TEDNIK O t A S I L O SOGlALISriCNB ZVEZD DELOVNBOA LJUDSTVA PTUJ, 28. maja 1970 LETO XXIII, št. 20 CENA 0,60 DIN Tovarišu Titu za rojstni dan Le za prst velika država na Balkanskem polotoku, prepojena s krvjo, polna hrabrega ljudstva, polna že- lja po enakopravnosti, svo- bodi in miru, polna bogastev, to je Jugoslavija. Res je pol- na bogastev, saj ji je nara- va podelila vse, kar je ime- la. Valovito, kristalno morje, visoke gore, znameniti kras in še mnogo, mnogo drugega. Vse to so dragocena boga- stva naše zemlje. Tuji naro- di so hoteli podjarmiti naše bogastvo, a ljudstvo je pre- livalo kri, darovalo življenja, se borilo ramo ob rami, in Pregnalo tujca iz naših tal. Zaplapolale so zastave, raz- legala se je pesem čez doli- ne in gore, saj so jugoslo- vanski narodi postali svo- bodni, enakopravni, saj smo sami spet postali gospodarji naših bogastev. Največje bo- gastvo, kar ga naša domovi- na sploh ima, pa je človek za mir, enakopravnost in svobodo med narodi tov. Jo- sip Broz Tito. Rodil se je v skromni domačiji v Kara- ¡"ovcu v Hrvatskem Zagorju. kot majhen deček je mo- ral trdo delati. Ko je dora- ci, je šel k obrtniku, da bi Se izučil poklica, nato pa je 'ned drugo svetovno vojno Postal vodja VŠ. In še do danes vodi že četrt stoletja naše ljudstvo k svobodi in enakopravnosti. Ta velik člo- vek — borec za pravice de- lovnih ljudi praznuje svoj veliki praznik — rojstni dan v najlepšem mesecu in v najlepšem letnem času. To je v mesecu maju, v sredi cve- toče pomladi. Letos praznu- je že 78. rojstni dan. To je dan mladosti, dan radosti, rojstni dan maršala Tita. Ti- to, to je beseda, ki jo pozna vsak državljan in skoraj vsak prebivalec sveta. Še bolj kakor ime pa poznajo tov. Tita kot velikega člove- ka, ki se bori za mir v sve- tu, kot revolucionarja in hrabrega borca med vojno. Tov. Tito praznuje letos 78. rojstni dan. Po vseh kra- jih naše lepe domovine je štafetna palica prepotovala kraje s pozdravi in čestit- kami tov. Titu, na dan mla- dosti — 25. maja, pa jo je učenka četrtega razreda gi- mnazije izročila Titu. Vsi mu kličemo še na mnoga srečna, zdrava in zadovoljna leta, da bi preživel še veliko ta- kih dni in še naprej uspešno vodil naše ljudstvo k prave- mu cilju. Lidija Korpar, 5. a razred os. š. F. Osojnika, Ptuj V KIDRIČEVEM BO PROSLAVA DVAJSET LETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Na minuli seji plenuma OSS Ptuj so sklenili, da bo proslava 20-letnice delavske- ga samoupravljanja v Kidri- čevem. Program proslave je v izdelavi. Sodelovali bodo predstavniki vseh delovnih skupnosti ptujske občine, člani prvih delavskih svetov. Zaslužni člani pri razvoju sa- moupravljanja bodo prejeli diplome. ZR Obiščite zgodovinsko razstavo Ptuj skozi stoletja V DVORANI MAGISTRATA V PTUJU. Razstava je odprta vsak dan dopoldne in popoldne, V nedeljo popoldne — zaprta. FRANC POPIT IN ANDREJ MARINC STA SE ZANIMALA TUDI ZA odnos med Kmetijskim kombinatom in » Perutnino « Kot smo že poročali, sta pred nedavnim obiskala Ptuj Fran POPIT in inž. Andrej MARINC, predsednik oziro- ma sekretar CK ZKS. V ptujskem hotelu sta se najprej pogovarjala s pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine. Franc Tetičkovič, sekretar CK ZKS Ptuj, je uvodoma predstavil ptujsko občino, predvsem njen gospodarski in družbeni razvoj v zadnjih letih. Med drugim je omenil gospodarske organizacije in panoge, kjer so izgledi za nadaljnji razvoj. Kljub te- mu so možnosti zaposlovanja omejene. Še vedno ostajamo rezervoar delovne sile za druga, razvitejša območja. Zaposlovanje v tujini je ve- liko. Del naših ljudi se ne vrača. Opisal je tudi druge značilnosti naše manj razvi- te občine: neurejeno šolstvo, zdravstveno varstvo, po- manjkanje domov za ostare- le, vrtcev za otroke... Po osvoboditvi smo modernizi- rali le 30 km cest. Del Haloz in Slovenskih goric še vedno ni dostopen. Turizem bi lah- ko razvili le z ureditvijo cest. Govoril je tudi o neza- dovoljivi kadrovski struktu- ri. Med drugim je navedel zanimiv podatek, da je okoli 250 maturantov ptujske gi- mnazije končalo visoke šole, zaposlili pa so se izven ptuj- ske občine. Zakaj, bi bilo po- trebno analizirati. Visoka gosta sta se poseb- no zanimala za stvari, ki vplivajo na razpoloženje prebivalcev. Ob tem je bilo govora o delu Socialistično zveze, kako naj bo organizi- rana, kako naj dela. vklju- čuje ljudi. Popolnoma je treba odpraviti zaprt odnos do Socialistične zveze, ki naj med drugim s sekcijami za kmetijstvo pomaga kmetom pri organizaciji in delu. Med kmeti je zadnje čase vedno več idej o ustanavljanju za- drug. Franc Popit in inž. Andrej Marine sta zatem obiskala KK Ptuj, kjer sta se pogo- varjala s predstavniki KK Ptuj in mesokomhinata »Pe- rutnina« Ptuj. Za tem ko sta Cveto Doplihar in Ivo To- mažič, direktorja omenjenih organizacij seznanila goste z razvojem podjetij in na- daljnjim načrtom razvoja, sta se Franc Popit in inž. Andrej Marine zanimala, za- kaj se omenjeni organizaciji ne združita. Integracija je svetovni pojav. Uspešno de- lajo veliki agroživilski kom- pleksi. Zanimala sta se za odnose med našima velikima organizacijama. V tem delu Slovenije bo moral iti pro- ces sodelovanja hitreje na- prej. Le tako bo mogoče do- seči stabilizacijo. Ivo Toma- žič, direktor »Perutnine«, je govoril o prvem koraku so- delovanja. Cveto Doplihar, direktor KK Ptuj, je menil, da bi morala biti združitev brez prelivanja sredstev. No- bena panoga ne bi smela bi- ti prikrajšana ali glede na to celo v zastoju. Združitev bi morala biti pogojena z e- konomskimi interesi. O delu obratov za koope- racijo pri omenjenih podjet- jih sta govorila inž. Milan Koren in Maks Kampl. Popoldne sta Franc Popit in inž. Andrej Marine obi- skala TGA Kidričevo in se pogovarjala s predstavniki omenjenega podjetja Z. R. BOLNIM LAJŠAMO TRPLJENJE V mesecu mladosti, cvetja, zelenja in ljubezni smo pred kratkim s petčlansko skupi- no obiskali v ormoški bolni- šnici dva bolna mladinca: Jožeta MARINA iz Bresnice ter Rudija PINTARIČA iz Bratanjščaka. Zahrbtna bo- lezen ju je priklenila v po- steljo. S šopki cvetlic in skromnimi darili smo ju obi- skali ter jima poželeli skoro ozdravljenje. Sprejem je bil topel in ganljiv, saj sta vide- la, da v svoji bolezni nista osamljena. Izhajata iz druž- be mladih, tudi ona dva bi rada prispevala svoj delež za naš razvoj, pa jima to za- radi bolezni ni mogoče. Šef psihiatričnega oddelka dr. Marjan Pregi nam je med drugim povedal, da je takih Jožetov in Rudijev pri nas še več, vendar zanje nihče ne ve. Lepo je, če v nesreči nisi osamljen in če ti kdo vsaj s toplo besedo pomaga. Mladinski aktiv Ivanjkovci TM. Vreme do nedelje, 7. junija 1970. Napoved: lepo vreme bo držalo do 3. junija. Okrog 4. ali 5. junija bo nasto- pilo spremenljivo vreme, v soboto, 6. junija bo na- stopilo večdnevno poslab- šanje vremena Ln bo hla- dneje. Alojz Cestnik straI I 2 TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 19. Ob 25-Eetmci osvoboditve Hitre kadrovske sprembe Za prve dni po osvobodi- tvi so tudi značilne hitre ka- drovske spremembe in pre- mestitve ljudi na vodilnih položajih. O tem povzemamo nekaj podatkov iz ohranje- nih zapiskov: 22. aprila 1945 je bilo na sedežu centra v gornjih Ha- lozah širše zborovanje akti- vistov ptujskega okraja. U- deležencev je bilo 55, ki so pos-ušali politični pregled in referate po vseh sektorjih dela OF, ki je tedaj imela funkcijo oblasti. V poročilu je tudi navedeno, da so pri volitvah za plenum in taj- ništvo okrajnega odbora OF bili izvoljeni vsi predlagani člani. Za predsednika oziro- ma sekretarja OO OF (polo- žaja predsednika v OF ta- krat še ni bilo) je bil ponov- no izvoljen Franc Belšak-Si- mon, za sekretarja OK KFS pa Anton Kimovec-Srečko. V tej sestavi so člani okraj- nih organov pod zaščito ha- Ioške čete dne 10. maja 1945 prišli v Ptuj in začeli izva- jati svoje politične dolžnosti in funkcije oblasti. Iz zapisnika izredne seje okrajnega komiteja KPS Ptuj z dne 17. maja 1945 pa je razvidno, da sta Anton Kimovec-Srečko in Ivan Štrafela-Don bila premešče- na v Maribor. Zato se je OK KPS na novo konstituiral in kadrovsko izpopolnil. Dolž- nosti sekretarja KPS je za- časno prevzela Ada Krivic, ki je prišla iz Ljubljane; za ostala področja pa so bili zadolženi: Franc Belšak-Si- mon za gospodarstvo, Štefka Kolarič-Gozdana za SKOJ, Pepea Rajh-Albinca za AFZ (takrat še SP2Z), Ljubo Dob- nik za agit-prop, in kadrov- ska vprašanja, Milena Hav- las-Ivica za mladino in Franc Fijačko-Marko za vo- jaške zadeve. Iz poročila na tej seji je tudi razvidno, da je takrat bilo na območju okraja samo 23 članov KP in 10 kandida- tov, povezanih v 5 celicah. Sklenili so, da bo treba Par- tijo razširiti zlasti v samem Ptuju, kjer takrat še ni ob- stajala nobena celica KP. Številčno mnogo močnejši pa je bil SKOJ s 146 člani, povezanimi v 27 grupah. Na tej seji so tudi sprejeli 4 no- ve člane v KP in 5 kandida- tov. Razpravljali so tudi o delovanju okrajnega in kra- jevnih odborov OF, potem pa so sejo prekinili, ker se jim je »mudilo na sejo okrajnega odbora OF«, kot je napisano v zapisniku. Zaradi premestitev in po- treb po posameznih področ- jih dela so na tej seji izvo- lili novi okrajni odbor OF. ki so ga sestavljali: Ada Kri- vic, sekretar (vodilna funk- cija v KPS in OF je bila te- daj združena v eni osebi), Alojz Anžel, ref. za kmetij- stvo in zadružništvo, Franc Belšak-Simon, ref. za goz- darstvo, Helena Beranič-Mi- ra, ref. za finance, Jože Čeh, ref. za trgovino, Slavko De- benak, ref. za soc. skrbstvo, Ljubo Dobnik, ref. za izgrad- njo narodne oblasti, Dušan Korenjak, ref. za promet, Viktor Knez za agitprop., Marko Korošec za prehrano in oskrbo, Zora Lenart za industrijo in obrt, Franc Fi- jačko-Marko za vojnega re- ferenta, Ivo Ljubeč za upra- vo narodne imovine, Olga Potrč za zdravstvo, Konrad Vela za gradnje in obnovo, Marija Visenjak za prosveto in Martin Zgeč-Janez, ref. za ugotavljanje vojnih zlo- činov. V tem odboru je bilo v na- slednjih tednih še več per- sonalnih sprememb, v glav- nem pa je deloval do voli- tev v prve narodnoosvobo- dilne odbore, ki so bile v ptujskem okraju 5. avgusta 1945. Po volitvah je okrajni odbor OF predal oblastne funkcije novo izvoljenemu okrajnemu NO odboru, ki se je kmalu preimenoval v o- krajni ljudski odbor; s tem so bile tudi dokončno ločene politične funkcije od izvrš- nih. Franc Fideršek Tržišče danes ¡s is j. a m jutri Ze mesece se vračajo go- spodinje z nakupovanja in ugotavljajo vedno nove po- dražitve. Po statistiki so se podražili življenjski stroški v zadnjih štirih mesecih za 10 ódst. Če pa vprašate go- spodinje, ali res izdajo za vsakdanje nakupe samo za 10 odst. več denarja kakor v istem času lani, vam bodo kategorično odgovorile — ne! Ne želimo zbujati nezaupa- nja v statistiko, vendar ima- jo tudi gospodinje svoj prav. Statistika izračunava živ- ljenjske stroške poprečne štiričlanske družine in po iz- branih artiklih. Toda vsako gospodinjstvo ima svoje po- sebne zahteve, zato se lahko zgodi, da prenekatero porabi sedaj za polovico več sred- stev za gospodinjske potre- be. Niso pa samo gospodinje zaskrbljene zaradi vsakda- njih podražitev, бе bolj se jih bojijo planerji in stro- kovnjaki, ki spremljajo gi- banje cen in sploh gospodar- stva. Če bi se namreč to po- večanje cen nadaljevalo, bi se s tem nevtralizirala pozi- tivna gibanja na tržišču in sploh v gospodarstvu, pred- vsem pa v proizvodnji in v izvozu. S čim pojasnjujejo stro- kovnjaki takšno gibanje cen v prvih mesecih letošnjega leta? V zveznem zavodu za cene pravijo, da so podražit- ve posledica zelo komplicira- nih vzrokov. Nevsklajenost med primarnimi fazami in predelovalnimi kapacitetami celotne proizvodnje je prispe- vala k večjemu povpraševa- nju po reprodukcijskem ma- terialu, kar je poleg pritiska na uvoz in zmanjšanje zalog povzročilo gibanje cen. Viso- ka konjunktura na svetovnem tržišču ob prisotnosti infla- cijskih tendenc je vplivala na stroške proizvodnje na do- mačem tržišču, glede na to, da je v naši proizvodnji ude- leženo mnogo materiala iz u- voza. V takšnih pogojih ob