Domoznanski oddelek
35
NOVICE občine 1999
352(497.4 Juršinci)

w
COBISS o
NOVICE
	L		J	* Občine juršinci
	l		J	
_			^	Leto IV, številka 1	16. april 1999	
Ob lOO-letnici rojstva dr. Antona Slodnjaka
dr. Anton Slodnjak
Dr. Anton Slodnjak seje rodil 13.6.1899 v Bodkovcih.
Leta 1912 je odšel v Maribor v klasično gimnazijo, leta 1918 je postal vojak in 1.1920 maturiral.
Željo po knjigah in trdno narodno zavest je pridobil že doma. Postal je profesor in v svojih delih obravnava predvsem slovensko literarno zgodovino.
Dr. Anton Slodnjak je pisal literarna dela. Leta 1932 je izšel Pohojeni obraz (s posvetilom: v spomin neki generaciji). Naslednje delo je bilo Pregled slovenskega slovstva (izšlo leta 1934). Leta 1938 je izšlo delo Neiztrohnjeno srce - roman o Prešernu, 1946 Pogine naj pes -roman o Levstiku in leta 1976 Tujec - roman o Cankarju. Leta 1965 je
izšla knjiga Prešernovo življenje in leta 1975 Obrazi in dela slovenskega slovstva.
Razen teh del je dr. Anton Slodnjak napisal tudi mnoge študije in eseje. Plodno delo tega velikega človeka, na katerega smo občani Juršinc izredno ponosni, se je končalo z njegovo smrtjo 1.1983. Vedno znova ugotavljam, da je na tem majhnem koščku slovenske zemlje, v osrčju Prlekije, stekla zibelka velikim pomembnim ljudem, med katere vsekakor sodi dr. Anton Slodnjak. Zaradi njegovega delo in izrazov domoljublja, ki jih je vedno in povsod kazal do svojega rojstnega kraja Bodkovec, smo se dolžni z vsem spoštovanjem spomniti 100-letnice njegovega rojstva.
V našem kulturnem domu mu bomo v mesecu juniju posvetili kulturni dan in se ga spomnili kot velikega rodoljuba, pisatelja in preprostega človeka, ki je vedno rad zahajal v svoj rojstni kraj. Po njem se imenuje tudi domače prosvetno društvo.
Župan Občine Juršinci: Alojz KAUČIČ
Vabljeni!
OBVESTILO
Občanke in občane vabimo na okroglo mizo, ki bo v nedeljo, 18. aprila 1999 ob 11 uri v kulturni dvorani v Juršincih.Tema razprave bo problematika vinogradništva - vinarstva - vinarske zadruge. Organizator okrogle mize je Slovenska ljudska stranka Podružnica Juršinci.
SLS
Slovenska ljudska stranka
dr. Anton Slodnjak, njegova žena Breda in brat Vincek
PREDSTAVLJAMO NADZORNI ODBOR
Martin Žajdela,
Juršinci 80, rojen 26. oktobra 1932. Sem upokojenec, sedaj pa predsednik nadzornega odbora Občine Juršinci.
Od leta 1958 sem v KS deloval v raznih odborih, eno leto tudi kot v.d. predsednika KS, nekaj let pa kot podpredsednik sveta KS. V prejšnjem mandatu sveta občine sem bil podžupan.
Vilko Kekec,
rojen 12. avgusta 1940, stanujoč v Senčaku pri Juršincih 21. Sem manjši kmetovalec, zaposlen v Zavarovalnici Maribor d.d., kot univerzalni zastopnik -delavec na terenu Juršinc in Polenšaka. Ob pomladnih dneh želim vsem
občanom mnogo dobre volje in lepe prvomajske praznike.
Elfrida Brenčič,
roj. 17. maja 1944, v Preradu pri Polenšaku, vaščanka iz Hlaponc 39, p. Polenšak.
Od 18. marca 1998 dalje sem upokojenka KZ Ptuj. 30 let sem s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri službovala na področnih blagajnah HKS-a v Juršincih, na Polenšaku ter občasno na blagajni Ptuj.
Janez Toplak,
rojen 5. maja 1950, stanujem v Juršincih
81 in sem zaposlen kot kontrolor tehničnih pregledov pri Petovia Avto Ptuj.
Marjan Munda,
rojen 30. 7. 1959 v Grlincih. Stanujem v Juršincih 27/b. Po poklicu sem prodajalec in sem zaposlen kot skladiščnik v Kmetijski zadrugi Ptuj. V nadzorni odbor Občine Juršinci sem bil predlagan s strani občinskega sveta Občine Juršinci, zato se jim zahvaljujem za zaupanje.
NOVICE
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela in Simon Toplak.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno.
Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev.
Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413.
Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (062) 758-214. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 1267/96 z dne, 20.1.1997 spadajo Novice Občine Juršinci, med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Lektorica: Bojana Kolenko.
V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun.
Računalniško oblikovanje in priprava: Zmagoslav Šalamun.
Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače.
