben č je. .Županska z eZ'*?prosi, da se ia'.veliavi ukaz kraljevega kom sarj. tr v Postojni z dne 18. I. 1919. št. 70. —Gubernator si ie pridržal def oitivno rešitev po natančni tozadevni preiskav'. = ltaljani na Dunaju. Dunaj. 5. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: 200 mož močni italijanski oddelek, ki je dospel včeraj 8 strojnicami semkaj in pripeljal s seboj tudi 44 praznih tovornih vozov, bo zakladnice in knjige svojecusno iz Trsta na Dunaj premeščenih bank z vojaškim spremstvom spravil zopet v Trst. Prepeljanih bo za več milijonov vrednostnih papirjev. Vest, da bodo Italijani odpeljali zahtevane umetnine z Dunaja v Italijo, se ne potrjuje. = Nemška skupščina v Weimar-u. Berlin 6 fer. (Lj. k u.) C h oslore med narodi ali jih pa razsodijo, tudi v takih primerih, ki jih imenujejo življenjska vprašanja. Ta razsodišča smejo vsak čas preurejati meje po informacijah prebivalstva, ako j so te preuredbe potrebne. Zveza narodov naj odstavi vse stalne vojske in naj doseže popolno razorožitev. Dokler bo oborožena sila vsled mednarodnih odnošajev potrebna, mora biti pod poveljstvom z\eze narodov. Zveza narodov mora razpolagati s sredstvi ekonomskega preloma, da izsili izvršitev svojih ukrepov, ako treba. Kjer so car!t ske tarife, naj bodo odvisne od privolitve zveze narodov. Zveza naj prevzame mednarodna prometna pota in občila neposredno v svojo upravo. Zveza mora Imeti pooblastilo, ki ji dovoljuje, da se razvije v organ, ki ureja proizvajanje in razdeljevanje živil in sirovin sveta, da se jirodukcija razvije kar najbolje. H gospodarskim funkcijam zveze spada tudi skrb za nadaljnji razvoj mednarodnega delavskega prava.« Ko je bila ta po komisiji predlagana resolucija prebrana, je izjavil ,.^oe‘st5a 11 Islandsko) da pritrjuje tej resoluciji. Kot i>ogoj za zvezo narodov se mora v Parizu skleniti pošten in pravičen mir in priteg-niti sc morajo vsi narodi. Posvetovanje se j^ potem prekinilo in odgodilo do popoldne in se Bern, 5. februarja. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: V popoldanji seji mednarodne sr chdistične konference se je nadaljevala debata o narodni zvezi. Milhaud (Francoska) je zahteval, da bi se rešili vsi konflikti po razsodiščih. Macdonald (Anglija), prednik Hendersonov, je kot načelnik delavske stranke izjavi', da se nikakor ne sme skleniti mir, kakor leta 1871. »Mi v Angliji,« je dejal Maodonak', »naredimo gotovo konec militarizmu ir: no maramo nobenega oboroženega naroda. Orcžje nove zveze ne smejo biti več diplomati marveč narodi; Lloyd George in j druge vlade naj ne cdločajo več usode sveta, marveč narodi sami. Predsednik Branting je I naznanil, da se je na podlagi izjave nemške večinske stranke posrečilo v komisiji doseči sporazum o resoluciji glede vprašanja o krivdi. Resolucija glede krivdnega vprašanja veli: »Konferenca v Bernu izjavlja, da je zanjo vprašanje odgovornosti glede vojne pojasnjeno. Konferenca pozdravlja nemško revolucijo in razvoj demokratičnih in socialnih uredb in meni, da je pot za vzajemno internacionalo prosta.