visokem povpraševanju na domačem tržišču, so mnogi proizvajalci zvišali cene, da bi izboljšali svoj položaj. Istočasno je prišlo do premi- kov cen po kontrolo, da bi se uskladile s cenami na sve- tovnem tržišču, kar pa je bi- lo nujno. Kakor vidimo, je delovalo na zvišanje cen več dejavni- kov, od katerih nekateri še niso prenehali delovati. V tej situaciji, ko iz vseh strani pritiskajo na Zvezni zavod za cene, je videz, da hoče zvezni izvršni svet učinkovi- to intervenirati. Pripravljajo posebno sejo, ko bo beseda izključno o nadaljnji politiki cen. Trenutno je gotovo, da ne glede na to, kaj bo sklenil zvezni izvršni svet, ne bo od- stopov od osnovnih načel go- spodarske reforme. To pa po- meni, da bodo vloženi napo- ri, da bi našli takšen meha- nizem za uravnovešanje cen, ki boo mogočil prihodnje svobodno delovanje tržišča in nadaljnjo liberalizacijo cen. Najbrž pa bodo potrebni tudi določeni administrativni posegi, da bi cene na določe- nih sektorjih obdržali pod kontrolo. Najprej se bo treba lotiti cen prehrambnih proiz- vodov, kjer ima skok cen najobčutnejše posledice na življenjske stroške. MS S seje pienuma OSS Ptuj Cilji in naloge sindikata O osnutku političnih ciljev in nalogah slovenskih sindi- katov so razpravljali tudi na seji plenuma občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Z razpravo v osnovnih or- ganizacijah sindikata je ple- num seznanil Feliks Bagar, podpredsednik OSS Ptuj. Plenum naj predvsem prouči, kako v ptujski občini ure- sničiti postavljene naloge glede na to, da je manj raz- vita v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. To vprašanje je še bolj po- membno, ker se materialni položaj delovnih ljudi naše občine bistveno razlikuje od drugih, ki živijo in delajo v razvitih industrijskih sredi- ščih. Vprašanje je tudi, kako zagotoviti socialno varnost delovnih ljudi. Medtem, ko ugotavljamo, da se veliko delavskih družin s težavo prebija skozi življenje z niz- kim osebnim dohodkom, smo priča velikemu razkošju, luksuzu in bogatenju. Razli- ke so prevelike in neupravi- čene. V ptujski občini je la- ni prejemalo 1183 delavcev osebni dohodek nižji od 60 tisoč starih dinarjev (to je 10,4 odst. zaposlenih). 24,4 odst. zaposlenih je prejemalo od 60 do 80 starih tisočakov, 25,3 odst. pa 80 do 100 starih tisočakov mesečno. Podatki kažejo, da je 60,1 odst. zapo- slenih prejemalo mesečni do- hodek, ki je manjši od ob- činskega poprečja (100.000 starih dinarjev). Glede na to bo treba uresničiti nalogo sindikata, po kateri naj zna- ša najnižji osebni dohodek v ptujski občini 70 tisoč starih dinarjev. Za naše delovne ljudi i življenjskega pomena vp¿ šanje stabilizacije trga ^ cen, predvsem pa stabili^ cen osnovnih življenjslt; potrebščin. Lani so življej ski stroški nenormalno n; raščali. Delavske družine nizkimi dohodki so prišle velike težave. Predvidevan; glede stabilizacije cen se ni so uresničila. Zivljenjs¡ stroški so porasli tudi v m: nulih mesecih brez zadnji podražitev mesa, kruha, nt katerih komunalnih in g¡, stinskih storitev v ptujsl občini za 8 odst. Gostinsi storitve v ptujski občini ¡ se glede na zadnjo podrai; tev mesa povečale, in sics mesne jedi za 17 odst. Ls tošnje zvišanje življenjsk stroškov povzroča med naš mi delavci skrb in nezadi voljstvo. Zavzeti se je treba tudi: enakomernejši razvoj Slov nije. Pospešiti je treba ra voj manj razvitih območ Odpraviti je treba družbe: nesprejemljive socialne ra like. Sindikat bo moral rei ti tudi vprašanje zaposlov nja. Preveliko število otr¡ ne konča osemletke. Pol materialnih pogojev šolar, bo treba urediti tudi uč načrte, ki so preobsežni prezahtevni. Sedanje obdobje je и pomembno tudi za nadaljr razvoj samoupravljanja. V razpravi so opozorili i številna druga vprašanja, jih bo moral reševati sini kat. ZE Več pozornosti informiranju Komisija za pregled sta- tutov delovnih organizacij pri skupščini občine Sloven- ska Bistrica je sredi dela. O tem, kako potekajo pregledi novih statutov, sem se pogo- varjal s tajnikom SO Stevorn Eberlom, ki mi je tudi pove- dal nekatere slabosti, ki so se pojavile v večih statutih. Ena od značilnosti je ta, da je v statutarnih načeFh premalo poudarjen sistem odgovornosti. V mnogih de- lovnih organizacijah tudi ni- so našli prave razmejitve dela med kolegialnimi orga- ni in organi samoupravlja- nja, tako da dajejo prednost enim ali drugim. Morda je vzrok temu tudi bojazen, da ne bi zapadli tehnokratskim in menažerskim tendencam. Tudi sistem informiranja v statutih nima svojega prav¡ ga mesta. Vse premalo ¡ zavedamo, koliko pontf pravočasno in objektivno o* veščanje delavcev. Siste' obveščanja bi morali ured ti tako, da bodo člani delo' nih skupnosti o pomembn^ ših zadevah, ki jih bodo ra¡ pravljali vodstveni orgajj seznanjeni že prej, tako \ bodo lahko s tehtnimi P[: pombami pripomogli k šim rešitvam. Delovne organizacije zapostavljajo družbeno-e^ nomsko izobraževanje, dajejo skoraj ves pouda-fl strokovno-tehničnemu. S pregledi statutov b^ končali predvidoma v V^ polovici letošnjega leta,/, krat pa bomo lahko zapi^ še kaj več. Tednik, vaš list jgDNiK — Četrtek, 28. maja 1970 STRAN 3 pipi. inž. Aleksander Kravos: Perspektive sadjarstva M ■ I Ë I H n v ptujski občini (nadaljevanje) HRUŠKE: Proizvodnja hrušk je zelo podobna proiz- vodnji jabolk. Glede na to, da ima KK Ptuj že vpeljano proizvodnjo hrušk, da so na Štajerskem večji nasadi hrušk (Selnica, Selce, Mari- bor) in v drugih predelih Slovenije (Krško, Gorica) in Jugoslavije, in ker predvide- vajo, da bo proizvodnja že iz teh nasadov zadostovala za potrebe jugoslovanskega tr- ga za naslednjih 10 do 15 let, ne bi smeli nasadov hrušk močneje širiti. Z manjšimi obnovami bi morali skrbeti samo za to, da sedanja pro- izvodnja hrušk v občini ne bi padla. BRESKVE. Kmetijski kom- binat Ptuj dosega odlične u- spehe v proizvodnji breskev. Za trgovino je interesantno, da proizvajalec dobavlja sad- je kontinuirano, skozi celo sezono v enakomernih koli- činah. Ker se to v zasebnem sektorju zelo težko doseže se je obneslo gojenje breskev v zasebnem sektorju samo v neposredni bližini velikih po- trošnih središč (večja mesta, turistični kraji). Breskva je sadež, ki mora iti takoj po obiranju na trg. Z ozirom na to, da proizvodnja kmetij- skega kombinata Ptuj zado- šča za domači trg, proizvod- nja breskev v zasebnem sek- torju nima velike perspekti- ve. KK Ptuj bi bilo potreb- no omogočiti večje obnove breskovih nasadov, ker ima Precej starih nasadov in bi lahko prodal večje količine breskev. , JAGODICEVJE. Jogodi- čevje ima zelo velike mož- nosti razvoja v naši občini. Upoštevati moramo, da je ja- godičevje deficitarno na tr- gu, da so velike možnosti iz- v°za, da potrošnja nenehno brasca in da imamo v ne- posredni bližini (Bohova pri Mariboru) več sto vagonsko specialno hladilnico za glo- boko zmrzovanje. Hladilnica ,e prvenstveno predvidena ^ skladiščenje jagodičevja. ^¡delovanje jagodičevja je Predvsem primerno za za- sebni sektor in veliko manj Za družbeni sektor, predvsem ^radi velike porabe delovne Seveda bo imela uspeh aHo organizirana proizvod- na- Nasadi so lahko na ^anjših površinah, toda v ^Posredni bližini, da se laž- )e organizira proizvodnja, ^speševalna (strokovna) s.'užba in odkup oziroma pro- zia. Velike možnosti so v j?°vezavi s trgovino, ki je tu- I Pripravljena sklepati več- tfle pogodbe za proizvodnjo in odkup jagodičevja. Pod jagodičevje ne mislimo samo na pridelovanje zelo konjuk- turnega črnega ribeza in za katerega je v naši občini iz- delana podrobna rajonizacija glede na zeleni bor. Zelo in- teresantno ter perspektivno je tudi ostalo jagodičevje, kot npr.: jagode, maline, ro- cide, kulturne borovnice in drugo. Nekoč še vpeljana proizvodnja malin je propa- dla predvsem zaradi neizde- lane tehnologije. Sedaj se s proizvodnjo črnega ribeza bavijo samo redki posamez- niki, ki imajo več ali manj dobre uspehe toda preveč so osamljeni in prepuščeni sa- memu sebi. MARELICE, SLIVE, ČEŠ- NJE IN VIŠNJE. Vse te sad- ne sorte imajo večje možno- sti razvoja v zasebnem sek- torju. Proizvodnja bi mora- la biti organizirana, večja in vezana na trgovino oz. pre- delovalno industrijo. Trenut- no imajo. največje možnosti razvoja višnje, na katere je trgovina pripravljena skle- pati dolgoletne pogodbe. OREHI IN LEŠNIKI. Ore- he in lešnike bi lahko sadili povsod na manj vredna, predvsem strmejša zemlji- šča, kjer ni nevarnosti več- jih pozeb. Orehe bi morali širiti predvsem v Halozah, lešnike pa bolj v Slovenskih goricah. Od konca vojne do danes smo posekali na tisoče orehovih dreves in smo jih le malo posadili. Obnavljali bi lahko intenzivno s ceplje- nimi orehi, lahko pa tudi ekstenzivno z necepljenimi orehi. K obnovi bi bilo po- trebno pritegniti tudi goz- darje. S plantažno vzgojo lešni- kov-ima Kmetijski kombinat Ptuj zelo dobre izkušnje. Kvalitetne sorte posebno v Slovenskih goricah odlično uspevajo. Koliko nekoristne- ga grmovja bi lahko nado- mestili z lešniki? Prodaja lešnikov ni problematična, saj jih Jugoslavija uvozi let- no več 100 vagonov predvsem iz Turčije in Rusije. Naši lešniki sok valitetnejši in bi z lahkoto izpodrinili uvožene. Misliti bi morali za večjo proizvodnjo, ker je večje ko- ličine lešnikov lažje prodati kot manjše. (Prihodnjič dalje) Ob dnevu mladosti Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo Minulo soboto je bila na ploščadi pred novo vojašnico v Ptuju osrednja proslava meseca mladosti. Zbranim mladincem in vo- jakom ter drugim gostom je najprej govoril prof. Alojz Gojčič, predsednik OK ZMS Ptuj. Ob dnevu mladosti je čestital mladincem in pionir- jem, ki so tega dne postali člani mladinske organizacije. Želel je, da bi se zavedali na- log in pravic mladincev, po- stanejo naj zavedni, zvesti in pošteni državljani. Na svečani proslavi je go- voril tudi Gavrilo Pupič, starešina ptujske garnizije. Ko je govoril o delu mladi- ne, je poudaril njeno nalogo pri učenju, delu in čuvanju socialističnih pridobitev. Pionirjem, ki so stopili v mladinsko organizacijo, so podelili knjižice. V kulturnem programu sta nastopila pevska zbora šol- skega centra za kovinsko stroko in OŠ »Toneta Znida- riča«. Iz OŠ »Ivana Spole- njaka« so nastopili: dekliška baletna skupina, folklorna skupina in instrumentalni kvartet. V kvizu so se poskusile ekipe gimnazije, ptujske gar- nizije, ekonomske srednje šole in šolskega centra za kovinsko stroko. Odgovarjali so na vprašanja o povojnem življenju in aktivnosti Tita. Prvo mesto si delita gimna- zija in ptujska garnizija, dru- go mesto je dosegla ekonom- ska šola, tretje pa šolski cen- ter za kovinsko stroko. V odmorih je mlade zaba- val ansambel »Mitrej«. ZR Pogled na svečano tribuno med govorom prof. Alojza Goj- čiča, predsednika OK ZMS Ptuj SKLEPI it. SEJE CK 1KB ORMOŽ 1. Delovni načrt kot pro- gram dela članom ZK za le- to 1970 se sprejema v ceioii s priporočilom vsem osnov- nim organizacijam ZK na območju občine Ormož, da bo ta program postal vodilo za vsakega ciana ZK. Osnovne organizacije ZK se bodo z vsemi drugimi po- litičnimi in družbenimi orga- nizacijami prizadevale, da bo program sprejet tudi v teh organizacijah in da bo postal tudi vodilo za nadalj- nje delo. 2. Ciani ZK se morajo sku- pajz drugimi organizacijami v delovnih organizacijah an- gažirati, da bodo statuti kot najvišji samoupravni akti sprejeti do konca meseca ju- nija tega leta. Statuti morajo biti obrav- navani v kolektivu, delovni enoti, sindikalni organizaciji oziroma organizaciji ZK Vsi predlogi naj bodo ob- ravnavani v pristojnih «sa- moupravnih organih, da &«• kolektiv seznanjen, kako so bil? sprejeti njihovi predlogi Vprašanje neposredne od- govornosti je treba v statu- tih obdelati tako, da bo vid- no, kdo je prediagatelj dolo- čenega programa oz. organi- zacije dela in kakšno odgo- vornost bo nosila skupina ali posameznik, če se spreje- ti predlog ne bo realiziral. 