VSEBINA
1.	ODLOK	4. PRAVILNIK
o zaključnem računu proračuna Občine Juršinci za leto 1998 o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom
nadzornega odbora in delovnih teles občinskega sveta Občine
2.	ODLOK	Juršinci.
o proračunu Občine Juršinci za leto 1999
5.	SKLEP
3.	STATUT	o načinu financiranja političnih strank v Občini Juršinci
Občine Juršinci
1.
Na podlagi 13. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št. 80/94) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št. 72/ 93) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 22.3.1999 sprejel
ODLOK
o zaključnem računu proračuna Občine Juršinci za leto
1998
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Juršinci za leto 1998.
2. člen
Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1998 so naslednji:
1.	Proračun
-	skupaj prihodki
-	skupaj odhodki
-	presežek prihodkov
2.	Sredstva rezerv
SIT
223.936.567
223.345.760
590.807
952.378
3. člen
Presežek prihodkov proračuna v višini 590.807 SIT se po zaključnem računu za leto 1998 razporedi za prenos v naslednje leto.
4. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu sklada rezerv za leto 1998 v višini 952.378 SIT se prenese v prihodke tega sklada za leto 1999.
S.člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Štev.: 403 - 77/99 Datum: 22.3.1999
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
OBČINA JURŠINCI BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI	Plan 1998	Realiz.l-Xll	Ind.
I. PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO A+B + C	134.374.800	115.041.174	85,61
A. Prihodki, ki se razporejajo med rep. in občino	20.043.720	17.934.021	89,47
B. Prihodki, ki pripadajo občini	1.583.280	685.153	43,27
C. Finančna izravnava	112.747.800	96.422.000	85,52
II. PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE	3.518.961	7.003.945	199
E. Prihodki od premoženja	112.000	107.457	95,94
F. Sredstva samoprispevka	7.700.000	8.678.540	112,7
G. Drugi prihodki	5.075.000	6.649.429	131
H. Prihodki iz naslova sofinanc.	17.707.901	10.216.547	57,69
Prihodki za sanacije cest	136.000	48.000	35,29
Modernizacije javnih poti	11.977.600	7.525.900	62,83
Komunalna infrastruktura	160.000	150.000	93,75
III. Prihodki iz naslova sofinanciranja RS	21.526.478	75.774.509	352
IV. Prenos prihodkov iz preteklega leta	572.422	572.422	
VSI PRIHODKI SKUPAJ	190.475.562	223,936.566	
Račun financiranja Zadolževanje proračuna * kredit	11.125.736		
OBČINA JURŠINCI			
POSEBNI DEL PRORAČUNA -ODHODKI	Plan 1998	ReaiiZ.I-XII	Ind.
1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV	12.093.210	11.428.349	95,50
2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE	10.559.800	11.457.281	108.5
3. IZOBRAŽEVANJE	11.396.840	8.463.687	74,26
4. SOCIALNO VARSTVO	11.168.458	11.958.782	107
5. OTROŠKO VARSTVO	12.441.600	15.309.935	123
6. KULTURA	4.433.166	2.962.200	66,81
7. ŠPORT	2.261.520	2.191.173	96,88
8. ZDRAVSTVO	5.108.600	5.631.818	110,2
9. RAZISKAVE	132.914	132.914	100
10. KMETIJSTVO	10.593.650	9.688.977	91,46
11. TURIZEM	1.850.000	1.437.917	77,72
12. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI	3.384.405	3.307.721	97,73
13. DROBNO GOSPODARSTVO IN PODJETNIŠTVO	4.500.000	1.500.000	33,33
14.STANOVANJ. DEJAVNOST	1.260.000	105.669	8,38
15. KOMUNALNA DEJAVNOST	1.250.000	911.641	72,93
16. CESTNA DEJAVNOST	13.494.360	14.635.056	108,4
DRUGI ODHODKI	7.815.572	47.980.154	613,9
ODHODKI (1. do 17.)	113.744.095	149.103.274	131
18. INVESTICIJSKI ODHODKI NA PODROČJU KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI	87.857.203	74.242.485	84,50
ODHODKI SKUPAJ	201.601.298	223.345.759	
2.
Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98) ter statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), je Občinski svet občine Juršinci na seji, dne 22.3.1999 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Juršinci za leto 1999
1.	člen
S proračunom Občine Juršinci za leto 1999 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Juršinci.
2.	člen
Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1999 znašajo:
a)	bilanca prihodkov in odhodkov
-prihodki	159.245.133	SIT
-odhodki	167.207.390	SIT
b)	račun financiranja
-	prihodki ( kredit)	7.962.257	SIT
-	odhodki
3.	člen
Proračun vključuje prihodke za primerno porabo in prihodke za financiranje drugih nalog občine.
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, računu financiranja in v posebnem delu proračuna, ki so sestavni del proračuna.
4.	člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo namensko. Nakup opreme in investicijska dela morajo biti oddana s pogodbo, izvajalci pa izbrani na podlagi javnega razpisa ali zbiranja ponudb, skladno z zakonom o javnih naročilih.