« (Pritrjevanje.) Potem je bila resolucija glede kri' dnega vprašanja sprejeta z vsemi glasovi proti Milhaudovemu. Sprejem resolucijo so jHJ/dra v:li z živahnim odobravanjem in prekinili sejo. Dopisi. Zidani most. Z zanimanjem berem »Naprej«. Zelo umestni so se mi zdeli članki o zdravstvenih rečeh dr. H. Zalokarja. Resnica je, da se je do zdaj v Nemški Avstriji veliko več storilo za noseče, doječe matere in dojenčke kot pri nas. Deželna bolnica v Gradcu ima dosti zaslug, kar se je storilo za revne in nezakonske matere. Tudi vaške babice niso tam v navadi, kakor je to pri nas. Tam duhovnik še krstiti ne bi hotel, če ne prinese otroka izučena babica. Dosti slučajev ponesrečenih porodov mi je znano, ki so jih zakrivile neizučene vaške babice. Dokler vlada ne izda zakona, da je vtikanje v' porodne stvari neizkušenim osebam strogo prepovedano, se bodo dogajali še vedno taki slučaji. Na deželo je treba izučenih babic! Potrebne so tudi podpore nezakonskim iti revnim materam vsaj za časa poroda 1 S tem bi se veliko storilo v naši Jugoslaviji. Izučenim babicam naj bi se poskrbelo tudi »pomožne koške« (Hilfskorb), kakor je to v Nemški Avstriji in tudi v Idriji (po zaslugi župana) vpeljano. Povei jeništvo za zdravstvene stvari naj to upošteva! Zidan most. Zavest nas sili, da razkrijemo javnosti očitne grehe, ki se gode v mladi Jugoslaviji. Ker zapušča sedanji g. restavrater, — Nemec — svoje mesto, se oddaja kolodvorska restavracija na Zidanem mostu. Popolna pravica do prejema se lasti le onim, ki so dalje časa službovali pri železniških restavracijah. Javilo se je več prosilcev, med katerimi jo eden popolnoma opra- i vičeu do msta. Toda naenkrat se čuje, da je Narodna vlada oziroma poverjeništvo za promet, podelilo mesto imejiteljij kavarne »Evropa« v Ljubljani. Vsled te nepričakovano novice smo ogorčeni in zahtevamo odgovor, po katerih določbah so se ravnali gospodje pri Narodni vladi, ko so oblagodarili s tem mestom že itak bogataša, ki poleg tega pri železnici še nikdar služboval ni?! Ali tako pomagate revnejšim? Ali bo tudi v Jugoslaviji tako, kakor Jo bik) v nekdanji Avstriji? Ali bost* r tudi tu protežlrali le milijonarje? To mesto naj se podeli |Onetnu; ki ga je z neumorno, večletno strokovno prakso samoumevno zaslužil! Predvsem zahtevamo doma&na, ki ga ie leta poznamo kot vestnega čl6vekoljuba. Končno $c nekaj 1 Vprašamo Narodno. vlado, kdaj je, in če je sploh slavno • poverjeništvo za promet poslalo prošnje na Dunaj, ki so bile vložene, med prvimi tako n. pr. prošnjo datirano s 5. decembrom 1918? Menda leže še sedaj za-metane v kakem predalu vaše pisarne? Pričakujemo tozadevnih natančnih pojasnil in ponovno opozarjamo, da se ravnate po razpisu. Vse potrebno bomo v najkrajšem času ukrenili. Ne razumemo pa, kko se imenova-nec more potezati za to mesto v škodo drugim. Rogaška Slatina. Tukaj se je ustanovila lokalna or-canizacija. Pred par dnevi je sklical naš predsednik, sodrug Verbovšek, shod, ki so se ga naši delavci udeležili v obilnem številu. Sodrug Vidgaj je razložil potrebo organizacije in priporočal, da se naš časopis »Naprej« razširi med delavstvom in naroča v gostilnah. Dnevne vesti. — O kolportaži našega glasila. V gostilni Pri F-u v Ljubljani sedi druJoa imenitnih gospodov ter se poš eno na č vsega dobrega, kar nudi ta gostilna. Mladenič, r kolo 20—22 let, invalid, pride v sobo n ponuja naše glasilo „Na Prej“. Seveda, kdor ga ne mara kupiti, ta molči ali pa reče „nočem“. Tega pa ta d užba ne stori, temveč reče eden g'sp>dov, Dr. M iz Celovca Namreč, naj si ga Kristan sam prebere in kupi ter še doda nekaj opazk. Tega ne bi mi nikdar od tega narodnega voditelja na Koroškem pričakovali. S cer pride še čas, ko bod > ti gospodje Prav radi naše glasilo brali in tudi pomoči zavednega delavca iskali. — R — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic y ^ubijam vabi u adn štvo tigovine, obrti in industrije na ststanek, ki se vrsi v nedeljo dne 9, svečana t. 1. v restavrac ji Narodnega doma °b 10, uri dopoludne. Namen sestanku je razgovor o predpripravah za občni zbor, predvsem 0 zboljšanju