3. Kmetijski kooperanti morajo pridobiti možnost večjega vpliva pri odločanju zadev, ki imajo značaj več- jega pomena integriranega dela med kmetijskim kombi- natom Ormož in posamezni- mi kooperanti. To legitim- nost je doseči v samouprav- nih aktih podjetja Slovenija vino. Prisotna dilema o ustanav- ljanju kmetijskih zadrug se ocenjuje tako, da se zadeve individualnih proizvajalcev lahko uspešno rešujejo v o- kviru obstoječe kmetijske delovne organizacije, to je SVL — obrata »Jeruzalem« Ormož. J. R. Danes na seji občinske skupščine Ormož Za današnjo, po vrsti XIV. skupno sejo obeh zborov skupščine občine Ormož je predlagan naslednji dnevni red: 1. pregled sklepov in odo- britev zapisnika XIII. skup- ne seje z dne 13. aprila 1970; 2. poročilo o komunalni dejavnosti, ki jo opravlja Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož; 3. poročilo občinske gasil- ske zveze Ormož; 4. poročilo o obrambni vzgoji in civilni zaščiti v ob- čini Ormož. 5. Vpogled: a) v zakl jučni račun sklada občine Ormož za financira- nje teritorialne obrambe za leto 1969; b) v finančni načrt sklada občine Ormož za financira- nje teritorialne obrambe za leto 1969. 6. Odlok o potrditvi za- ključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Ormož za leto 1969; 7. Sklepanje o vlogi Stano- vanjsko komunalnega pod- jetja Ormož za dodelitev zemljišč SDP v Središču ob Dravi; 8. poročilo licitacijske ko- misije za oddajo del pri iz- gradnji otroškega vtrca v Ormožu; 9. program dela skupščine občine Ormož za obdobje maj 1970 — maj 1971; 10. vprašanja in odgovori. o dopolnitvi zazidave zapad- no ob Mariborski cesti. Na dnevnem redu so tudi odlo- ki o določitvi cest četrtega reda, o krajevnih cestah in kolovoznih poteh, o obvez- ni namestitvi lovilcev sne- ga na zgradbah v mestu. Sklepali bodo tudi o zaključ- nih računih družbenih skla- dov občine Ptuj za lansko leto, o finančnih načrtih družbenih skladov občine Ptuj za leto 1970, o potrditvi statutov, o ugotovitvi sploš- nega interesa za zgraditev ceste na Vičavi. Imenovali bodo tudi nove člane v ko- misija za skrb za borce i¡n in- valide NOV občinske skup- ščine. ZR Danes seja OS Ptuj Danes, v četrtek, je seja SO Ptuj. Na dnevnem redu so vprašanja in odgovori od- bornikov. Janez Brodniak iz Malega Okiča št. 16 se zani- ma. kaj je s pripravami za obrambo proti toči. Obrav- navali bodo odloke o spre- jetju zazidalnega načrta za predel v Ptuju med cesto Na obrežju in Poljsko cesto ter Tednik, vaš list STRAN 4 tednik — Četrtek, 28. maja 197g V soboto »napad« na Ptuj V počastitev 100. obletnice delovanja ptujskega gasil- skega društva bo v soboto, 30. maja 1970 s pričetkom ob 18. uri na Titovem trgu v Ptuju velika praktična reše- valna vaja. Sodelovala bodo gasilska društva, organizaci- ja RK, občinski center za OOA, enote civilne zaščite delovnih organizacij in letal- stvo Aerokluba Ptuj. Najprej bodo Ptuj prele- tela letala ptujskega( Aero- kluba. Za njimi bodo nasto- pile izvidniške ekipe za ra- diološko, biološko in kemično odkrivanje in ekipe z geo- foni za odkrivanje zasutih ljudi pod ruševinami ter teh- nično reševalne enote za re- ševanje ljudi. »Ponesrečen- cem« bodo nudili prvo po- moč. Dekontaminirali bodo ljudi, tehniko in ulice. Pri reševanju ljudi iz nadstropij in drugih ogroženih stano- vanj bodo nastopili gasilci, ki bodo tudi gasili požar. Ob tem bo tudi demonstracija gasilskih aparatov za gaše- nje vnetljivih tekočin. Ob zaključku vaje bodo predva- jali na Titovem trgu zvočni barvni film o civilni zaščiti. ZR »ZDAJ GREMO, NAZAJ ŠE PREDEMO...« Л Prešerna pesem, smeh in občasni vriski so v ponede- ljek v dopoldanskih urah napolnili sicer ne preveč ži- vahne ormoške ulice. Mladi fantje —^rekruti — so se po- slavljali od svojcev, znancev in prijateljev. Srečali smo se v bifeju TP Zarja, ko so u- brano zapeli sedaj že skoraj prleško himno »Prleški va- sovalec«. Nekako otožno je zadonela melodija »Je Micka bla lepa kak engel, za mene je bila zlato«, toda fantje so kaj hitro spet povzdignili glas in potegnili drugo »vi- žo«. Čeprav nisem imel »rekru- tovskega pušeljca«, so me fantje dobrohotno vključili v svoj krog in mi pred od- hodom povedali marsikaj zanimivega, še posebej pa so poudarili, da odhajajo na odsluženje vojaščine s pono- som in zavestjo, da je odslu- ženje vojaščine in obramba domovine največja čast in dolžnost vsakega državljana. Eden izmed njih, ki je bil najbolj prešerno razposajen, mi je na vprašanje, zakaj ni- ma tudi on nagelj čka v gumbnici, dejal: »Dekle mi ga ni dalo, koprive pa še ne cvetijo...« Poslovili smo se. Lep po- mladni dan jih je pospremil v tuje kraje, kjer bodo 18 mesecev preživeli v po- membni življenjski šoli. J. S. Posnetek ob slovesu Športna srečanja mladine občine Ormož V okviru praznovanja me- seca mladosti je predsedstvo občinske konference ZMS Ormož organiziralo v maju več športnih srečanj mladin- cev in pionirjev iz ormoške občine. Mladinci so tekmo- vali v šahu, atletskem trobo- ju (skok v višino in daljino ter tek na 400 m), nogometu in streljanju z zračno puško. Sah: 1. Ormož, 2. Ivanj- kovci. Troboj: 1. Cerovec, 2. 2e- rovinci. Nogomet: 1. Središče, 2. Ormož. Streljanje: 1. Podgorci, 2. Središče. Učenci in učenke osnovnih šol so se pomerili v štafet- nem teku po ormoških uli- cah, spomladanskem krosu in rokometu. Stafetni tek — pionirji: 1. Ormož, 2. Središče; pionirke: 1. Ormož, 2. Miklavž. Spomladanski kros — pi- onirke: 1. Miklavž, 2. Ormož. Rokomet — pionirji: 1. Or- mož, 2. Središče; pionirke: 1 Ormož, 2. Tomaž. J. R. NOVA RESTAVRACIJA V ORMOŽU Kljub v zadnjem času pre- cej muhastemu vremenu dela urejanju okolja ormoškega kopalnega bazena — lepo na- predujejo. Od zadnjega obi- ska na delovišču pa do po- nedeljka v tem tednu, se je podoba na delovišču precej spremenila. Še posebej iz- stopajo obrisi nove restavra- cije, ki jo gradi stanovanj- sko komunalno podjetje Or- mož, gradnjo pa investira SVL, obrat »Jeruzalem« Or- mož. Delavci so mi povedali, da bo restavracija zgrajena do 1. julija, ko bo po vsej verjetnosti tudi uradna otvo- ritev letnega kopališča v Or- možu. Če bo vreme ljubiteljem »mokrega elementa« naklo- njeno, lahko letos pričakuje- mo v Ormožu živahno turi- stično sezono, saj bo bazen za kopanje s svojo izredno lepo okolico privabil prav gotovo tudi številne kopalce iz drugih krajev in sloven- skih mest, kjer o podobnih turistično rekreacijskih cen- trih samo še sanjajo. J. S. Za enkrat samo še stebri in goli zidovi, v prihodnjem me- secu že lepa restavracija. V slovo Tončku Skrbmšku Pred nedavnim so pretres, ljivo zapeli vidovski zvono, vi in oznanjali žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas naš dobri prijatelj in so. šolec Tonček. »Pred štirimi leti si odšel na delo v tujino. Tedaj nisi slutil, da ne boš več užival med domačimi, poslušal v jeseni klopotca iz bližnjih Haloz. Zahrbtna bolezen je pretrgala nit tvojega življe, nja in uničila še tako lepe načrte, ki si jih snoval, da jih uresničiš, ko se vrneš na- zaj v domovino. Mlad, komaj 24 let star, si se moral v najlepšem mesecu maju posloviti od nas. Vrzel, ki je nastala, se ne da po- praviti. Ni te več, ostali smo sami v tujem kraju. Ampak tvoj vedno nasmejani obraz nam ostane neizbrisen, vse- povsod se te bomo sporni- njali. Dragi Tonček, prehitro si se poslovil od nas, v najlep- ši mladosti ti je nehalo biti tvoje blago srce, a vendar počivaj lahko, saj te krije slovenska zemlja... « J. R, Tonček Skrbinšek Pastirci, rejenci in morda še kaj Pastirčke bi bilo treba vključevati v pošolsko var- stvo, kjer je to možno, čc pošolskega varstva ni, bi bi- lo treba organizirati pomoč boljših učencev, morda pa tudi več vzgojnega dela pe- dagogov, da bi izboljšali učne uspehe. V šolske mlečne kuhinje je treba vključiti vse pastir- je ne glede na ekonomske razmere delodajalcev, od njih pa je treba poiskati do- datne pomoči. Prav bi tudi bilo, če bi krajevne skupno- sti, organizacije prijateljev mladine, Rdečega križa in druge družbene organizacije prevzele tiste skrbi, ki naj bi jih opravljal referent za rejništvo pri skupščini obči- ne. Ti delavci naj bi držali sti- ke z roditelji, ki žive na nji- hovem področju, zanemarjali obiske lastnih otrok iz neu- pravičenih vzrokov, bi stopili v stik z njimi in jim pojasnili, kolikega pomena je njihov obisk za otroke, ki ga imajo v reji. Delo naj bi povezova- la in usklajevala občinska služba, tako da nikakor ne bi šlo za dvojno vlogo nadzor- stva, temveč le za podaljšano roko skrbstvenega organa zaradi razbremenitve dela in boljše preglednosti med po- sameznimi primeri. V ta namen bi bilo potreb- no v večjih industrijskih centrih usposobiti širši krog ljudi, da bi nadzirali te otro- ke. V samem upravnem or- ganu, pristojnem za socialno varstvo, pa bo seveda treba poskrbeti za hitro in pravo- časno ukrepanje o premešča- nju pastirčkov iz kraja v kraj. Iz mentalno higienske- ga stališča je priporočljivo, morda celo škodljivo, če si- cer nadzirajo otroke različne osebe, ker je znano, da so taki otroci manj zaupljivi, in da je stik z njimi težje u- stvariti. Zaradi tega pa je potreb- no bdeti nad usposabljanjem takih ljudi v okviru družbe- nih in društvenih možnosti. Premeščanje pastirčkov bi morali prepustiti skrbstve- nemu organu. S tem bi na- mreč dosegli osnovno nalo- go, da bi bil otrok povezan v eni sobi s preteklostjo in sedanjostjo, z drugo bodoč- nostjo. Najvažnejše delo pri na- štetem pa bi morali opraviti socialni delavci, ki se ukvar- jajo z mladoletniškim var- stvom, skratka vzrejo otrok v tujih družinah. Posebej bi se morali potruditi prav na začetku, ko bi že psihološko morali pripravljati otroka na oddajo v tujo družino in na zaključku, ko gre za vrnitev v družino ali premestitev. Socialni delavci bi preso- jali tudi o dokončni odloči- tvi, ali je neka družina pri- merna za rejo ali ne, in to glede na rejnikove kvalitete, ki nedvomno vplivajo na normalen razvoj otroka. U- poštevati bi tudi morali de- narno udeležbo rejnikov pji oddaji otrok v okrevališča in mladinske počitniške ko- lonije. Tako smo vas v preteklih nadaljevanjih seznanjali o problemih s področja varstva mladih rejencev in pastirjev v slovenskobistriški občini. Ker je bila tema precej ob- sežna, smo verjetno ustregli tudi vsem ostalim bralcem, ki jih ti problemi zanimajo« pa četudi smo probleme sa* mo nanizali, smo storili do- volj. Družba bo morala pri- sluhniti vse glasnejšim za- htevam, saj drugače ne bomo mogli govoriti, da je vsem enako dodeljena pravica do šolanja, pa čeprav samo o- snovnošolskega. Ko končujejo s sestavki »Pastirji, rejenci in morda §e kaj«, se prav lepo zahvalju- jemo socialni delavki Albin* ci Flajnik iz Slovenske Bi- strice, ki nam je oskrbel9 zanimive podatke. D. Utenkar TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 1970 STRAN 5 Seja občinske gasilske zveze Ormož Zgled dobrega dela in nesebičnosti Pred nedavnim so se sešli gasilci ormoške občine na del. konferenci občinske gasilske zveze Ormož. Spregovorili so o svojem delu, ki ga sprem- ljajo tudi številne teŽAve. Se posebej so analizirali prispe- vek gasilcev iz ormoške ob- čine, k» so gi dali v cbiiki najrazličnejših prireditev — jubilejni 100-letnici gasUsiva na Slovenskem. Poleg pred- stavnikov občinske gasilske zveze Ormož in gasilcev iz ormoške občine so se seje udeležili tudi: Franc NO- VAK, predsednik občinske skupščine Ormož, Vlado OZ- BOLT, predsednik občinske konference SZDL Ormož, Ivan KEK, predstavnik re- publiške gasilske zveze in drugi. Franc PUČKO, predsednik občinske gasilske zveze Or- mož je v svoji razpravi med drugim dejal: »Nimam na- mena kakorkoli vrednotiti dela posameznih organizacij, vendar si upam smelo trditi, da je gasilska organizacija skup ljudi — občanov, ki so s svojim prostovoljnim de- lom vedno pripravljeni po- magati bližnjemu v nesreči. Med prvimi bomo v akciji tudi takrat, če bo hotela ka- terakoli tuja roka seči po na- ši s krvjo pridobljeni rodni grudi. V izgradnjo gasilskih domov, ki so zatočišče tudi drugim organizacijam, je vloženih mnogo prostovolj- nega dela in žuljev. To so resnično naši domovi... Adolf RIZNAR, poveljnik občinske gasilske zveze Or- mož: »Zgodovina naše huma- ne organizacije je na pragu drugega stoletja. Mnogo tru- da bo treba vložiti, da bomo izboljšali materialno stanje naših društev... Na območ- ju občinske gasilske zveze Ormož deluje 22 gasilskih društev, v katera je včlanje- nih okrog 1300 članov, čla- nic, mladincev, mladink in pionirjev. Ugotavljamo, da je ta številka glede na šte/Uo prebivalcev ormoške občine še vedno premajhna ... Za vzgojo mladih kadrov v gasilstvu je bilo premalo storjeno, kljub temu, da je zveza dvakrat razpisala te- čaj za gasilske častnike in Podčastnike, ki je bil v Ptu- ju. Več uspeha je bilo dose- ženega pri tečajih za izpra- šane gasilce...