6.	člen
Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo, praviloma
enakomerno kot mesečne akontacije, med vse uporabnike proračuna, vendar odvisno od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna občine.
7.	člen
V rezerve Občine Juršinci se izloči 0,5 % od skupno doseženih prihodkov.
8.	člen
Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij na področju gospodarske infrastrukture se bo občina zadolžila v višini 7.962.257,00 SIT, kar predstavlja 6,66 % sredstev za zagotovljeno porabo za leto 1998.
Pogodbo o najetju posojila sklene župan Občine Juršinci v skladu s prejšnjim odstavkom.
9.	člen
Župan Občine Juršinci je pooblaščen, da odloča o porabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1.1.1999 dalje.
Št. 403 - 93/99
Juršinci, dne 15. marca 1999
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
OBČINA JURŠINCI BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI	Plan 1999
I. PRIHODKI ZA PRIMERNO PORABO A+B+C+D	124.300.000
A. Prihodki, ki se razporejajo med rep. in občino	22.571.000
B. Prihodki, ki pripadajo občini	1.475.000
C. Finančna izravnava	96.699.000
D. PRIHODKI OBČINE ZA FINANCIRANJE PORABE	3.555.000
E. Prihodki od premoženja	492.000
F. Sredstva samoprispevka	9.400.000
G. Drugi prihodki	3.964.041
H. Prihodki iz naslova sofinanciranja občani	8.663.872
II. Prihodki iz naslova sofinanciranja RS	10.882.035
III. Prenos prihodkov iz preteklega leta	1.543.185
VSI PRIHODKI SKUPAJ	159.245.133
Račun financiranja Zadolževanje proračuna - kredit	7.962.257
OBČINA JURŠINCI	
POSEBNI DEL PRORAČUNA - ODHODKI	Plan 1999
1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV	8.289.420
2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE	14.919.000
3. IZOBRAŽEVANJE	10.306.459
4. SOCIALNO VARSTVO	11.972.927
5.OTROŠKO VARSTVO	16.700.000
6. KULTURA	4.030.000
7. ŠPORT	1.808.800
8. ZDRAVSTVO	6.655.000
9. RAZISKAVE	143.548
10. KMETIJSTVO	8.000.000
11. TURIZEM	1.718.000
12. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI	2.798.933
NESREČAMI	
13. DROBNO GOSPODARSTVO IN P0DJETNIŠ.	3.700.000
14. STANOVANJSKA DEJAVNOST	250.000
15. KOMUNALNA DEJAVNOST	1.300.000
16. CESTNA DEJAVNOST	12.400.000
DRUGI ODHODKI	3.756.226
ODHODKI (1. do 17.)	108.748.313
18. INVESTICIJSKI ODHODKI NA PODROČJU	58.459.077
KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI	
ODHODKI SKUPAJ	167.207.390
3.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS -(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 22.3.1999 sprejel
STATUT
OBČINE JURŠINCI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Juršinci je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: BODKOVCI, DRAGOVIČ, GABRNIK, GRADIŠČAK, GRLINCI, HLAPONCI, JURŠINCI, KUKAVA, MOSTJE, ROTMAN, SAKUŠAK, SENČAK PRI JURŠINCIH in ZAGORCI.
Sedež občine je v Juršincih 3/b.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovanja, pridobivanja in razpolaganja z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
Občina Juršinci (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom.
3.	člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
4.	člen
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6.	člen
Občina Juršinci ima svoj grb, zastavo in praznik.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike, s premerom 3 cm. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA, v spodnjem delu kroga JURŠINCI. V sredini pečata je grb občine. Grb občine ima obliko ščita, v zgornjem delu je upodobljena vinska trta z zelenima listoma in rdečimi grozdi na rumeni podlagi. V spodnjem delu grba se nahaja raženj črne barve, pod njim je ogenj, večji plameni so rdeče, manjši pa rumene barve, vse skupaj je na zeleni podlagi.
Zastava občine je pravokotne oblike, dimenzije 190 X 90 cm, v dolžino razdeljena v dve enaki barvno različni polovici. Zgornja polovica zastave je rumene barve, na njeni skrajno levi strani je vinska trta enake oblike in barve kot na grbu. Spodnja polovica zastave je zelena, na njeni skrajno levi strani je raženj enake oblike in barve kot na grbu.