položaja uradništva. — Strokovna Skupina trgovine, obrti in industr je. Vabljeni so vsi uradniki in uradnice, ki morda niso dobili vabil — Cankarjevo s’avje na Vrhniki se bo vršilo v nedeljo dne 9 t m. ob 3 popoldne in pb 7. zvečer v Društvenem domu. Med sporedom jjr tudj Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, Cisti dohodek je namenjen za Cmkarjev spomenik. — Poziv. V Ljubljani in drugod v našem ozemlju se nahaja dokaj beguncem iz po Italijanih okupiranega ozemlja, ki se želijo vrniti v okupirano ozemlje. Italijanski guverner v Trstu je naprosil deželoo vlado za Slovenijo, da mu do 10. t. m. pripravi spiske te h oseb, da si potem morejo izposlovati dovoljenje za povrnitev, begunci, ki se želijo vrniti v okupirano ozemlje, naj se torej najkasneje do 9. t. m. javijo pismeno Ha posredovalni urad za begunce v Ljubljani, ki bo dotične imenike dostavil italijanski vojaški vladi v Trstu. Imenom naj bo v priglasila cah pridan tudi stan in prejšnje bivališče in tudi sedanje bivališče in pa kam je kdo pristojen. Če fticgoče je priložiti tudi tozadevne dokumente. — Podpredsednik deželne vlade za Slovenjo g spod dr. G egor Žena* spiejema stranke vSak dan od pol 12 n do pol lh opoldan. ( — Častniška aprobativna komisija se je e dni presedla v samostan »Nemške ga viteškega reda« na Križevniškem trgu . — Častniška aprobativna komisija v L'u- °*ianl. Prejeli smo in objavljamo: V dnevniku »Jugoslavija" z pne 2. j3n. 1919. je bil napaden 8. podpolkovnik Fran Z w i r n, mestni Poveljnik v Mariboru, češ da je vzgojil svoje Otroke v nemškem duhu, in de a za nemško stvar, da ie predal svoje slovensko in Dotem nemško mišljenje itd. Na lasten pndlog g. ppka Zwirnaje častniška aprobativna komisija preiskala to zadevo in dognala, da so vsa očitanja v navedenem listu krivična in neopravičrna. V svoji Ptenarni seji die 1. febr. 1919 je komisija ^oglasno izrekla, da ni nikanega povoda,da se vs'ed navedenih obdolžitev postopalo proti Ppku Zwirnu, tem manj, ker se ni moglo od °oene strani doprinesli niti najmanjšega dokaza a omenjene obdolž>tve. r — Razpis natečaja. Poštno in brzojavno avnateljstvo za sjovensko ozemlje vabi s tem j °štene naredae tvrdke, da se za sedaj potegu j. 1° za sledeča dela: a) kovaška dela (poprav-iid i ‘n izdelovanje vozov, b) kolarska dela, c) 1 j e,'Ovanje pečatnikov, d) urarska dela (popraven stensk'h uradnih ur) e) sedlarska deta b pravljanje torb za pismonoše). K točkam a in 3 [Menjamo, da se mora potegovati za vsa taka Se n tudi 5na satna tvrdka. Natančneja pojasnila j dobivajo v uradn h urah od 8 ure zutraj do re popoldne in od 4 ure popoldne do 6 ure zvečer pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani in sicer referenti za ekonoriiične zadeve poštnem komisarju dr. Janžekoviču. — Razpis učiteljskih in nadučUeljsklh mest a) šolski okraj ptujski: Na štiriražrednici pri Sv. Andražu v Leskovcu ena služba za učitelja iin ena služba za učiteljico; prosta soba, na štirirazrdnici pri Sv. Lovrencu na Dr. p. služba za nadučitelja, na štiriražrednici v Majšperku, pošta Ptujska gora, služba za učiteljico; prosta soba, na šestrazredniči v Sv. Marjeti pri Ptuju služba za učitelja; prosta soba, na štiriražrednici pri Novi Cerkvi, pošta Podlehnik, dve službi za učitelja, na štiriraz-rednici v Ptujski gori služba za učitelja, na dvorazred-n.ci na Stoprcah, pošta Rogatec, služba za nadučitelja, na štiriražrednici v Vurbergu, služba za učiteljico; prosta soba, na št.rirazrednici v Zavrču, služba za učitelja; b) Solški okraj ormoški: Na štiriražrednici pri Sv. Bol-fonku