« Vlado OZBOLT, predsed- nik občinske konference SZDL Ormož: »V gasilski organizaciji se srečujemo z najbolj discipliniranim in or- ganiziranim delom, ki odigra zelo pozitivno vlogo tudi pri najrazličnejših družbenopo- litičnih akcijah...« Pogled v lansko kroniko nam pokaže, da je bilo lani na območju občinske gasil- ske zveze Ormož 7 požarov, ki so povzročili okrog 4 mi- lijone 460.000 S din škode. Le hitrim intervencijam ga- silcev pa se je zahvaliti, da ta škoda ni mnogo večja. Gasilska društva na območ- ju občinske gasilske zveze Ormož razpolagajo z 31 briz- galnami in le z desetimi vo žili. Poprečno so gasilska društva zelo skromno mate- rialno opremljena in bo tre- ba v bodoče prav temu vpra- šanju posvetiti več pozorno- sti. Vsem nam mora biti jasno, da je gasilcem za spopad z ognjeno stihijo ali drugo ele- mentarno nezgodo premalo njihova nesebičnost in po- žrtvovalnost, treba jim je dati tudi ustrezno opremo, saj bo le takrat njihovo de- lo še bolj učinkovito, mi in naši domovi pa bomo var- nejši pred uničenjem. J. S. MLADINSKI AKTIV »FRANC BAMBERGER« R0G0ZNICA OB SVOJI 10-LETNICI V soboto, 23. maja je bila v Rogoznici svečana proslava ob 25-letnici osvoboditve, rojstnem dnevu tovariša Ti- ta in ob deseti obletnici us- pešnega delovanja aktiva Zveze mladine »Franc Kram- berger« Rogoznica. Proslove sta se udeležila tudi predsed- nik občinske konference ZMS Ptuj Lojze Gojčič in član ko- miteja občinske konference ZKS Ptuj Stanko Lepej. Mla- dina je pripravila zelo kva- liteten kulturni program, kresovanje in ples cvetja. O pomenu 25-letnice osvobodit- ve je govoril predsednik sve- ta krajevne skupnosti Rogoz- nica Milan Lacko, o desetlet- nem delu mladinskega aktiva pa je govoril predsednik ak- tiva Zveze mladine Rogozm- ce, Stanko Žitnik ml. Aktiv Zveze mladine »Franc Kramberger« Rogoz- nica je bil ustanovljen ob rojstnem dnevu tovariša Ti- ta, 25. maja I960 leta in združenje mladine iz vasi: Kicar, Zabjak, Nova vas pri Ptuju in Rogoznica. Aktiv je v svojem desetletnem obdob- ju dosegel zelo pomembne uspehe pri uresničevanju šte- vilnih zelo odgovornih nalog in vzgoji mladine. Aktiv ima izdelan zelo konkreten pro- gram dela, ki ga zelo uspeš- no uresničuje. V tem letu je že organiziral več zanimivih predavanj, kulturnih in športnih prireditev, pohod po poteh Slovensko-goriške — Lackove čete ipd. V progra- mu dela dajejo močan pou- darek vzgoji mladine in pre- našanju tradicij NOV, tako, da je aktiv postal šola mlade socialistične, napredne in hu- mane osebnosti. Sedaj že ku- jejo načrte za nove naloge, med temi so: obrambna vzgo- ja, ustanovitev strelske dru- žine. morda tudi taborniške organizacije itd. Ob tem pa je potrebno omeniti tudi to, da aktiv mladine aktivno so- deluje z ostalimi družbenopo- litičnimi organizacijami pri uresničevanju nalog, ki so skupnega pomena za celotno krajevno skupnost. Delo mla- dinskega aktiva v Rogoznici zelo cenijo tudi starejši, zato jim tudi rade volje pomagajo, kadar jim je pomoč potreb- na. F. B. FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V PTUJU Kakor vsako leto je tudi letos pred dnevom mladosti občinski svet kulturno-pro- svetnih organizacij Ptuj pri- redil tradicionalni pevski fe- stival mladinskih pevskih zborov. Nastop je bil v ne- deljo, 24. maja, ob 14.30 na dvorišču minoritskega samo- stana. Odprl ga je predsed- nik občinskega sveta kultur- no-prosvetnih organizacij Stane Stanič in spregovoril nekaj besed o pomenu dneva praznika mladosti in o mani- festati vnem srečanju mla- dinskih pevskih zborov. Pod vodstvom svojih zbo- rovodij so nastopili nasled- nji šolski zbori: Leskovec — Ida Potočnik, Rodni vrh — Franc Lačen, Desternik — Marija Stöger, Juršinci — Štefka Zaje, Cirkovce — Bro- nislava Hecl, Domava — Da- nica Kvas, Markovci — So- nja Vuletič, Cirkulane — Magda Damiš, Majšperk — Janez Slana, Podlehnik —A- lojzija Mere, Hajdina — Hil- da Pucko, Kidričevo — Maj- da Muhič, »Ivana Spolenja- ka« v Ptuju — Irma Skri- nj ar, »Toneta Znidariča« v Ptuju — Greta Glatz, »Fran- ca Osojnika« v Ptuju — La- dislav Pulko in Videm — Jožica Soko. Vsak zbor je zapel tri mnogoglasne pesmi naših najbolj priznanih do- mačih pa tudi tujih sklada- teljev. Koncert je pokazal viden napredek, kar je potrdila s svojim aplavzom tudi mno- goštevilna publika. Dvorišče minoritskega samostana je zaradi odlične akustike zelo primeren prostor za glasbene prireditve. Tajnik občinske- ga sveta kulturno-prosvet- nih organizacij Karel Sepec je s svojimi sodelavci vzor- no organiziral pevski nastop tako glede propagande in u- reditve samega prostora ka- kor tudi glede prevoza in prehrane pevske mladine. Po koncertu so se zboro- vodje, člani glasbene komisi- je in organizatorji prireditve sestali v salonu gostilne No- vi svet in analizirali uspeš- nost nastopa. Kritika je bila v splošnem zelo pozitivna, ker je ugotovila vsestranski napredek zborovskega petja v naši občini. Občinski svet kulturno-prosvetnih organi- zacij je nagradil zborovodje s skromnimi denarnimi na- gradami. Ob koncu lahko zapišemo, da je letošnji mladinski pev- ski festival ob dnevu mlado- sti lepo uspel. Drago Hasl Stane Stanič pozdravlja poslušalce in še posebej nastopa- joče pevske zbore SEMENARNA IN CVETLIČARNA V SLOVENSKI BISTRICI Bistričanom in okoličanom se v prihodnjih dveh mese- cih obeta nova, pomembna pridobitev. Ljubljanska Se- menarna se je odločila, da bodo v Slovenski Bistrici od- prli novo semenarno in cve- tličarno. Omenjena lokala bodo odprli nasproti nove samopostrežne trgovine, to je na Ljubljanski cesti 1. Zgradba, v kateri bodo loka- la uredili, je pod zaščito za- voda za spomeniško varstvo, ljubljanska semenarna pa se je obvezala, da jo bodo do prvega venca renovirali, ta- ko kot zahtevajo predpisi. Kot predvidevajo bi morala biti otvoritev najkasneje do petnajstega julija letos. Z novo semenarno pa bodo zagotovo zelo zadovoljni tu- di kmetje, saj predvidevajo, da bi med Semenarno in kmeti vzpostavili koopera- cijske odnose za sortno pri- delovanje fižola in krompir- ja cvetnika. Raziskave so pokazale, da je okolica O- plotnice eden najboljših kra- jev za pridelovanje fižola, po katerem je na trgu veliko povpraševanje. Znano pa je, da je pohorski krompir cvet- nik eden najboljših. Le-tega naj bi sistematično sadili v okolici Šmartna na Pohorju. Ce bo šlo vse po predvideva- njih, potem lahko pričakuje- mo, da bodo tudi za pohor- ske kmete prišli boljši časi. Mnogi med njimi so že pre- nehali saditi cvetnik, kljub temu, da je po njem precej- šnje povpraševanje. Seveda bo to pot povsem drugače, saj bi imeli kmetje organizi- rano tudi prodajo, ki jim jo doslej ni nihče mogel zago- toviti. Tudi nova cvetličarna je Slovenski Bistrici nujno po- trebna. Po mnenjih mnogih Bistrlcanov je v mestu po- trebna družbena konkurenca, saj privatni cvetličarji vse prevečkrat »na vi jej o« c^ne, ki so znatno višje od tistih v Mariboru. Novo semenarno in cvetli- čarno bo ljubljanska Seme- ma uredalikučilzjon trot-ki narna uredila izključno z lastnimi sredstvi. -d KAJ JE Z DUR-omi V središču novega naselja v Slovenski Bistrici je to- varna Impol zgradila sodob- no delavsko-uslužbensko re- stravracijo. Od takrat, ko je obrat družbene prehrane pri- čel obratovati pa je minilo že več let, zgradba, ki je do- kaj zanimiva, pa še vedno stoji nedograjena. Morda bi bilo prav, da bi se na to spomnili tudi tisti, ki so pri- čeli z gradnjo in bi objekt zaključili tako kot predvide- vajo načrti. Novo naselje bi s tem precej pridobilo, če pa obstajajo kakšni objektivni vzroki, naj se prizadeti ogla- sijo, da ne bomo po nepo- trebnem burkali duhove, -d STRAI I 6 TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 19. Mesokomhmat »Perutnina» Ptuj Odprta sodobna prodajalna Minuli torek je Mesokom- binat »Perutnina« s krajšo svečanostjo odprl novo pro- dajalno v Ptuju (na vogalu novega poslovno stanovanj- skega poslopja pri kreditni banki). Lepa stavba in okus- no ter moderno opremljena prodajalna me§a, mesnih iz- delkov in bife so med dru- gim tudi prispevek k lepšemu izgledu mesta, predvsem no- vega centra Ptuja, ki je tam v gradnji. Kot smo že poro- čali bo tu v kratkem zgrajen avtosalon TP Merkur, v na- črtu je tudi trgovska hiša TP Panonija. Ob otvoritvi nove proda- jalne nam je dipl. oec. Franc Tomanič, komercialni direk- tor Mesokombinata »Perut- nina« med drugim povedal, da je nova prodajalna z bife- jem v okviru dolgoročnega programa razvoja podjetja in prodajne mreže. Z lepo o- premljenim lokalom se želijo oddolžiti zvestim ptujskim potrošnikom, in jih postreči na kulturni, higienski in e- konomičen način s širokim asortimanom. Kot proizvajalci so se od- ločili tudi za bife ob proda- jalni v katerem bomo postre- gli Ptujčane in druge goste z jedili po zmernih cenah. Jedila bodo pretežno iz me- sa s poudarkom na piščan- cih. Na voljo bodo tudi raz- ne solate (ruske, francoske...), pijače in drugo. Lokal je najsodobneje u- rejen. Skladiščni prostori so opremljeni s sodobnimi hla- dilnimi napravami, prav ta- ko prodajni pulti. Opremo je izdelala LTH — Skofja Lo- ka. Stroji in aparati so uvo- ženi. Lokal je projektiral ptujski projektivni biro, zgradilo pa ga je GP »Dra- va« Ptuj. Dosedanjo prodajalno me- sa v Miklošičevi ulici bodo uredili v specializirano pro- dajalno vseh vrst morskih in sladkovodnih rib. S tem bo- do ugodili ljubiteljem rib. Kot v proizvodnji tako ima podjetje tudi v razvoju tr- govske mreže obsežne načr- te. ZR Anton Vindiš, Alojz Herga, Konrad Zoreč, Franc Turnšek, Mirko Žgeč, poslovodja, in Aegelca Krapša v sodobno opremljeni in bogato založeni novi prodajalni. Foto: S. Kosi. Stalna skrb za gradove V slovenskobistriški obči- ni so štirje gradovi, ki so de- ležni posebne skrbi občinskih organov in zavoda za spome- niško varstvo. To so grado- vi v Slovenski Bistrici, Pol- skavi, Studenicah in Štaten- bergu. Tudi v letošnjem le- tu bodo v omenjene gradove investirali precej republiških in občinskih sredstev. V gra- du v Slovenski Bistrici tre- nutno obnavljajo stolp na jugovzhodnem delu, v kate- rem je znamenita kapela, ki jo bodo tudi restavrirali. Do- slej so v tem gradu uredili stopnišče, obnovili hodnike, že pred tem ostrešje, v vsem gradu pa je sedaj sedem iz- praznjenih prostorov, ki bi že lahko služili določenim namenom. Že dolgo časa prevladuje mnenje, da bi lahko v gradu organizirali stalno galerijo umetniških del, priložnost za ustvarja- nje pa naj bi dobili tisti, ki se na območju občine ukvar- jajo z umetnostjo. Na razpolago bi bila tudi viteška dvorana, ki so jo po- vsem obnovili, v njej pa bi lahko prirejali učinkovite li- terarne večere. Včasih na- stane v Bistrici problem, kje prirediti posamezne priredi- tve. Mislim, da bi brez več- jega razmišljanja koristno uporabili tiste grajske pro- store, ki že lahko služijo na- menu. V zgornjepolskavskem gra- du bodo še letos pričeli ob- navljati dotrajane strope, lepše čase pa bo dočakal tudi grad v Studenicah. Skupšči- na občine Slovenska Bistrica je za obnavljanje tega gradu že izdvojila štiri milijone starih dinarjev, v kratkem pa se bodo sešli zastopniki stanovanjskega podjetja, SO, župnišča in KK KZ, torej vseh tistih, ki so zainteresi- rani za obnovo. Republiški sklad za po- speševanje kulturne dejav- nosti pa je odobril tri stare milijone za obnovitev jugo- vzhodnega obličja na Štaten- bergu. Dva milijona je do- dala skupščina občine, del sredstev pa bo verjetno pri- spevala veletrgovina Kolo- niale, ki je novi upravljalec tega zanimivega gradu. Ob koncu pa naj še zabe- ležimo, kaj nam je o obnovi in varstvu gradu povedal podpredsednik skupščine ob- čine Slovenska Bistrica Vasa Brankò: »Vsako leto investi- ramo precej denarja v ob- nove teh starih zgodovinskih spomenikov. Res je, da se pozna bolj malo, treba pa je razumeti, da gre za takšna dela, kjer se malo pozna, ce- na pa je velika. Očitki posa- meznikov, da se vse premalo zanimamo za naše gradove, so neupravičene. Razumeti pa je treba, da občina ni e- konomsko tako močna, da bi lahko obnavljali le s svo- jimi sredstvi, republiških pa tudi ni dovolj. Pripravili smo plan, po katerem dela pote- kajo in reči moram, da gre vse po načrtih. V nekaj letih bomo lahko tako zavarovali vsaj tisto najbolj dragoceno in privlačno.