Praznik občine je 10. avgust.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II.	NALOGE OBČINE
7.	člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
-	sprejema statut in druge splošne akte občine,
-	sprejema proračun in zaključni račun občine,
-	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
-	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
-	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
-	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
-	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
-	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
-	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
-	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
-	oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
-	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov ter nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
-	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
-	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
-	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
-	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
-	spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini
ter se vključuje v stanovanjski trg,
-	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
-	v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
-	sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
-	ustanavlja lokalne javne službe,
-	sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
-	zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
-	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
-	gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
-	zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
-	ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njuno delovanje,
-	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
-	sodeluje z vzgojno-izobraževalnim in zdravstvenim zavodom,
-	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
-	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
-	spremlja stanje na tem področju,
-	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
-	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
-	omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
-	zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
-	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
-	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
-	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
-	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
-	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
-	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
-	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
-	lokalne javne ceste in druge javne poti,
-	površine za pešce in kolesarje,
-	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
-	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
-	ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
-	organizira reševalno pomoč pri požarih,
-	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
-	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
-	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
-	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
-	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
-	sprejema ustrezne splošne akte,
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
-	ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
-	organizira občinsko redarstvo,
-	izvaja nadzor nad javnimi prireditvami,
-	opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
-	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
-	inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
-	ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
-	določanje namembnosti urbanega prostora,
-	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
-	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
-	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
-	mrliško ogledno službo in
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9.	člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III.	ORGANI OBČINE
1.	SKUPNE DOLOČBE
10.	člen
Organi občine so:
-	občinski svet,
-župan in
-	nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter za varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11.	člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
12.	člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
13.	člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov ih gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2.	OBČINSKI SVET
14.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Šteje 9 (devet) članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov se začne s potekom mandata prejšnjim članom občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
15.	člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po večinskem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
16.	člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
-	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
-	ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
-	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
-	daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
-	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
-	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
-	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev njegovega člana,
-	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
-	na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, v kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
-	odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva,
-	razpisuje referendum,
-	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
-	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
-	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
-	imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
-	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
-	daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
17.	člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora, pa tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
18.	člen
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje. Za vodenje sej občinskega sveta pooblasti najprej podžupana oz. drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne morejo voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina njegovih članov, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
19.	člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20.	člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu), članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja njegovih članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
22.	člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
-	če izgubi volilno pravico,
-	če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
-	če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
-	če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
-	če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
2.1 VAŠKI ODBORI
23.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov se za področje volilnih enot in naselij v občini kot organ občinskega sveta ustanovijo vaški odbori.
Vaške odbore ustanavlja občinski svet s sklepom, v katerem določi tudi njihovo sestavo.
Vaški odbori so sestavni del oblike organiziranosti občinskega sveta. Podrobnejša opredelitev nalog vaških odborov je določena s Poslovnikom občinskega sveta.
24.	člen
Vaški odbori dajejo zlasti mnenja o zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena, in opravljajo druge naloge.
Občinski svet lahko s sklepom prenese na vaški odbor opravljanje določenih nalog, za kar mora zagotoviti ustrezna sredstva.
25.	člen
Občinski svet mora pridobiti mnenje vaškega odbora, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese lokalne skupnosti, za katero je ustanovljen vaški odbor.
26.	člen
Vaški odbori štejejo od 3-7 članov, člani občinskega sveta so glede na svoje stalno prebivališče člani vaških odborov, ostale člane imenuje občinski svet na predlog skupine najmanj desetih volilcev. Delo vaškega odbora vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani vaškega odbora na svoji prvi seji. Predsednik je za svoje delo in za delo vaškega odbora odgovoren občinskemu svetu.
2.2. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA
27.	člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in o imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
28.	člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 do 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
-	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
-	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
-	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
-	obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
29.	člen
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
-	odbor za družbene dejavnosti,
-	odbor za kmetijstvo,gozdarstvo, prehrano in zadružništvo,
-	odbor za drobno gospodarstvo,
-	odbor za požarno varstvo,
-	odbor za komunalno infrastrukturo,
-	odbor za finance in proračun,
-	komisija za elementarne nesreče,'
-	statutarno pravna komisija.
Odbori štejejo 5 do 7 članov, komisije pa 3 do 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
30.	člen
Posamezni odbori iz prejšnjega člena v okviru svojih pristojnosti opravljajo naslednje naloge:
1.	Odbor za družbene dejavnosti:
-	obravnava vprašanja in daje mnenja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, športom, zdravstvom, otroškim varstvom in socialnim varstvom ter
-	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
2.	Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo:
-	obravnava stanje na področju kmetijstva in gozdarstva v občini,
-	obravnava, usmerja in pospešuje
kmetijsko proizvodnjo in daje mnenje k porabi sredstev za namene kmetijstva,
-	obravnava in sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijski in gozdarski prostor ter
-	obravnava in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
3.	Odbor za drobno gospodarstvo :
-	obravnava sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
-	obravnava problematiko zaposlovanja,
-	obravnava pogoje za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti, vključno s turizmom, katerih razvoj je v interesu občine,
-	obravnava in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
4.	Odbor za požarno varstvo :
-	obravnava problematiko požarne varnosti in civilne zaščite v občini,
-	obravnava problematiko in daje mnenje s področja javnega reda in miru,
-	obravnava in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
5.	Odbor za komunalno infrastrukturo in varstvo okolja :
-	obravnava problematiko komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanja prostora in načrtovanja ter varstva okolja,
-	obravnava problematiko in daje mnenje s področja prometa in zvez v občini,
-	obravnava druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
6.	Odbor za finance in proračun :
-	obravnava in sodeluje pri pripravi proračuna občine,
-	daje mnenja in pripombe k izvajanju proračuna,
-	obravnava druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
31.	člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
32.	člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
33.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.	ŽUPAN
34.	člen
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora novoizvoljeni župan nastopiti mandat. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da jo bo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
35.	člen
Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem:
-	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
-	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
-	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine,
-	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
-	predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
-	imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
-	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave ter
-	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o zadevah iz državne pristojnosti prenesenih na občino.