na Kogu pri Središču služba za-nadučitelja, na štiriražrednici pri Sv. Lenartu pri Vel.ki Nedelji, služba za nadučitelja, na trirazrednici pri Svetinjah, pošta Ivanjkovci, služba za učitelja oziroma učiteljico, na petraz- ^/ednici v Veliki Nedelji služba za nadučitelja, c) Šolski okraj rogaški: Na trirazrednici v Sv. Florijanu, pošta Rogatec, služba za učiteljico, na trirazrednici v Sv. Juriju pod Rog. g., pošta Rogatec, služba za učitelja, oziroma učiteljico, na trirazrednici prt Sv. Roku na Sotli, pošta Rogatec, služba za nadučitelja in služba za uč.te-ljico, na trirazrednici v Žetalah služba za učitelja. Redno opremljene prošnje naj vlože prosilci (pros.lke) po predpisani poti pri dotičnem krajnem šolskem svetu do 1. inarca 1919. — Direktna zveza Reka-Zemun. Zagreb, 5. iebr. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, potekajo pogajanja med jugoslovansko železniško upravo in francoskim vojaškim poveljništvom glede na uvedbo direktnih vlakov na progi Reka-Zemun ugodno. Ze v najkrajšem času bo začel voziti na tej progi povspešen osebni vlak, ki bo sicer namenjen v prvi vrsti francoskim vojakom, a bo sprejemal po možnosti tudi civilne potnike. Kakor hitro bo mogoče, se uvedejo med Zemunom in Reko direktni brzovlaki. Zvezo bodo oskrbovali Francozi z vsem potrebnim, torej tudi z osobjem in premogom. — Živila za Dunaj. V'sieJo zvežer je odšel iz Buchaa prvi švicarski vlak z 29 vagoni živil, naimnjenih za Dunaj. Sodijo, da dospe vlak na Dunaj d*nes. — Slovenski kademiki izključeni Iz agrikulturne visoko šolo na Dunaju. Dunaj, 3. febr. (Lj. k. u.) Olasom dun. kor. urada poročajo listi: Zaradi dogodkov v Mariboru so na podlagi soglasnega sklepa. profesorskega zbora in vseh nemških slušateljev izključili vso slovenske dijake z visoke šole, za poljedelstvo. —• Zahvala, Terezija Klopčar iz. Tomačevega pri Ljubljani se najiskrenejše zahvaljuje, delavstvu Pollakove tovarne za velikodušno da,rilo kot podporo ob priliki svojega moža, enako delavstvu ter gosp. ravnatelju Kolinske tovarne za spremstvo na zadnji ppti. Tisočera hvala vsem! Zadnje vesti. Napad na Cmurek. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne (>. febr. zvečer iz uradnega vira: Danes opoldne je izvršil nemški vojaški oddelek napad na Cmurek. Napad je bil odbit. — Položaj pri R idgcni je neizpremenjen. Zagrebško delavstvo za osemurni delavnik. Z a g r e b , 6. febr. (Lj. k. u.) Danes dopoldne je bilo protestno zborovanje socialističnega delavstva. Zborovanja se je udeležilo okrog 4000 delavcev vseli kategorij. Govorniki so poudarjali nezadovoljnost delavstva, ker odločujoči faktorji niso izpolnili obljub, ki so jih uali delavcem na dan državnega prevrata 29. oktobra 1918. Na shodu so bile sprejete resolucije, ki stavijo naslednje zahteve: 1. osemurni delavnik; 2. odprava nočnega dela, razen v onih obratih, kjer je nočna služba brezpogojno potrebna; 3. prepoved zaposlenja otrok izpod 16 let; 4. osnovanje državnega posredovalnega urada za delo; 5. državne podpore za brezposelne; 6. delavsko starostno in bolniško zavarovanje. —- Sklenili so, staviti vladi uiti-matum za izpolnitev teh zahtev in so določili 14 dnevni rok. Ako tekom tega časa ne ugodi njihovim zahtevam, bodo proglasili generalno stavko. Po shodir so se razvrstili delavci v sprevod, ki je šel po Iliči na Markov trg pred saborsko palačo, kjer so bili hovi govori. Z Markovega trga so odšli na Jelačičev trg, kjer so se mirno razšli. Italijani za zvezo z Nemci in Madžari. Zagreb, 6. febr. (Lj. k. u.) Olasilo Star-čevičeve stranka prava »Hrvat« piše o prizadevanjih