« Letos bodo skupno investi- rali okoli šestindvajset m.li- jonev starih dinarjev, pri- znati pa moramo, da je to piecej. Upamo lahko, da bo- mo goetom iz domo'/'pe m tfjine v prihodnjih letih na- šo kulturno zgodovinsko tle- diš«4 no prikazali v taksni lu- či ket to zasluži. -ci Ta teden v nasi bližnji zgodovini Eden najbolj pomembnih dogodkov, ki so se dogodili v tem tednu naše zgodovine je bil drugega junija 1955, ko je bila v Beogradu podpisana deklaracija jugoslovanske in sovjetske vlade (ob obisku N. S. Hruščova). S to dekla- racijo so se normalizirali od- nosi med Jugoslavijo in SZ ter vzhodnoevropskimi dr- žavami, skaljeni z izključi- tvijo Jugoslavije iz komin- forma leta 1948. Leto dni ka- sneje je predsednik Tito podpisal v Moskvi skupni iz- javi o odnosih med obema državama oziroma pai'tija- ma v potrditev načel beo- grajske deklaracije o enako- pravnem sodelovanju. V na- slednjih letih so bili doseže- ni uspehi v meddržavnih od- nosih, medpartijski odnosi pa so zašli, zlasti po padcu Hruščova, zaradi nerazume- vanja KP SZ za demokratič- ni razvoj socializma, spet bolj ali manj v slepo ulico. Zlasti so bili napeti v času sovjetske intervencije v CSSR. Nato pa so se znova izboljšali. 29. maj 1942 — Vrhovni komandant NOP in DV Ju- goslavije Josip Broz Tito je odločil na sestanku z novim PK KPJ za Crno goro in Bo- ko, da ostane zaradi umika partizanskih enot proti Her- cegovini in vzhodni Bosni večje število vodilnih kadrov sovražniku za hrbtom, da pripravijo nov polet oboro- ženega boja. 30. maj 1942 — Po treh mesecih stalnih bojev so se partizanski odredi iz Crne gore, Sandžaka, Boke Kotor- ske in Hercegovine umaknili iz teh pokrajin na ozemlje med Durmitorjem, Fočo in Gackim. 1944 — Enote 10. slovenske (ljubljanske) brigade so za- vzele nemško-belogardistič- ni oporišči Tržišče in Sv. Ju- rij na progi Trebnje—Sevni- ca. Za boj so onesposobile 140 sovražnikovih vojakov in zaplenile velike količine o- rožja in opreme. 31. maj 1942 — Iz vojaških zaporov v Ljubljani so v ta- borišče Gonars odpeljali 260 zapornikov. 1. junij 1942 se je 50 cla. nov PAC spopadlo v Trbov. ljah z nekaj sto orjunaši, fc so prišli od drugod izzival zasavske rudarje. V spopade sta padla dva člana PAC, padli pa so tudi trije Trbo- veljčani in trije voditelj; Or j une. Ujetega člana PAC rudarja Fakina, so or j una* zverinsko ubili. Požgali so Rudarski dom, aretiranih p; je bilo 32 delavcev. Odločei nastop delavcev proti Orjutf v Trbovljah je pomenil ve- lik uspeh za KP Sloveniji in je odmeval po vsej državi 1944 — Jugoslovanski ro- doljubi so v Sovjetski zvez ustanovili I. jugoslovanski brigado. 1944 (od 1. do 4.) je 26. divi zija NOV skupaj z morna riškimi in zavezniškimi eno tami izvedla z Visa desantm diverzantsko akcijo ter s izkrcala na Braču. 2. junij 1919 — Kmetje n Krškem polju so napgdli ve orožniških postaj in sodišiS v Kostanjevici. Upor je za dušil bataljon srbske vojski 3. junij 1936 (od 3. do 10 — V Sloveniji je bila sploš na stavka okrog 5000 grad benih delavcev, ki so jo pod prli tudi delavci drugi strok, nameščenci, mali tr govci in obrtniki. Stavka j bila končana s sklenitvij kolektivne pogodbe, s kate ro so gradbinci dosegli zvi šanje mezd in boljše plače vanje nadur. 4. junij 1927 je bil na Kod grešnem trgu v Ljubljani de lavski zlet, ki so ga organi zirali socialisti in reformi stični sindikati. Ker pfiredi telji niso dovolili nastopa ko- munističnemu govorniku, ji del zborovalcev demonstra' tivno odšel pred Delavsk dom na Turjaškem trgu, kje! sta govorila Sima Markovif in France Klopčič. 1940 so Nemci zavzeli Dun; kerque in s tem preprečili nadaljnji umik ekspedicij' skega zbora. 1944 — Angloameriš^ vojska je zavzela Rim. Krajevni samoprispe- vek tudi v Središču ob 'Dravi Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je bil pred nedavnim raz- pisan v KS Središče ob Dra- vi, so se volivci v pretežni večini izrekli za uvedbo sa- moprispevka in s tem tudi za uspešnejšo rešitev števil- nih krajevnih potreb. 0mo- vsnje prvega »čopiča« naših nepriznanih umetnikov, ne- kateri jih imenujejo naivce, drugi spet drugače, Jožeta Horvata-Jakija. Verjemite, da je bilo to srečanje eno najbolj nena- vadnih v mojem življenju. Polno dinamike, izbruhov in hitrih preobratov. Srečanje brez svinčnika in beležke v roki, pa s fotografskim apa- ratom prek ramena. Ze ko smo se France Kolar, ki sem ga v našem Tedniku že pred- stavil kot nadarjenega sa- mouka, kolega z ljubljanske- ga Dnevnika in jaz, peljali proti Nazarjam, sem imel polno glavo misli o človeku, ki me je bil že tolikokrat presenetil s svojim svetov- ljanstvom. Razmišljal sem o tem, kako veliki malomešča- ni, ali majhni, kakor že ho- čete, smo vendar Slovenci, ko znamo ustvariti pravo pa- rodijo, kadar kdo izmed nas uspe. Jaki nas je sprejel v gale- riji, ki je menda edinstvena У naših krajih, ravno pa si te dajal opravkov s kolegi od TT-eja in nismo si mogli kaj, da ne bi rekli nekaj pikrih'o Pravi tiskovni konferenci, čeprav drug za drugega sPloh nismo vedeli. Ogledujem si razstavljena dela v galeriji, pritegnejo me Podobe, ki si jih zagotovo ne гпат razlagati, nekaj tre- nutkov kasneje pa se že znaj- dem v vrtincu vprašanj in °dgovorov. Kolega Raztresen hoče izvleči iz umetnika tisti jaz, ki naj bi bil drugačen kot je umetniški in ki ga kljub pozornemu spremlja- nju ne morem odkriti. Jaki stoji v modrem »kombinezo- nu« sredi galerije in že sa- me kretnje rok dovolj zgo- vorno pričajo, da smo prišli do občutljive točke. — Jaki, včasih so bili u- metniki bohemi, menda ne mislite reči, da je njihov čas povsem potekel? »Zakaj si ne bi vsega u- stvarili tu, na zemlji, trdo je treba delati in nobenega raz- loga ne vidim, da bi moral biti umetnik revež. Vsi, ki danes v svetovni umetnosti nekaj pomenijo, imajo tud\ nekaj pod palcem, zakaj bi torej moral biti izjema? Casi bohemo v so minili. Iz obla- kov je treba stopiti na trda tla. Boj za obstanek je hud. Ostanejo najbolj vztrajni, ti- sti, ki imajo najbolj trdo ko- žo. Prenehajmo vendar gra- diti gradove v oblakih!« Vse se dogaja tako sunko- vito, vprašanja so provoka- tivna, vendar ga ne zmedejo. Včasih postoji, pomisli, sna- me očala in razpre roke. To- da že naslednji trenutek je spet sam s seboj in govori o umetnoti, ki je zrastla iz ljudstva, ki je pristna in ne- potvorjena. — Zakaj ljudje kupujejo vaše slike? »Nekateri preprosto iz vzroka, ker so jim všeč. V njih najdejo zgodbo in to je najbolj važno.« — Kaj pa snobizem in mo- da? »Mnogo je takšnih, in če je moda, potem je takšne vrste, ki se vnovći.« Potem razglabljamo, ali je njegovo delo zares modno. Mnenja so deljena, ne da pa se zamolčati, kdo vse kupuje njegove slike: delavci, dok- torji, profesorji, politiki, skratka ljudje vseh slojev. Torej je le moda! Pozabiti pa ne smemo, da ta moda lahko traja desetletja. Nekaj trenutkov kasneje Jaki že razlaga, da najbolj ceni kupce iz vrst delavcev, ker je tudi sam delavec. O- koli tisoč slik je prodal po ceni od enega do petih starih tisočakov, cena, ki je delav- cu dostopna. — Prihajajo k vam štu- dentje z akademije? »Da, študentje prihajajo, toda brez profesorjev. Kdo bi se vendar ukvarjal z ne- priznano umetnostjo .. Po- vem vam, da prihaja avant- garda, na čelu katere sem sam. Mladi se prebijajo, bo- rijo se z ostanki klasičnega načina in prepričani ste lah- ko, na čigavi strani je zma- ga. Sprijazniti se bo potreb- no, da se je klasika prežive- la, nadomešča jo fotografski aparat, ostala pa bo umet- nost.« — Pravite, da spite le tri ure na dan, po teoretičnih izračunih je to sicer dovolj, kaj pa pokaže praksa? »Delam in zopet delam. Verjemite, da mi je žal vsa- ke minute. Ne, ne, ne te, ki jo preživljam z vami. To nadoknadim. Vsak dan de- lam od deset do trinajst ur. Vse zamujeno nadoknadim. Sem delavec in niti na misel mi ne pride popoldansko spanje. Delati hočem sedaj, ko sem poln idej. Kdo ve, če bo jutrišnji dan tudi takšen. Izkoristiti moram svoje tre- nutke ..».« Od časa do časa pogledam k Francu, in kot da bi bil na trnih, potem izgine izza ga- lerijskih vrat in se vrne s svojimi deli pod pazduh j. Razgrne jih pred Jakija na mizo, le-ta pa jih prične o- gledovati. »Fant ima talent! Toda. poglejte tele prazne prosto- re, potrebna je pomoč Pa material ne ustreza. Vsem mladim bi nekdo mora po- magati. Nič več mi ni treba gledati, vidim, da je talent!« In nič takega ni bilo v nje- govih besedah, kar bi ga iz- dajalo, da ne bi mislil iskra- no. Takšen je Jaki. Tisto kar misli pove glasno, pošteno. Potem nam je še pripove- doval o tem, da bo poskušal priredili razstavo sloven, ne- priznane umetnosti, kjer naj bi dobili posebno priložnost mladi ustvarjalci. Odveč bi bila naslednja misel, da bo podobno prireditev zares predstavil ljubitejem umet- nosti, pa tudi vsem tistim, ki to umetnost spravljajo v en sam koš, kajti če se je tc po- rajalo v njegovi glavi, potem menda ni sile, ki bi to pre- prečila. Naslednja vprašanja so bi- la vse bolj poglabljajoča, in občutek, da se naš pogovor bliža h koncu, me ni varal Izvedeli smo tisto, kar srno hoteli in še veliko več, pa kljub temu še eno vprašanje: — Jaki, kdo postavlja ceno vašim slikam? Sledil je pritajen nasmeh, potem pa: »Tako daleč sem, da sam .. Nekaj trenutkov kasneje je avto brzel po asfaltni bla- zini, Golte so ostajale v o- zadju, sedeli smo vsak k se- bi, spregovorili tu in tam kakšno besedo, v glavnem pa mo razmišljali o človeku, ki je načel boj za priznanje ne- priznane umetnosti. Na] ga imenujejo kakorkoli že, nje- gova umetnost nam dokazu- je, da nismo tako majhni in ne delajmo se manjše kot smo v resnici. D. U ter kar «Zakaj si ne bi vsega ustva- ril tu, na zemlji; trdo je tre- ba delati in nobenega razlo- ga ne vidim, da bi moral bi- ti umetnik revež. Vsi, ki da- nes v svetovni umetnosti ne- kaj pomenijo, imajo tudi ne- kaj pod palcem, zakaj bi to- rej moral biti izjema?« »Časi bohemov so minili. Iz oblakov je treba stopiti na trdna tla. Boj za obstanek je hud. Ostanejo najbolj vztraj- ni, tisti, ki imajo najbolj tr- do kožo. Prenehajmo vendar graditi gradove v oblakih..,« »Da, študentje prihajajo, to- da brez profesorjev. Kdo bi se vendar ukvarjal z nepri- znano umetnostjo...« — Jaki, kdo postavlja ceno vašim slikam? Pritajen nasmeh, potem pa: »Tako daleč sem, da sam.« »Fant ima velik talent. Po- trebna je le pomoč. Poglejte tele prazne prostore... Pa material ne ustreza. Vsem mladim bi nekdo moral po- magati. Nič več mi ni treba gledati, vidim, da je talent.