36.	člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko pri ustavnem sodišču vloži zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
-	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
-	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
-	sprejme načrt zaščite in reševanja,
-	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
-	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
-	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
-	v vojnem stanju sprejema akte in ukrepe, če se občinski svet ne more sestati,
-	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
-	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
38.	člen
V	primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
39.	člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V	soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
40.	člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
41.	člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan tudi imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
42.	člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
-	če izgubi volilno pravico,
-	če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
-	če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
-	če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
-	če odstopi,
-	če je razrešen po odločitvi državnega zbora.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet razreši na predlog župana. Če je župan razrešen po odločitvi državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep občinski svet posreduje predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, občinska volilna komisija razpiše nadomestne volitve. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4.	NADZORNI ODBOR
43.	člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
-	nadzoruje finančno poslovanje porabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
44.	člen
Nadzorni odbor ima 5 (pet) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti znanja s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
45.	člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
46.	člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
47.	člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je, na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član
nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico vložiti ugovor pri nadzornem odboru v roku petnajst dni od prejema predloga poročila. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
48.	člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
49.	člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
50.	člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa nadzora.
51.	člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5.1 OBČINSKA UPRAVA
52.	člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom na predlog župana.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
53.	člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
54.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva sodi, če zakon ne določa drugače.
55.	člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
56.	člen
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom ministrstva za notranje zadeve.
57.	člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih zadevah odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
58.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
59.	člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.
6.	OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO
60.	člen
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7.	DRUGI ORGANI OBČINE
61.	člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
62.	člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV.	OŽJI DELI OBČINE
63.	člen
V občini Juršinci niso ustanovljeni ožji deli občine.
V.	NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV
PRI ODLOČANJU V OBČINI
64.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1.	ZBOR OBČANOV
65.	člen
Občani na zboru občanov:
-	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža, dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
-	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
-	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
-	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter ulic,
-	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
-	predlagajo člane v vaške odbore,
-	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
-	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
-	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, ki so pristojni za posamezne zadeve, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
66.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno naselje.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali članov vaških odborov.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v posameznih naseljih pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
67.	člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
68.	člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2.	REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE
69.	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
70.	člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
71.	člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
72.	člen
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 10 odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
73.	člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem na seznamu.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice, ki tudi overi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
74.	člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Referendum se izvede najmanj trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma občinski svet določi vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
75.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
76.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj o izvedbi referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3.	SVETOVALNI REFERENDUM
77.	člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Izvede se v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
78.	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5.	LJUDSKA INICIATIVA
79.	člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
80.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
81.	člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
-	neposredno v okviru občinske uprave,
-	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
-	z dajanjem koncesij,
-	z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
82.	člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti:
-	osnovnošolsko izobraževanje,
-	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
-	osnovno zdravstvo in lekarna,
-	socialno varstvo in
-	knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
83.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
84.	člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
-	oskrbo s pitno vodo,
-	ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
-	odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
-	javno snago in čiščenje javnih površin,
-	urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
-	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
-	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
-	vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
85.	člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
86.	člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
87.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
88.	člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V	aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
89.	člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
90.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
91.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
92.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
93.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena
za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za porabo sredstev.
94.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
95.	člen
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni porabnik občinskega proračuna je občinski organ občine.
Posredni porabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi porabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju porabnik).
96.	člen
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V	odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
97.	člen
V	bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti so pa zlasti:
-	prihodki od dohodnine,
-	davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke od iger na srečo,
-	davek od prometa nepremičnin,
-	upravne takse,
-	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
-	davek od premoženja,
-	finančne izravnave,
-	nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
-	krajevne turistične takse,
-	komunalne takse,
-	pristojbine,
-	pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
-	odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje
okolja,
-	prihodki uprave in
-	prihodki določeni z drugimi predpisi. Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
98.	člen
V	bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
-	obresti na depozite,
-	najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
-	prodaje nepremičnega premoženja,
-	prodaje premičnega premoženja,
-	drugega premoženja,
-	vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
-	nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
-	komunalnih prispevkov,
-	samoprispevka,
-	občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
-	opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
-	koncesijskih dajatev oziroma odškodnin,
-	dotacij, daril in pomoči,
-	namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov in
-	drugih prihodkov.
99.	člen
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
100.	člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, sefinaciranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V	obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v proračunu v enakem obdobju za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
101.	člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
102.	člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
103.	člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost porabnika ali posredovanje porabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se porabnik ali posredni porabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug porabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge porabnike.