Italijanov, da sklenejo zvezo z Nemci in Madžar! proti Jugoslovanom in pravi med drugim: To postopanje Italijanov nam kaže nujen pravec za našo zunanjo politiko.; čim tesnejšo zvezo z Grško. Jugoslovani in Grška so enako ogroženi od Italije in se morajo skupno boriti proti njej. Ne smemo dopustiti, da postavijo Italijani svojo nogo na vzhodno obal Jadranskega morja. Grška in Jugoslovani se morajo upreti z vsemi silami, da Italija niti Valone ne dobi. Niti ped zemlje, niti meter obali na tej strani Jadranskega morja ne smemo dovoliti našim prekmerskint sosede m. Da se rešimo italijanske nevarnosti na morju, moramo bojkotirati Italijane na trgovskem polju. Nikakšnih trgovskih opravkov ne smemo imeti z njo. Veleizdaja na jugoslovanski domovini je, ako stopa kdo že sedaj z Italijo v trgovsko zvezo, ] ker ta pomaga Italiji v trenotku, ko se priprav-j Ija, da nam stopi na vrat. Med nami in Italijo I obstoji latentno vojno stanje. O italijanskoalbansklh namerah. ! B e 1 g r a d, 6. febr. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Uradna grška poročila javljajo, da so posadko mesta Konispolisa v Epiru ojačili italijanski bersaljeri in večje število Albancev. Okoli Konispolisa so opazili neko neredno četo, močno 500 mož. Na brdih po okolici so Italijani razpostavili strojnice in nekoliko poljskih topov s Krfa. Iz okupiranega dela Epira neprestano prihajajo glasovi, da sc v najkrajšem času prične invazija številnih Albancev proti Philiataesl in Paramythiji z namenom, da vzbude vstajo med onimi maloštevilnimi Albanci, ki so v omenjenih mestih. Pri tem bi menda pomagali tudi italijanski vojaki. V Argyrokastru in Delvinonu se vije albanska zastava. Govori se, da nameravajo višji italijanski vojni zastopniki v kratkem oditi v Italijo. Poljaki v ofenzivo. Berlin, 6. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad javlja: S poznanjskega bojišča se poroča, da so Poljaki na vsej črti prešli v ofenzivo. Pri Raviču so jih Nemci odbili. Na drugih delih bojišča obrambni boji še trajajo. Volitve v poljsko ustavodajno skupščino. Berlin, 6. febr. (Lj. k. u. — Brezžično.) Poljski narodni svet je razpisal za 20. marc volitve v poljsko ustavodajno narodno skupščino tudi v poljskem ozemlju Pruske, vštevši zahodno Prusko in Gdansko. Ukrajinski delavci za agrarne reforme. Kijev, 6. febr. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Predparlarnent ukrajinskih delavskih slojev je izrazil željo, da direktorlj in vlada brez ozirov na vojne homatije nadaljujeta svoje delo za izvedbo agrarne reforme, čije načelo je brezplačna razdelitev zemlje med delavske sloje. Istočasno naj vlada s krepko obnovo industrije ukrene vse potrebno, da odpravi brezposelnost. Ljudstvo ve, da je po hudih časih, ki jih je preživelo, s krvjo priborjena svoboda zopet v nevarnosti. Povratek v suženjstvo, pod tuj jarem, se mora preprečiti. Zato pozivlje predparlarnent delavske sloje, da branijo deželo in svobodo. Stavča na Angleškem. Luga n o, 5. (Lj k. u) Dun. kor. urad poroča: Londonska poroče na'ca „StC )lo“ in „Cor-riere del la sera“ slikat* stjvlo v Londonu v najtemnejših barvah. »Secolo* izraža bojazen pred boljševizmom ki ie povzročil, di so se v G as-gf wu in v Be fistu spopadle čete in delavci. List mfni, da mora angleška vlada kar najener-gičneje nastopati. Položaj je zelo resen. V Londonu preti stavka tudi v plinarmcah in elektrarnah. Boliševiki se udeleže konference na Prlnklpu. London, 6 (Lj. k. u ) Dun. kor. urad poroča: Čiferin je danes b ezžično odgovoril -na povabilo zaveimšk h >11 skupinam ustanovi lenim