« V KLUBU SO SE BOLJE ORGANIZIRALI Potem ko so bistriški mla- dinci spet dobili svoj klub, so izvolili tudi vodstvo, ki bo skrbelo, da bo delo pote- kalo po začrtanem programu. Za predsednika kluba mla- dih »Flamingo« so izvolili Branka Rizmana, za pod- predsednika pa Tineta Mo- dica. Na nedavnem sestanku je predsednik iniciativnega odbora in sedanji vodja klu- ba Branko KI zrn an podal po- ročilo o dosedan jem delu. Na sestanku so tudi izvolili ko- misijo, ki bo izdelala svoj statut, poleg tega pa so se dogovorili o mnogih aktual- nih vprašanjih. ■ Klub mladih deluje v okvi- ru DPD Svoboda, zato tudi odgovarja upravnemu odbo- ru tega društva in predsed- niku Dragu Lepšini. Doslej so imeli prostore v domu JLA, vendar pa vse kaže, da to ni bila najboljša rešitev, saj so se morali mladi že po dvanajstih dneh umakniti, ker bodo v dvorani, kjer je klub, organizirali razstavo pohištva. Po vsej verjetnosti se bodo sedaj mladi preseli- li v dom kulture, kjer bodo imeli na razpolago kar 4—5 prostorov. V nekaj dneh, odkar klub obstaja, so priredili nekaj plesov, ki so bili zelo dobro obiskani in je v klubski bla- gajni ostalo nekaj denarja. Doslej se je v klub včlanilo okoli 50 mladih, pričakujejo pa, da se jih bo še precej več, ko bo delo organizirano. Člani vodstva so tudi izra- zili željo, da bi se sestali s predstavniki družbeno-poli- tičnih organizacij, da bi se kaj več pomenili o delu in podpori klubu. V prihodnjih tednih, ko bodo pripravili klubske pro- store v domu kulture, bo za- živelo tudi delo v posamez- nih sekcijah. Mladi imajo na razpolago vso opremo, ki jo je zapustil nekdanji filmski klub, tako da bodo tisti, ki bodo želeli delati v foto sek- ciji, lahko pričeli z delom. V enega izmed prostorov, ki ga bodo imeli na razpolago, bodo postavili tudi televizij- ski sprejemnik, ki že dlje časa sameva zapečaten. Klub mladih ima tudi svoj ansambel »Čarovniki«, in za- pišemo lahko, da so mladi Z njihovimi izvajanji zadovolj- ni. -d STRAI I 12 TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 19. Slavci Rakova, avtorica knjige »Sem ga ros ubila«: »To je moje največje bogastvo...« V zvezi z izdajo knjige »Sem ga res ubila«, ki je iz- šla izpod peresa Slave Ra- kove iz Senese pri Veliki Ne- delji, se je razvila v zadnjem času prava časopisna vihra, ki je prestopila tudi meje naše republike. Zadnjo pre- cej obširno reportažo o avto- rici smo lahko prebrali tudi j v reviji »Start«, pred dnevi pa se je mudila v Seneščih tudi ekipa RTV Zagreb, ki je posnela o avtorici in njenem ! življenju kratek film. S Slavo Rakovo sva se v prejšnjem tednu srečala v Ptuju. V kratkem klepetu sva prerešetala marsikaj za- nimivega v zvezi z zadnjimi razpleti, ki grozijo avtorici, da bo morala spet pred sodi- šče. O tem smo že poročali v naši predzadnji številki. Slava je med pogovorom razgrnila na mizi cel kup iz- 1 rezkov iz časnikov in dejala: »Poglejte, sploh nimam več miru. Ob vsakem stavku, ki je napisan o meni, se mi v notranjosti vedno bolj oživ- ljajo tragični dogodki in ved- no bolj črn se mi zdi tisti dan, ko sem po nesrečnem naključju ubila svojega mo- ža. Vse se mi zdi vedno bolj tragično, življenje je tako neusmiljeno, da si mnogokrat zaželim nazaj v svojo malo celico, kjer sem prestajala kazen...« — Ste kdaj pomislili, da bi zaradi vsega tega zapustili domači kraj in odšli kam drugam? »Ne tega nisem nikoli po- mislila, saj bi potem bežala sama pred seboj. V naših krajih ni rožnato življenje, toda preveč mi je zrasla k srcu naša borna hišica, zem- lja, ki je prekleto skopa in še posebej majhen vinograd s svojo prek 300 let staro kletjo. Tu sem se rodila in tu bom živela kako dolgo mi bo sojeno.« — Kako daleč ste s pisa- njem druge knjige, ki ji na- meravate dati naslov »Soba 184« in kdaj bo izšla? »Prvi zapisi so že priprav- ljeni. Casa za pisanje imam bolj malo, saj imam tudi do- ma vsak dan dovolj dela in tu je tudi študij na dopisni srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Ce bo vse po pred- videnem načrtu bo izšla knji- ga enkrat v prihodnjem le- tu.« — Na tiskovni konferenci v Ormožu ste dejali, da lah- ko pričakujemo vašo živ- ljenjsko zgodbo in izpoved v treh knjigah? »Tako je. Tudi za tretjo knjigo sem si že izbrala na- slov — »Zaznamovana«. V njej pa bom opisala življenje po prihodu iz zapora, skrat- ka vse to s čemer sem se srečala in se še srečujem se- daj, ko je ostal na meni za- znamovan pečat žene, ki je ubila svojega moža. Zaen- krat so vse to šele načrti, upam pa, da jih bom tudi uresničila.« — Kako daleč je razplet dogodkov v zvezi z ovadbo upravnika zaporov v Mari- boru, ki zahteva zoper vas kazenski pregon zaradi obre- kovanja v knjigi in prepoved njenega ponatisa? »Tako daleč, da še sedaj ne vemo, katero okrožno sodišče je pristojno za to zadevo. Prek Murske Sobote in Ljub- ljane je ovadba prispela na- zaj na okrožno sodišče v Ma- ribor. Želim si samo to, da bi bila v zvezi s tem že sko- raj glavna razprava. Mislim, da tu nimam kaj izgubiti...« — Slišali smo, da dobivate po izdaji vaše knjige precej pisem. Kdo vam piše in kakš- na je vsebina teh pisem? »Res je. Okrog 100 pisem je bilo v zadnjem času na- slovljenih na mene. Pišejo mi ljudje, predvsem ljudje, ki so v življenju nesrečni, ki čutijo z menoj in se mi ho- čejo izpovedati.« Se o marsičem sva se po- govarjala s Slavo, ki ji je po- mladno sonce že precej po- rjavelo obraz in roke. pr odhodom mi je s ponosi pokazala odločbo sveta družbene Službe pri občiJ skupščini Ormož, v kateri napisano, da sme Slava pr,! stovoljno in brezplačno ! pravljati socialno delo na0k močju krajevne skupnos, Velika Nedelja. »To je moje največje \ gastvo,« mi je dejala. J-S, Slava Rakova za pisalnim strojem, ki stoji na mizi ob kmečki peči Ljubica in Zoran sta ostala sama V četrtek, 21. maja, je Mi- lan Vujič iz Budine pri Ptu- ju prijavil na postaji milice v Ptuju, da je našel ob opu- ščeni strugi Drave (na Birih) dva zapuščena in izčrpana majhna otroka. Oba so takoj prepeljali v ptujsko bolniš- nico, delavci postaje milice Ptuj pa so ugotovili, da sta otroka Ljubica Kranjc, roje- na 13. maja 1968 in Zoran Kranjc, star komaj 8 mese- cev. Njuna mati Kristina Kranjc, stara 23 let je živela nekaj časa v Nemčiji, v zad- njem času pa je stanovala v Novi vasi pri Ptuju. Oba o- troka sta biia rojena v Nem- čiji. Ko je otroka našel Mi- lan Vujič, ki se je sprehajal ob Dravi, je bil fantek v vo- zičku, deklica pa se je spre- hajala nedaleč od svojega bratca. Zdravniki splošne bolnišnice Ptuj domnevajo, da sta bila otroka na tem kraju da ali dva. V torek zvečer za njuno materjo ni bilo še nobenega sledu in domnevajo, da je skočila v Dravo. Na to misel napelju- je listič, ki so ga našli ob o- troškem vozičku. Na njem je pisalo: mati dveh otrok mrt- va. Našli so tudi Kristinine čevlje. Poleg te domneve ob- staja tudi druga, ki so si jo ustvariii poznavalci razmer: Da bi Kristina pustila listič in čevlje ob otrocih zato. da bi menili, da je mrtva, sama pa bi med tem časom odšla čez mejo. Ljubica in mali Zoran, ki v svoji otroški duši še ne ču- tita grozljivega dejanja in krivice, ki jima je bila stor- jena sta bila v torek zvečer še vedno v ptujski bolnišnici. Kljub nekoliko pozni nočni uri sem poklical otroški od- delek kjer so mi prijazno po- vedali, da se dobro počutita in da bosta lahko v nasled- njih dneh zapustila bolnišni- co. Kam bosta odšli mali si- roti? Kristinina sestra Antonija in njen mož, ki sta obiskala Ljubico in Zorana sta se po- nudila, da vzameta otroka k sebi in ju posvojita. V ç. izmed zadnjih številk Večer smo lahko prebrali, da se za Zorana zanimala druži- Cepe iz Maribora, ki ga pripravljena posvojiti. Taj kot usoda njune matere ti ko nam tudi njuna usoda z; enkrat še ni znana. Je der»; Drava zares pogoltnila njun mater? Ali bo reka življetr preusmerila svoj tok narai nost med mali siroti in ; razdvojila k različnim druž nam? To nam sedaj še ni zrn no. Otročička sta potreb: tople nege in ljudi, ki јш bodo znali nadomestiti j gubljeno materinsko ljubi zen za katero sta bila ug: nobljena v svoji naj nežne; razvojni stopnji. J. S. Kristina Kranjc, pogrešana mati najdenih otrok Ljubica in Zoran Kranjc Trčila motorist in kolesarka 25. maja ob 5.40 zjutraj se je pripetila na križišču Vra- zove, Kolodvorske in Ljuto- merske ceste v Ormožu pro- metna nesreča, pri kateri je bila telesno poškodovana Marija Colnarič, delavka pri stanovanjsko komunalnem podjetju v Ormožu. Kolesarka Marija Colnarič v križišču ni nakazala smeri vožnje, to pa je bilo usodno za njo in za motorista Anto- na Bamfiča ter njegovo so- potnico ženo Marijo. Pri tr- čenju je bila težje poškodo- vana kolesarka Marija Col- narič, ki je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico, lažje poškodbe pa je dobila tudi sopotnica na motornem ko- lesu Marija Bamfič. J. S. Prometna nesreča v Mihovcih 24. maja ob 18. uri se pripetila v Mihovcih pri V; liki Nedelji ob železniške! prehodu prometna nesret Rudolf Lukas iz Maribora) peljal z osebnim avtomob lom mimo ustavljenih voz in pri tem zaprl pot naspr° vozečemu avtomobilu, ki ' je vozil Martin Kranjc iz Sf nešc, začasno zaposlen Nemčiji. Ko je Kranjc oP5 zil, da bo trčil v naspr0, vozeče vozilo je zavil skra! no desno, začel zavirati ( pri tem zdrsnil čez 60 cm ^ soki nasip, zadel v želez5 drog na katerem je znak avtobusno postajališče ter^ tem trčil še v telefonski dr0-, Skoda znaša okrog din. J-5 TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 1970 STRAN 13 proslava 25-letnice osvoboditve Norišnici pod geslom »1945—1970 25 Џ strmi v spomin« smo v g0rišnici preteklo soboto ¡večer proslavili 25-letnico ¡jvoboditve. SZDL, Svet kra- jevne skupnosti, ZB NOV z ;:emi množičnimi organizaci- ji smo organizirali prosia- mo in po njej družabni večer, prsnega v Gorišnici že dol- go ni bilo. proslave se je udeležilo o- Itrog 180 povabljenih borcev jjOV in družbenopolitičnih delavcev vseh goriških orga- nizacij in ustanov ter dru- štev. Da nam je uspelo povablje- ne po proslavi tudi pogostiti, je moramo zahvaliti podjet- jem, ki so nas razumela in nas podprla: Skupščina ob- čine Ptuj, TMI Košaki, Ma- ribor, Povrtnina Maribor, KK Ptuj, Pet ovia Ptuj, Panonija Ptuj, Pekarne Ptuj, Perutni- na Ptuj, Živinorejski veteri- narski zavod Ptuj in Haloški biser Ptuj. Svoje so prispe- vale tudi domače organizaci- je. Vsem se v imenu povab- ljenih naj iskrene j e zahvalju- jemo. Po akademiji (govor o 25- letnem delu na področju KS, zborna recitacija, deklama- cija, moški pevski zbor), med katero so odmevale de- tonacije, ki so spominjale na vojne grozote, in položitvi šopka nagelj čkov na spome- nik žrtvam NOB, smo se ob zvokih godbe in spominjanju vojnih in povojnih dogodkov zadržali pozno v noč. Udeležencem so se rosile oči, ko so med izvajanjem akademije trmeli v dolg spo- min prehojene zmagovite po- ti. Posebej prisrčen je bil o- bisk pionirjev, ki so čestitali povabljenim in tovarišu Vi- tezu podarili šopek nageljč- kov v zahvalo za vojni boj in za 25-letno delo, ki je omo- gočilo naši mladim sedanjo toplo in brezskrbno mladost. Da je dosegel sobotni ve- čer svoj cilj, gre posebna za- hvala tov. Hedici Fric, Jan- ku Žnidariču, Janezu Fric in Dušanu Coki, ki so ob pomo- či ostalih sodelavcev vložili vse svoje sposobnosti in zmožnosti v ta nepozabni ve- čer. -ou- Priznanje zaslužnemu mladinskemu mentorju Predsedstvo republiške konference zveze mladine ¡Slovenije je minuli četrtek ;ča svečanosti v Ljubljani po- delilo priznanja mentorjem za dolgoletno delo z mladino. Predsedstvo republiške kon- ference ZMS je tokrat pode- lilo ta priznanja že četrtič zapored, ob letošnjem mese- cu mladosti pa so podelili ta priznanja tudi mlajšim druž- benim delavcem. Med dobitniki visokih pri- čanj je tudi zaslužni mla- dinski mentor in družbeno- politični delavec Jože Strafq- la> pravnik iz Ptuja. Za to ^¡znanje ga je predlagala finska konferenca ZMS Kot mladinski mentor ve odlikuje predvsem na sP?rtnem področju. V občin- zvezi za telesno kulturo ga poznamo že vrsto let aktivnega funkcionarja, ■'tegovo ime pa je združeno vsemi športnimi prireditva- mi v ptujski občini Se po- sebej aktivno se udejstvuje pri društvu Partizan v Mar- kovcih kjer je uspel vzgojiti s svojimi sodelavci odlične mlade športnike in športni- ce. Športno področje pa ni nje- gova edina povezava z mla- dimi. Aktiven je tudi v pro- svetnem društvu, v dramskih sekcijah in še posebej pri vsakoletnem pustnem karne- valu v Ptuju kjer je po na- vadi vsestransko angažiran. Mladim je svetel zgled ne- sebičnega športnega idealiz- ma in želimo, da ostane tak tudi v bodoče. K njegovemu priznanju pa tudi čestitke našega uredništva. J. S. iože Strafela TEK MLADOSTI V MURSKI SOBOTI V soboto je bil v Murski Soboti VI. tradicionalni tek mladosti, miru in prijatelj- stva, ki so se ga udeležili tu- di atleti iz Ptuja in Marko- vec. Tekmovali so v štafetah, in to mladinci in mladinke ter članice. Tekmovanje je obsegalo množičen in tekmovalni