104.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov porabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O porabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
105 člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določijo vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
106.	člen
Rezerva se porablja:
- za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
-	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
-	za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O porabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
107.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, tistega leta, za katerega sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
108.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
109.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
110.	člen
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine.
111.	člen
Nabavo blaga in storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
Vlil. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
112.	člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
113.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
114.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
115.	člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
116.	člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
117.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
118.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
119.	člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Občine Juršinci ali v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2.	Posamični akti občine
120.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
121.	člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
122.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
123.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
124.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
125.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski in-tervenient, če bi v teh postopkih lahko bile oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
126.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X.	NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
UPRAVE
127.	člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
128.	člen
Do sprejema novih splošnih aktov občine Juršinci se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi občine od ustanovitve Občine Juršinci leta 1995.
129.	člen
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Juršinci. Z dnem ko prične veljati ta statut, preneha veljati Statut Občine Juršinci štev.,012-05795 in štev.:012.05798.
Štev.: 015.02-3/99 Datum: 22.3.1999
OBČINSKI SVET župan
Alojz KAUČIČ, s.r.
4.
Na podlagi 34.a in 100.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/ 93,26/97,70/97,10/98,74/98), na podlagi
3.	člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Ur.list RS, št.30/90,18/91,22/91, 2/91-1 in 4/93) ter v skladu z 12. členom Statuta Občine Juršinci, (Uradni vestnik Občin Ormož in Ruj, št.12/95) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 22.3.1999 sprejel
PRAVILNIK
o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom nadzornega odbora in delovnih teles Občinskega sveta Občine Juršinci
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določi višino, način določanja plače, dela plače, nagrade, sejnine in drugih prejemkov, ki pripadajo funkcionarjem v občini Juršinci. Pravilnik določa tudi nagrade in druge prejemke za člane nadzornega odbora, odborov in delovnih teles občinskega sveta.
2.	člen
Občinski funkcionarji so : člani občinskega sveta, župan in podžupan.
V občini Juršinci funkcijo opravljajo nepoklicno župan, podžupan in člani občinskega sveta.
Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Lahko jo opravlja tudi poklicno, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet.
II.	PRAVICE OBČINSKIH FUNKCIONARJEV
3.	člen
Občinski funkcionar, ki funkcijo opravlja poklicno, ima pravico do plače, osebnih prejemkov, nadomestila plače ter do povračila stroškov, ki jih ima pri delu, v zvezi z delom v skladu z zakonom.
4.	člen
Občinski funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, ima pravico do nagrade v obliki sejnine ter do povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju funkcije, v zvezi z opravljanjem funkcije. Nagrada se izplačuje na podlagi tega pravilnika in ima značaj prejemka iz naslova opravljanja dela po pogodbi.
Delodajalcu, pri katerem je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.
III.	VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČ IN NAGRAD
5.	člen
Plača funkcionarja, ki funkcijo opravlja poklicno, se določi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom Za določanje plače in poveča za odstotek funkcijskega dodatka in odstotek vrednotenja delovne dobe.
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Juršinci, ki sodi v sedmo skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 3,5. Županu pripada funkcijski dodatek v višini 1,75 količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.
Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije del plače oziroma nagrade v višini 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.
6.	člen
Delovne izkušnje se funkcionarjem, ki funkcijo opravljajo poklicno, vrednotijo tako, da se plača funkcionarja v mesečnem znesku poveča za 0,5 % za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let.
7.	člen
Za poklicno opravljanje funkcije podžupana znaša količnik za določitev plače 60 % količnika za določitev plače poklicnega župana.
Nagrada za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana, ki vključuje tudi nagrado za opravljanje funkcije občinskega sveta, znaša bruto 40% plače župana, ki opravlja funkcijo nepoklicno.
8.	člen
Članom občinskega sveta, predsedniku in članom nadzornega odbora, predsednikom in članom delovnih teles pripada nagrada v obliki sejnin za udeležbo na sejah organov občine in delovnih teles v naslednjih neto zneskih :
-	za članstvo v občinskem svetu v višini
6.000.	00 SIT
-	za vodenje odbora ali delovnega telesa v višini 2.000,00 SIT
-	za članstvo v odboru ali delovnem telesu
1.000.	00 SIT
-	za predsednika nadzornega odbora
6.000.	00 SIT
-	za članstvo v nadzornem odboru
3.000.	00 SIT.
Nagrade se usklajujejo s povečanjem osnove za izračun plač v državni upravi. Nagrada posameznemu članu občinskega sveta lahko mesečno znaša bruto največ 15 % plače župana, povečane za dodatek delovne dobe.
IV.	DRUGE PRAVICE
9.	člen
Občinski funkcionarji imajo pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, do dnevnic za službena potovanja in do povračila stroškov za prenočevanje, ki nastanejo pri opravljanju funkcije. Stroški se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za povračilo stroškov zaposlenim v državnih organih.
strankah (Uradni list RS, št. 61/94) v povezavi s 23. členom istega zakona in 12. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 12/95), je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 22.3.1999 sprejel naslednji
SKLEP
O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI JURŠINCI
10.	člen
Občinski funkcionar uveljavlja pravice do povračila stroškov na podlagi predhodno izdanega naloga za službeno potovanje, ki ga izda župan.