v Rusiji naj se vrši na otokih Piinkipi konferenca <>b prisotnosti zavezniških delegatom. Nirodni krmisar za zunanje stvari izjavlja, di je sovjetska vlada pripravljena, skleniti mir in sprejeti povabilo. Portugalki nemiri. Oporto, 5 (Lj k. u) Agence H tvas poroča: Po vsfj pravil cip ter v de'u nrmi icie Bjire ba''xe je ve ik) ra'burjenie. V CMtlu Brancu so pr'glasili monaihiju. Ro ja >isli so uničili mostom in viadukt m s tem prtkimli republikanskim četam z^ezo med severom in jugom. R >jalMi so bili povsi d navduštno sprejtti. Republikanci trpijo vsled pomanjkanja živil. Shodi. Krakovo. Trnovo. (Ljubljana.) Sestanek pol. pododbora v soboto 8. febr. ob 7. uri zvečer v gostilni Breskvar, Gesta na loko 28. :So-mišljeniki nečlani vabljeni. Shod v Rajhenburgu se ne vrši v nedeljo 23. t. m., ambak 16. februarja ob pol 9. uri dopoldne v gostilni pri Franc Vranetiču. Shod v Sevnici je preložen. Dan in vse drugo se objavi pravočasno. Ptuj. Politična organizacija soc. demokratične stranke. Seja odbora sc vrši v soboto 8. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih okrajne bolniške blagajne v Ptuju, Gosposka ulica. Prosim polnoštevilne udeležbe sodr. odbornikov, ki so bili na Shodu 25.' januarja izvoljeni. — Predsednik Rože. Shodi v nedeljo, dne 9. t. m. popoldan ob 3. v Križah pri Tržiču, poroča s. Prepeluh; dopoldan ob 9. v Kamniku, poroča s. Petejan; dopoldan v Makovijab, poroča s. Skobi; popoldan ob 3. v Borovnici, poroča s. Kopač; dopoldne v Verdu, poroča s. Stebi, popoldne na Stari Vrhniki, poroča s. Štebi, v Rogaški Slatini, poroča s. Rože, v Zatični, poroča s. Kocmur, dopoldne na Jesenicah, poročajo sodrugi dr. Korun, Erjavec, Uratnik, popoldne na Dobravi, poroča s. Uratnik, popoldne na Javorniku, poroča s. dr. Korun. Uro in lokal določi kraj. ppl. org. — RneVni red: Politični položaj. Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 7. t. ni. in v soboto, dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V petek, dne 7. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800; od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto, dne 8. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Pri mesarjih se bo dobilo v soboto po 10. dkg mesa na osebo. Stranke morajo prinesti s seboj izkaznice za meso. Prodaja soli. Do vštete sobote, dne 15. februarja dobe starke na krušne rodbinske legitimacije sol, in sicer stranke do štirih oseb po 1 kg soli, stranke z več kot 4 osebami po 2 kg soli v tistih trgovinah, kjer dobe oziroma so dobile za februar svoj sladkor. Kilogram soli sta/e 80 vin. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rodbinsko legitimacijo za kruh, na katero mora trgovec zaznamovati oddano sol. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta sc bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po siedečem redu: Na vrsto pr‘i3ejd štrartke z izkaznicami: Štev. 1 do 300 dne 10. februarja, štev. 301 do 600. dne M. februarja, štev. 601 do 900 dne 12. februarja, štev. 901 do 1200 dne 13. februarja, od 1201 naprej dne 14. februarja. Za vsacega otroka se dobi 1 kg pšeničneg zdroba, ki stane 2 kroni 80 vin. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž ie pripraviti. Premog na bele izkaznice zn peči za V. okraj, se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za peči se dobi v V. okraju po 50 kg premoga, ki stane 6 K 20 vin., in sicer pri S c h i f f e r j u. Dovozna cesta 4, na štev. 1 in 2 dne 10., na štev. 3 in 4 dne 11., ua štev. 5 in 6 dne 12. februarja; pri Tavčarju, .Dunajska cesta, ma štev. 7 in 8 dne 10., ,na štev. 9. in 10. dne 11. februarja; pri Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico, na štev. 11 ih 12 dne 10., na štev. 13., 14. in f.. dne 11. februarja. — Ostanek premoga se rora napovedati takoj po končani prodaji. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. V petek, dne 7. t. m. ob pol 8. zvečer v opernem gledališču »Smrt majke Jugovičev« Izven abonementa. — V soboto, dne 8. t. m. v dramskem gledališču ob 7. zvečer »Tugomer« za »C« abone-ment. — V opernem gledališču ob pol 8. zvečer »Jev-genij Onjegin« za »B« abonement. — Za nedeljo, dne 9. t. m. se spremeni že objavljeni spored, in sicer sledeče: V dramskem gledališču zvečer ob pol 8.: »Char-leyeva teta« izven abonementa. — V opernem gledališču popoldne ob pol 3. »Divji lovec« izven abonementa. Zvečer ob pol 8. »Cornevillški zvonovi« izven abonementa. — V pondeljek, dne 10. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. »Tiha sreča« Izven abonementa. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri. zvečer in v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne C. Ganglovo štiridejansko rodbinsko dramo »S i n«. Otrokom, radi tega, ker delajo med igro nemir, vstop tudi v spremstvu odraslih ne bo dovoljen. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. ragistrovana zadruga z omajano za vaz o, Ljubljana Frančiškanska ul. 6. Tiskovine za šole, županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za .% shode In veselice. Letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd. Stereotipna. — Litografij® Št. 1160. Razpis. V hiši meščanske imovine v Šolskem drevoredu St. 2, takožvani „Kresiji“, -oddati je * 20. svečanom 1019 službo hišnika proti mesečni plači 30 K in prostem stanovanju. Prosilci, ki morajo biti oženjeni brez otrok in imeti tudi siceršno opravilo, da so zbog njeg* primorani zvečine doma biti (n. pr. čevlja# krojači), naj svoje prošnje ustnb ali pismeno i dokazili opremljene do 15. februarja 1919 pri mestnemu gospodarskem uradu vlože. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. februarja 1919. Draibeni oklic. Lesene barake se bodo potom javne družbe prodale in sicer: Dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne v Drenov-griču pri Vrhniki na posestvu Jerneja Janša št. 10 1 velika baruka. Dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v Domžalah in okolici več vojaških barak in lesenih Btavb. Dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v Me-kinjah pri Kamniku 4 velike in 1 mala baraka- Dne 13. 1. m. pričenši ob 2. uri popoldne v Kranjski gori 10 velikih lepih barak. Dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne pri Sv. Katarini pri Tržiču 1 baraka. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide ob spredaj določenem času n« licu mesta oziroma v občinskem uradu. Za vodstvo stvarne demobilizacije' Jelenc, stotnik. ------------milili . — ■ - 'in n MIIH-II1--I-I Agitirajte za socialno demokra' tično časopisje! f registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po Čistih 3°li Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1% milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. . ..-s — Oalnlika glavnica — K t S.OOO.OOO. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrcBtovanju. Ljubljanska Milna banka ===== v Ljubljani. ===== Poslovtiica razredne loterije. Pednižnice: Splita, Celovca, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja ia Maribora Raiarvisl fondi okroglo K 4,000.000. Knpnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev- financira orančne dobave in dovoljuje —— aprovlzacifshe kredite —