del. Množičen del je bil name- njen domačinom, tekmovalni pa za goste. Konkurenca je bila zelo močna, saj so sode- lovali atleti-tekači iz Ljub- ljane, Maribora, Celja, Ra- ven, Velenja, Lenarta in do- mačini. Mladinke Partizana Ptuj so v postavi Debeljak in se- stri Vrabl osvojile odlično drugo mesto za tekačicami ZAK Maribor, ki je trenut- no najboljša ekipa mladink v Sloveniji. Tudi mladinci v postavi Stanjko, Zohar in Gajzer so tekli zelo dobro ter prav tako osvojili drugo me- sto pred Kladivarjem iz Ce- lja. Boljši so bili le Raven- čani, ker je zadnji tekač iz Ptuja začel s prepoznim fi- nišem. Članice Partizana Markovci v postavi Arnuš, Mežnarič in Zemljarič so osvojile prav tako zadovolji- vo tretje mesto za Kladivar- jem iz Celja in AK "Velenja iz Velenja. S tem tekom so dokazale že drugič, da so trenutno tr-etje v Sloveniji, kar je za to podeželsko ekipo vsekakor dober uspeh. Tekmovanje je bilo odlič- no organizirano in zaslužijo telesnovzgojni delavci Mur- ske Sobote vse priznanje. Upajmo, da se bo s tem uspehom, ki se je priključil dobrim rezultatom ptujskih tekačev po poteh partizan- ske Ljubljane, v Ptuju le za- čelo nekoliko več razmišljati o kraljici športov, o ATLE- TIKI. OP Tednik, vaš list Ptujska osebna kronika RODILE SO: Pavla Polajžer, Draženci 36 — Sonjo; Neža Mesaric, Starošince 14 — Renato; Te- rezija Prejac, Ivanjkovci 8 — Borisa; Ana Rakuša, Vele- nje, Tomšičeva 29 — dečka; Štefanija Arnuš, Hum 100 — Vlada; Ivana Horvat, Apače 150 b — Tatjano; Marija Krajne, Moravci 81 — Rober- ta; Marija Svenšek, Kidriče- vo 40 — Marjana; Ivanka Čavič, Ljutomerska 34 — Mirelo; Sonja Gajser, Goriš- nica 76 — dečka; Neža Bel- ca, Zg. Leskovec 10 a — deč- ka; Veronika Škrbot, Jur- šinci 3 — Igora; Amerina Jurtela, Gregorčičev dr. 5 — Aleksandro; Marija Škrget, Volkmerjeva 5, Ljubljana — Jasmino; Viktorija Teodoro- vič, Kidričevo 13 — Simono; Alojzija Muhič, Vodnikova 5 — dečka; Milena Dvoršak, Podlože 95 — Mirka; Marija Mar, Domava 70 — Eriko; Emilija Notersberg, Cvetkov- ci 22 c — deklico; Mirjana Sabolek, Ptujska 33, Ormož — Renato; Frančiška Žunko- vič, Hajdoše 2 a — deklico. POROKE: Stjepan Margušič, Mestni vrh 1 a in Slavica Kajzers- berger, Mestni vrh 1 a. UMRLI SO: Barbara Vidovič, Gruškov- je 49, roj. 1903, umrla 10. ma- ja 1970; Franc Malek, Kicar 27, roj. 1901, umrl 11. maja 1970; Pelagija Vrdoljak, Pre- šernova 32, roj. 1900, umrla 13. maja 1970; Viktor Vičar, Dravska 3, roj. 1962, umrl 15. maja 1970; Tomislav Vuka- sanovič, Volkmerjeva 2, roj. 1937, umrl 17. maja 1970. Ormožani bodo dobili nov kotiček za oddih in razvedrilo Smo že takorekoč na pragu glavne turistične sezone. V na- ših krajih se pojavljajo prve turistične lastovke, ki jih se- veda moti nekoliko muhasto vremfe. Ormož s svojim novozgraje- nim hotelom »Jeruzalem«, ki stopa v prvo turistično sezono — bo v bližnjih dneh dobil no- vo turistično pridobitev. Poro- čali smo že, da gradi hotel lep vrt s teraso in plesiščem. Vrt bo v vročih poletnih dneh v senci visokih kostanjev, zve- čer pa pod romantičnimi sve- tilkami, ki so izdelane v sta- rinskem stilu. Ni bojazni, da si človek ne bi zaželel trenutka dnevnega počitka ali pa večer- nega kramljanja v takšnem ambiento, ki ga bodo (upajmo) znali Ormožani dobro izkoril stiti in zvabiti pod njegovo okrilje čim več gostov. J. S. Dela na gradbišču potekajo h koncu OBVESTILO V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, v stolpu ob Dravi, bo v sredo, 3. junija 1970, ob 17. uri od- prta razstava dveh avstrijskih slikark, Helge Schol- ler in Reingard Heider. Vsaka umetnica bo razstav- ljala po 25 del večinoma v akvarelu in tempera teh- niki. Razstava bo odprta vsak dan do 10. junija 1970, od 10. do 12. in 15. do 17. ure. Obe umetnici sta skle- nili tisočemu (1000) obiskovalcu podariti vsaka po eno sliko, s čemer se bo obisk razstave gotovo po- večal in s tem zadostil njenemu osnovnemu namenu. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ razpisuje za šolsko leto 1970-71 naslednje štipendije: 4 na pedagoški akademiji ali naravoslovno matema- tični fakulteti skupina matematika — fizika 1 na pedagoški akademiji skupina slovenski-angleški jezik 5 na pedagoški akademiji skupina — defektologija 5 na srednji vzgojiteljski šoli. Prošnji kolkovani z 1 din je treba priložiti: — prepis zadnjega spričevala ali potrdila o oprav- ljenih študijskih obveznostih z navedbo popreč- nih ocen; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu dru- žinskih članov; — potrdilo o dohodkih staršev v zadnjem letu in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka; — izjavo, da ne prejema drugih pomoči ali štipen- dije. Dohodki na člana družine ne smejo presegati 600 din mesečno. Štipendija za višjo in visoke šole v razponu od 250 do 350 din osnovne štipendije in 60 do 150 din gib- ljivega dela bodo podeljene od 1. oktobra 1970. Štipendije za srednje šole v razponu od 100 do 200 din osnovne štipendije in 20 do 60 din gibljivega de- la od 1. septembra 1970. Prošnjo je vložiti najkasneje do 28. junija 1970 na Temeljno izobraževalno skupnost Ptuj, Trg mladin- skih delovnih brigad 1. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez pri- log ne bomo upoštevali. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE STRAI I 14 TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 19. Podatki s področja varnosti prometa PROMETNE NESREČE V LETU 1969 Leta 1969 je bilo v SR Slo- veniji 9353 prometnih nesreč ali 14,3 odst. več kot v letu 1968. (8176 prometnih ne- sreč). S smrtnim izidom ali s telesnimi poškodbami je bilo 7670 ali 10,3 odst. več ne- sreč kot v letu 1968. Pri teh nesrečah je izgubilo življe- nje 583 oseb ali 17,3 odst. več kot leta 1968, huje ali lahko poškodovanih pa je bilo 10322 oseb ali 12,1 odst. več kot leta 1968. Nadalje je bilo registrira- nih 1683 prometnih nesreč ali 37,3 odst. več kot leta 1968, kjer je bila povzročena materialna škoda. Vrstni red vzrokov pro- metnih nesreč je bil v pri- merjavi z letom 1968 nekoli- ko spremenjen. Največ pro- metnih nesreč se je pripeti- lo zaradi neprimerne hitro- sti 1691 ali 18,1 odst., vpliva alkoholnih pijač 1251 ali 13,4 odst., izsiljevanje prednosti 1061 ali 11,3 odst., nepravil- nega prehitevanja 650 ali 6,9 odst., pomanjkanja voz- nih izkušenj 667 ali 7,1 odst. itd. Prometne nesreče so pov- zročili: vozniki osebnih av- tomobilov 4639 ali 49,6 odst., vozniki mopedov 988 ali 10,6 odst., vozniki motornih ko- les 551 ali 5,9 odst., vozniki drugih motornih vozil 69 ali 0,7 odst., kolesarji 901 ali 9,6 odst. in pešci 1184 ali 12,7 odst. Med mrtvimi in telesno po- škodovanimi je največ pot- nikov v motornih vozilih 3122 ali 29,4 odst., pešcev 2069 ali 19,5 odst., voznikov osebnih avtomobilov 2014 ali 19 odst., kolesarjev 1265 ali 11,9 odst., voznikov mopedov 1220 ali 11,5 odst. in vozni- kov motornih koles 691 ali 6,5 odst. Od skupnega števila pro- metnih nesreč se jih je v le- tu 1969 dogodilo v naseljih 6530 ali 70,6 odst., izven na- selij pa 2823 ali 29,4 odst. Glede na leto 1968 je za 1 odst. več prometnih nesreč v naseljenih krajih. Tujci so 1968. leta imeli 1061 prometnih nesreč ali 11,3 odst. od skupnega števi- la vseh nesreč. Procentualni odnos je glede na leto 1968 ostal nesremenjen. Pri teh nesrečah je bilo mrtvih 89 oseb (60 naših državljanov in 29 tujcev), poškodovanih pa je bilo 1147 oseb (557 naših državljanov ter 590 tujcev). Tujci so povzročili 658 ne- sreč, pri 403. ki so nastale po krivdi naših državljanov, pa so bili le udeleženi. V letu 1969 sta bila 202 pri- mera prometnih nesreč, pri katerih so povzročitelji po- begnili s kraja prometne ne- sreče. Od tega števila je o- stalo neraziskanih 74 prime- rov ali 36 odst. Poleg nesreč, ki so prika- zane v navedenih podatkih, pa so postaje in oddelki mi- lice obravnavali še 21.170 prometnih nesreč, ki jih za- radi manjših posledic stati- stično ne obravnavamo. Ce upoštevamo tudi te nesreče, je bilo v SR Sloveniji 1969. leta 30.523 prometnih nesreč ali 19,5 odst. več kot v letu 1968 (25.542). REPRESIVNI IN PREVENTIVNI UKREPI Organi javne varnosti so pri nadzoru in urejanju pro- meta storili naslednje repre- sivne in preventivne ukre- pe: PREDLOGI ZA UVEDBO POSTOPKA O PREKRŠKU: Vložili so 77.371 predlogov za uvedbo postopka o prekr- šku (v letu 1968 — 73.184) to je 5,8 odst. več. Od tega je bilo vloženih zoper voznike avtomobilov 45.428 ali 58,7 odst., zoper voznike motor- nih koles in mopedov 27.006 ali 34,9 odst., zoper kolesarje in voznike vpreg 4202 ali 5,4 odst. in zoper pešce in potnike 735 ali 1 odst. Sku- paj vseh vloženih predlogov 77.37.1 ali 100 odst. Zoper tujce je bilo vlože- nih 2107 predlogov (1968 — 804) to je 260,5 odst. več. Naj- več predlogov zoper tujce je bilo vloženih zaradi vožnje v vinjenosti 458 ali 21,8 odst,. slede: zaradi nepravilnega prehitevanja 344 ali 16,6 odst., neprimerne hitrosti 300 ali 14,2 odst., brez vozniške- ga dovoljenja 120 ali 5,7 odst. itd. IZTERJAVA DENARNE KAZNI NA KRAJU SAMEM Na kraju samem so delavci milice izterjali kazen od 163.837 kršiteljev (1968 — 152.367) to je 7,0 odst. več. Od tega je bilo kaznovanih: voz- nikov avtomobilov 127.727 ali 77,9 odst., motornih koles in mopedov 16.384 ali 10,0 odst., kolesarjev in voznikov vpreg 13.126 ali 8,1 odst., pešcev in potnikov 6600 ali 4,0 odst. Skupaj vseh kaznovanih 163.837 ali 100 odst. Od skupnega števila kaz- novanih na kraju samem je bilo 213.396 tujcev, to je 12,4 odst. UGOTAVLJANJE VINJENOSTI UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA Delavci milice so pri 15.935 udeležencih prometa napravili preizkus z alkote- stom (1968 — 12.868) to je 23,8 odst. več kot leta 1968. Od tega so zaradi potrditve suma vinjenosti odredili u- porabo alkotesta pri 4866 u- deležencih prometnih nesreč (1968 — 2888) 68,2 odst. več. ZAČASNI ZASEG VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Delavci milice so začasno zasegli 9184 vozniških dovo- ljenj (1968 — 7211) to je 27,2 odst. več. Od tega 7546 (1968 — 6062) zaradi vožnje v vi- njenosti, 178 (1968 — 223) za- radi poskusa vožnje, 1380 (1968 — 886) udeležencem prometnih nesreč in 80 (1968 — 40) zaradi utrujenosti ali bolezni. ODVZEM REGISTRSKIH TABLIC MOTORNIM VOZILOM Motornim vozilom, ki so bila pri prometnih nesrečah poškodovana, so odvzeli 5210 (1968 — 4227) registrskih ta- blic. 1665 (19u8 — 1709) ta- blic so pa odvzeli motornim vozilom, pri katerih so pri o- perativnih tehničnih pregle- dih odkrili večje hibe, take da vozila niso bila sposobna za varno vožnjo. Skupaj so odvzeli 6875 registrskih ta- blic (1968 — 5936) to je 15,8 odst. več kot leta 1968. ODVZEM KRVI Delavci milice so odredili, da se 3671 (1968 — 2192) ose- bam odvzame kri, kar je za 67.2 odst. več kot leta 1968. Od tega je bilo odrejeno 3099 (1968 — 1876) 65 odst. u- deležencem prometnih nesreč in 572 (1968 — 316) 81 odst. pa udeležencem prometa, ki so osporavali dokaz izveden z alkotestom. OPERATIVNI TEHNIČNI PREGLEDI Delavci milice so pri nad- zoru in urejanju prometa pregledali 62.162 (1968 „ 22.056) 181,8 odst. motornih vozil. Preprečili so vožnjo 7530 vozilom (1968 — 421^ kar je za 78,5 odst. več, ker so vozila imela določene teh. nične hibe. OPOZORILA Zaradi storjenih prekrškov so opozorili 366.311 udeležen, cev prometa (1968 — 131.037) to je 179,5 odst. več. PREVENTIVNA ZABELEZBA Zaradi manjših tehničnih hib na vozilih ali zaradi ne- urejenosti listin in podobnih manjših kršitev so preven- tivno zabeležili 19.923 udele- žencev cestnega prometa. IZLOČENA POČASNA VOZILA Tudi v preteklem letu je bil z odredbo o omejitvi pro- meta na cestah I. in II. re- da v turistični sezoni v času od 30 4 do 30 9 1969 omejen promet za tovorna motorna vozila, katerih največja do- voljena teža presega 3500 kg, za vprežna vozila za delovne stroje in za motorna vozila, na katerih se kandidati učijo za voznike, in to ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki od 12—22 ure ter ob nedeljah in državnih praz- nikih od 4—24 ure, za vprež- na vozila in delovne stroje pa tudi vsak dan v času od prvega somraka do popolne