Za službeno potovanje župana izda potni nalog tajnik.
Povračila stroškov se funkcionarjem izplačuje po opravljenem službenem potovanju.
V.	NAČIN IZPLAČEVANJA
11.	člen
Plače poklicnim funkcionarjem in nagrade nepoklicnim funkcionarjem se obračunavajo in izplačujejo enkrat mesečno.
12.	člen
Občinska uprava vodi evidenco prisotnosti občinskih funkcionarjev, članov nadzornega odbora in delovnih teles občinskega sveta na sejah.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 1.1. 1999 dalje.
14.	člen
Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Sklep o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev Občine Juršinci (Ur.list RS, št. 52/98 in št: 89/98).
Štev.: 110.7-4/99 Datum : 22.3.1999
Župan Občine Juršinci:
Alojz KAUČIČ, s.r.
5.
OBČINAJURŠINCI Občinski svet
Štev.: 403-78/99 Datum: 22.3.1999
L
Politični stranki, katere kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih lokalnih volitvah izvoljeni v Občinski svet Občine Juršinci, pripadajo sredstva iz proračuna Občine Juršinci in to mesečno v višini 30,00 SIT za vsak dobljen glas. Pri obračunu se štejejo samo glasovi kandidatov, ki so bili izvoljeni v občinski svet.
Politični stranki, katere kandidat je bil izvoljen za župana Občine Juršinci, pripadajo sredstva v višini 30,00 SIT mesečno za vsak dobljen glas.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinski svet, uporabljati pa se začneš 1.1.1999.
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s.r.
Na podlagi 26.člena Zakona o političnih
16. april 1999
19 - Novic
CIVILNA ZAŠČITA
(nadaljevanje)
Prva pomoč prt omrzlinah in podhladitev
Omrzline so lahko omejene poškodbe, ki nastanejo zaradi mraza, najpogosteje na prstih rok in nog, na ušesih in nosu. Omrzli del telesa pobledi in ko postane neobčutljiv, otrpne in prične odmirati.
Omrzlih delov ne smemo drgniti s snegom ali jih masirati! Omrzle dele udov položimo v mrzlo vodo, ki ima približno 6°C, nakar ji postopoma dolivamo toplejšo, tako da jo v treh do štirih urah ogrejemo na 37 °C. Ko začne spet krožiti kri in se omrzli del ogreje (kar spoznamo po barvi in temperaturi kože), ga previdno osušimo in sterilno obvežemo. Če omrzlih delov telesa ni mogoče ogrevati postopoma v vodi, kot smo opisali, jih narahlo sterilno obvežemo, ovijemo s toplimi oblačili, imobiliziramo ter poskrbimo za prevoz v bolnico.
Podhladitev telesa nastane, če človek ni primerno zavarovan in je dalj časa izpostavljen mrazu in nizki temperaturi. Podhladimo se lahko tudi hitro, na primer pri padcu v zelo mrzlo vodo. Podhladitev je lahko kritična, ko je temperatura jedra (življenjsko pomembnih organov) pod 30 °C. Podhlajeni kaže neznatne znake življenja ali pa se zdi mrtev.
V prvi pomoči preprečimo nadaljnje podhlajevanje. Lažje podhlajenega prenesemo v zavetje ali v posteljo v normalno ogrevano sobo. Če ima mokro obleko, ga preoblečemo in zavijemo v odeje.
Če huje podhlajenega ne moremo hitro prepeljati v bolnišnico, mu moramo čimprej začeti ogrevati jedro. To napravimo tako, da na prsni koš in trebuh preko perila položimo petkrat preganjeno navadno rjuho, da je zložena v 32 plasti. Rjuho moramo namočiti v vroči vodi, ki ima približno 80 ° (iz termovke). Voda se bo med postopkom ravno prav ohladila. Preko rjuhe potegnemo vrhnje oblačilo (suknjič, vetrovko ipd.) in trup ovijemo še s kovinsko folijo. Če nimamo kovinske folije, lahko uporabimo PVC folijo. Udov ne ovijemo. Nato vse telo, tudi ude, zavijemo v več odej. Pomembno je, da je žrtev okrog vratu tesno pokrita. Toplotni ovoj moramo obnoviti vsako uro. Če je ponesrečenec navidezno mrtev in ne diha, moramo dajati
počasno umetno dihanje z usti na usta: 8 vdihov na minuto. Če je podhlajeni pri zavesti, mu dajemo tople, močno sladkane napitke. Podhlajeni ne sme hoditi, tudi če bi mogel. Pri prevozu v bolnišnico mora ležati.
Prva pomoč pri poškodbah z električnim tokom
Te poškodbe nastanejo zaradi neprevidnega ravnanja z električnimi napravami ali pa ob stiku z neizolirano električno žico, ki je pod napetostjo.