zdanitve. Delavci milice so na podlagi te odredbe izločili iz prometa 14.510 (1968 — 6875) raznih motornih vozil, kar je 110,6 odst. več kot leta 196& TEDNIK — ČETRTEK, 28. maja 1970 STRAN 15 20.000 vlagateljev Zavest o vsestranski ko- ristnosti denarnega varčeva- nja se naglo širi. Prepričljiv jokaz za to je stalno in hitro naraščanje števila vlagate- ljev hranilnih vlog. 20. maja 1970 se je število vlagateljev v Kreditni banki Ptuj dopolnilo, številka se je zasukala in banka je sprejela dvajsettisočega vlagatelja. To je vsekakor upoštevanja vredno število. Delež k zaokrožitvi je do- prinesla vloga s številko hra- nilne knjižice 28.189, vložena pri Pošti Ptujska gora. Vla- gatelju bo banka poklonila lepo nagrado, »toiažilni« na- gradi bosta sprejela tudi vla- gatelja, katerih hranilni vlo- gi sta registrirani neposredno pred in za to vlogo, s števil- kami hranilnih knjižic 11.765 in 331.183. Prednosti denarnega var- čevanja so številne. Na pr- vem mestu je varnost. Vlo- žen denar pri banki se ne more zgubiti, zgoreti in tudi ne založiti. Vlagatelju je ve- dno na razpolago. Dviga in polaga ga lahko pri vseh bankah v državi, vseh poštah v Sloveniji in mu prinaša le- peo bresti. Pri vezanih vlogah nad 1000 din je vlagatelj tudi nezgodno zavarovan in vklju- čen v nagradna žrebanja, ki jih banka organizira večkrat na leto s praktičnimi dobit- ki. Ne nazadnje naj navedemo tudi trajnost in nedotaklji- vost hranilnih vlog, kar pred- stavlja oboje za vlagatelja precejšnjo korist. Kreditna banka Ptuj se bo, kakor že doslej tudi v bodoče kar najbolj trudila, da bo s solidnim poslovanjem in ka- kovostnimi uslugami priteg- nila v krog svojih vlagateljev čim večje število občanov, kar bo v korist gospodarstvu ptujskega območja in vlaga- teljem. V Polskavi novo strelišče Preteklo nedeljo so v Pol- skavi odprli novo strelišče na glinaste golobe. Zgradili so ga ljubitelji tega športa z o- kolice z udarniškim delom. Strelišče je lepo urejeno in primerno za tekmovanje. V Polskavi se potegujejo za or- ganizacijo republiškega pr- venstva. Otvoritvenega tekmovanja preteklo nedeljo so se ude- ležili tudi ptujski strelci na glinaste golobe. Najboljši je bil Slavko Jerenko, drugi Janko Rožmarin, tretji Vla- do Zupanič, četrti Mirko Ko- rošec ... Omenjeno tekmova- nje je bila dobra preizkuš- nja ptujskih strelcev pred re- publiškim tekmovanjem. V nedeljo gredo ptujski strelci na glinaste golobe na tekmovanje »Grand prix« v Avstrijo. Strelci so se dobro pripravili. Upajo na dobre uspehe. Nagrade so velike. ZR UGODEN ZAČETEK DELOVANJA KUD ČREŠNJEVEC Kulturno umetniško dru- štvo iz Crešnjevca deluje že vrsto let zelo uspešno. Tako je tudi v letošnjem letu spre- jelo širok program dejavno- sti s katero se uvršča pied najuspešnejša društva na ob- močju bistriške občine. Z obnovo svojega doma ob koncu preteklega leta so se perspektive za izboljšanje kulturnega življenja v tem kraju zelo razširile. Uredili so dvorano z odrom in zu- nanje okolje, v domu pa so dobili svoj prostor tudi mla- di, kot osnovni nosilci kul- turnega življenja. Na osnovi teh dosežkov je KUD iz Crešnjevca letošnji program dela pripravil še po- sebno skrbno. Izvajati pa ga je pričel že v januarju. Or- ganizirali so že več preda- vanj, posvetovanj in srečanj. Letos je uspešno pričel delo- vati tudi pevski zbor KUD, sodeloval je že na priredit- vah v domačem kraju. Ob vseh pomembnih praznikih so izvedli svečane akademije. Pomembnejše uspehe pa so dosegli tudi v vključevanju novih članov v posamezne sekcije, od katerih je naju- spešnejša dramska. Aktiv ZM v Crešnjevcu je pred kratkim uspešno izvedel ob- činsko mladinsko prvenstvo v krosu. Med najpomembnej- še akcije pa upravičeno šteje uprizoritev drame Celjski grofje na domačem odru. Le- tos so se za izvedbo te dra- me še posebno skrbno pri- pravili, saj so jo vključili v okvir praznovanja 25. oblet- nice osvoboditve in tedna bratstva in prijateljstva še- stih sosednjih občin Hrvat- ske in Slovenije. Veliko zanimanje za dramo je bilo tudi v Ločah, kjer so gostovali. Predstavo si je o- gledalo nad 300 gledalcev. Veliko zanimanje zaa mater- sko gledališko umetnost je prav na območju bistriške občine močno prisotno, za^o so se v KUD Crešnjevec od- ločili, da bodo z dramo gosto- vali v še nekaterih krajih. Zanimiv je tudi podatek, da so režiserja izbrali kar iz lastnih vrst, najstarejšega člana dramske skupine Anto- na Lipovška, prav tako pa ima velike zasluge za uspeh kakor vse ostale dejavnosti društva njegov predsednik Ivan Pučnik. Ob tem je po- trebno poudariti veliko pri- zadevnost vseh nastopajočih. Kljub poletju, ki prihaja, de- javnost društva ne bo za- mrla, ker so pred njim že nove pomembne naloge Viktor Horvat REZERVIRANO ZA LUJZEKA Najpret inoiaii dati odgovor na pismo, ki rni ga je poslal moj zvt-sti bralec iz Prlekije. V pismi je med drugim napisano: »Ja, Lujs, ge pri samemi vragi si se nan zguba prejšnji tjeden, saj sen petkrot zaporedoma narobe obrna Tednik pa nigi nesen naj- ša tvojega rezerviranega kota, ki ga seveda fsokl tjeden naj- pret preštejen. Pje, fčosih nan resen kokšno toko ošpičiš, ke si človik misli — ge pri samemi šmenti jemleš toke osolene, a na žalost resnične štorije. Moja lü- ba žena je to enkrat, gdo je štela, kak si pred svojo Mico skoz gostilniško okno v koprive skoča, rekla: »Vidiš pje, Fran- ček, toti Lujs ti je ded na svo- jen mesti no ve, ke smo si me žene že tudi nekšne pravice pri hiši no v našen sistemi nasploh — priborile. Skoda, ke se s to- tin človekon nesma sreCala pred leti, gdo sen si tebe za pokoro naložila . . . « Veš na tote jene besede sen skoro malo Iübosiimen grota na tebe. Veš, pa mislin, ke ti za- volo toga zaj neje prevejki špeh zrosa, če te moja ta štora fejst porajta. Lepo te pozdrovla Franček iz Prlekije. Pozdrovleni Franček! Tebi no fsen svojin brolcon more najpret povedati, ke mi je prejšji tjeden sfalilo besed no glih nesen bija preveč na hece. Zavoljo tistega, če me porajta tvoja žena, pa se nič preveč ne sikiraj, saj veš, kak so ženske, ke se jin fse tisto, česa nemajo boj sveti, kak tisto kaj mojo. Nafsezodjo pa tudi moški pri ten nesmo prevejka izjema, še po- sebno te ne, če je vmes tista božja zapoved, ki provi »Ne že- li si svojega bližnjega žene«! MICKA IZ PRLEKIJE MI JE POSLALA TABOKOVO SEMEN To enkrat sen neke jomra o podražitvah cigaretlov no dru- gih življenjskih potrebščin. Med drugin sen pozva tudi kooperan- te, če se hteja keri Iti z menoj kooperacijo proizvodnje domoč&- ga taboka. Takoj za tistin pi- smom mi je pisala Micka iz Pr- lekije, ki mi je poslala v pismi tudi tabokovo semen in sporo- čilo, ke je priprovlena z menoj kooperirati. Pač pa se ne strinja z mojin predlogon o delitvi do- bička, ki sen ga jas pač posne- ma od naših kmetijskih delov- nih organizacij, ki delajo s kme- ti. Tak kak fse zgleda, se z Mlc- koj nema mogla zbogati no z nojno kooperacijo nede nič. Išen nove kooperante. (Lekič mo le kerega nasamara). KE GA NE BI AVTO POVOZA» Moj sosid Juža je pač moje sorte ftič no hodi večkrot po- noči pozno domu, Fčosik po šti- reh, včosih po cesti, pa tudi jor« kov se ne zogne. Bio je v prej- šjen tjedni, obodvo precik na- treskana sma se prizibala prta jegovemi dumi. Jula je že čo- kala z burkloj na progi. Kumer sma jo pomirila, ke naji neje obodvo požegnala. »Ježeš, kaj pa če bi vaji koki avto povoza, saj cela cesta voj- na«, je s solzamo v očeh začela jomrati Jula. Juža se je znajša no ji je reka: »Luba Jula, glih toga sma se bala no sma zato v gostilni čakala tak dugo, ke so šoferi svoje avte v garaže spravili«! Seveda nama je Jula to vervala! PREVIDNOST JE MATI MODROSTI To enkrat v prejšjen tjedni me je začelo neke šrajfati pa tudi revmatizen me je precih škrom- pa po mojih okončinah. Odpra- va sen se k specialisti, ki mi je ob pregledi reka: »Fsaj noge bi si lehko vrnili, če že k dohtari grete.« To mi je zaprlo sapo, seveda pa sen se hitro znajša no mo zaveza jegov dohtarski jezik: »Saj to so mi že tüdi naš dru- žinski gospod dohtar rekli, pa sen si misla za fsoki primer mo še specialista pita«. TOTI SVET JE CISTA ZMEŠANI Ze od negi negda sejan pono- či no podnevi o vejken kupi pe- nez. Igron na fsemogoče igre na srečo od lotrije, športne stove, tombole — pa nikoli nič ne do- bin. Navodno zgibin še tiste pe- neze, ki man jih v svojen plit- ven žepi. Gdo se grema mija z Mico koke družinske igre, te pa na skos srečo no stalno dobin (po giovi seveda). PA SE EN VIC O NASEN VIRSTVI V našen virstvi je pač skos ne- ke narobe, zaj škriple v indu- striji zaj v turizmi, v kmeti j- stvi pa sploh ne heja škripati. To enkrat sen neke analizira na- šo gospodarstvo no sen ugotova, ke je še fsa sreča, ke les od sod- nega drevja nema nikokšne ce- ne, saj bi drgačik glih tak začett sodno drevje sekati, kak sme pred leti fso živino poklali za- volo nisokih cen, gnejši den pa kolemo fse živo zato, ker se nan je ponudla malo bojša cena. Za sadjarstvo pač nega toke bojo- zne saj še mamo od lenske le- tine vejke kupe gnilih jobolk. Ce keri ne verje si naj pride pogledat! Samo se naj pasko mo, ke mu nebi slučajno gdo koke gnile jaboke v frls zabrüsa! No, tejko te po naj bo za gnes. Ce de se v vašen kraji aH na- sploh v vaši bližini, ke novega zgodilo, mi napišite pismo, ke mo poskiisli problem z združe- nimi močmi rešiti. Fsa pisma mi pošlite na antres: Uredništvo Tednika. Heroja Lacka 2. Pod pismom se morate podpisati, v mo.ien k^ti pa ste, seveda, lehko anonimni. Vaš Ltijzefe STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja \ PREKLIC Na zahtevo staršev pokojne Zdenke Dežman iz Ptuja pre- klicujem zadnji stavek se- stavka, ki smo ga objavili v Tedniku, 14. maja letos pod naslovom »Prerana smrt Zdenke Dežman iz Ptuja. J. S. OBVESTILO Trgovsko podjetje MERKUR, Ptuj, obveščaj, za v nedeljo napovedane modne revije ne 1)0 Prireditev odpade zaradi zasedenega prosfo ra na dvorišču minoritskega samostana. Modna revija je odložena za nedoločen čas, OBVESTILO KREDITNA BANKA PTUJ, obvešča svoje vlagatelje, poslovne prijatelje in vse prebivalstvo iz okolic e Kidričevega, Lovrenca in Cir- kovcev, da bo razširila svoje poslovanje v posloval- nici v KIDRIČEVEM. Poslovalnica bo pričela redno poslovati v preureje- nih prostorih v Kidričevem v isti zgradbi kot doslej, v pritličju 1. JUNIJA 1970 z rednim 8-urnim delavnikom. PRI NASI POSLOVALNICI BOSTE LAHKO UREDILI VSE BANČNE ZADEVE. Za vsa pojasnila se obrnite na Kreditno banko Ptuj, poslovalnico v Kidričevem, ki vam bo pomagala re- ševati finančne težave. Zaupajte nam in zadovoljni boste' KREDITNA BANKA PTUJ, POSLOVALNICA KIDRIČEVO OBVESTILO Mesokomhinat »Perutnina« Piuj je odprl v torek, dne 26. maja 1970 v Ptuju na vo- galu Lackove in Miklošičeve ulice, najsodobneje urejeno mesnico, delikatesno prodajalno in bife. Vsak čas vam je na razpolago najkvalitetnejše sve- že meso, sveža perutnina in mesni izdelki vseh vrst. V bifeju vam postrežejo s prvovrstnimi specialite- tami na žaru in še s celo vrsto ukusnih jedil po konkurenčnih cenah. Prodajalna bo odprta vsak dan neprekinjeno od 6. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure. Bife bo odprt vsak dan razen nedelje neprekinjeno od 6. do 20. ure. Pridite in presenečeni boste. Komisija za razpis delovnega mesta di- rektorja pri ZAVODU »OLGE MEGLIČEVE« Ptuj, razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še: visoko šolsko izobrazbo s 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu, ali višjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu, ali srednjo strokovno izobrazbo in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izo- brazbi s kratkim življenjepisom in opisom doseda- njih delovnih izkušenj. Kandidati naj prošnje pošljejo ali osebno prinesejo v.roku 15 dni po objavi razpisa na upravo zavoda. Tednik izdaja časopisni eavod Ptujski tednik. Pta|, Heroja Lacka 2. Urejoje uredniški odbor Anton Bauman glavni in odgovorni o rednih Jože Slodnjak, DaniV Utenkar in in* Koman L avec. Izhaja vsak Četrtek Tekoči račun pri SDK Ptuj. §L 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vrečama Tednik, vaš list