Pri dajanju prve pomoči poškodovanca najprej osvobodimo električnega toka. Če se le da, izklopimo električni tok tako, da obrnemo stikalo, ali pa odvijemo glavno varovalko. Če tega ne moremo, moramo žico, po kateri teče električni tok preko poškodovanca, odstraniti s predmetom, ki ne prevaja elektrike, za kar je primerna suha deska, palica ali letev. Tudi sami moramo stati na suhih krpah, suhi deski ali gumijastem predpražniku, ker ti predmeti ne prevajajo toka. Le tako zavarujemo pred električnim tokom tudi sebe.
Poškodovanca naj z območja električniga toka rešujejo le odrasli ljudje.
Pri napetosti nad 1000 V (visoke napetosti) nikakor ne smemo začeti z reševanjem, dokler je električna žica (vodnik) pod napetostjo (daljnovodi).
Brž ko ponesrečenca rešimo z območja električnega toka, začnemo z oživljanjem, seveda če je nazavesten in sam ne diha ali mu ne utripa srce. Hkrati pa takoj pokličemo tudi zdravnika in rešilni avto.
Morebitne opekline zaradi električnega toka oskrbimo tako kot druge opekline, vendar šele potem, ko nam uspe oživljanje. Ko se ponesrečenec zave, naj leži in miruje do zdravnikovega prihoda.
Pri poškodbah zaradi strele so posledice podobne kot pri poškodbah z električnim tokom visoke napetosti, zato je tudi prva pomoč povsem enaka.
(Se nadaljuje)
Poveljnik štaba CZ Občine Juršinci:
Janez Furman
vaša štajerska kronika
20-Novice
16. april 1999
POŽIG SUHE TRAVE IN POŽARNA
PREVENTIVA
Pomlad nezadržno prihaja v naše kraje in narava se pospešeno prebuja. S prihodom pomladi vsako leto nastopi bolj ali manj izrazito prvo sušno obdobje, posledica katerega so tudi številni požari v naravnem okolju. Ob vremenu pa je glavni krivec za požare še vedno neosveščen človek.
Osveščanje prebivalstva je seveda dolgotrajen proces, ki pokaže pozitivne rezultate šele čez čas. Pa vendar ni opravičljivo, da se iz leta v leto pojavljajo enaki najpogostejši vzroki nastanka požarov, med katerimi v spomladanskem času prednjači kurjenje v naravi. Požiganje suhe trave, vej in drugih ostankov na travnikih in poljih.
OBNOVA ZVONIKA NA CERKVI SV. LOVRENCA
Ker je sezona prvih opravil že krepko v teku, želimo vendarle zapisati nekaj besed o mnenju strokovnjakov glede požiga stare, dolge, suhe trave. Kmetijski strokovnjaki zatrjujejo, da je požig stare trave res najlažji, vendar je hkrati lahko najdražji način čiščenja. Požig odsvetujejo zaradi različnih razlogov: zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mladih nasadov, travnikov, pašnikov in tudi hiš); zaradi uničenja kvalitetnih vrst rastlin ter zaradi poškodovanja koristnih organizmov in mikroorganizmov v vrhnjem sloju zemlje.
Ko kmetje požgejo staro travo, toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih trav, hkrati pa toplotno obdela semena plevela in manjvrednih trav, ki potem hitreje vzklijejo in zadušijo kvalitetnejše vrste rastlin. Zato na požganih površinah opazimo veliko hitrejši vznik (ozelenitev) kot na nepožganih, vendar zrastejo samo nekakovostne, manjvredne rastline, med katerimi je največ različnih plevelov. Požgane površine so torej hitro zelene s pomočjo slabih trav in plevelov (zeli), ki v prehrani živali prav nič ne koristijo.
Ogenj oziroma toplota v vrhnjem sloju zemlje razen rastnih vršičkov kakovostnih trav uniči tudi koristne organizme (hrošči, pršice, deževniki in drugi), pa tudi mikroorganizme, ki spreminjajo organske snovi v hranila (bogatijo tla), ki so dostopna rastlinam. Takšni mikroorganizmi so denimo bakterije, glive in drugi.
Že teh nekaj navedb zadošča za krepak razmislek o tem, kaj se bolj splača: ali vložiti nekaj več truda in pograbiti staro suho travo z ruše, da bo lahko mlada travica hitreje pognala; ali pa s kurjenjem ogrožati okolico in delati neposredno škodo samemu sebi.
Očistimo torej letos travnike brez pomoči ognja!
Poveljnik gasilske zveze
Občine Juršinci:
Janez FURMAN
fSLS
vi, >xv i iji! c i' s ki i s! run iv v
Foto: Zmagoslav
Slovenska ljudska stranka podružnica Juršinci vabi članice, člane in bodoče člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 18. aprila 1999, ob 14. uri na “RIBIČIJI SLODNJAK” v Bodkovcih 47, Juršinci.
Upravni Odbor SLS podružnica Juršinci