79 Dopisi. Iz Maribora 4. marca. — Bralci „Uovic" te ve&& nesrečni izid nase volitve deželnega poslanca. Naj jim nakratko povem, kolikošnaje bila nemškutarska sila, da je zoper dr. Dominkuša zmagal stotnik Seidel. Magjari se tep6 in pobijajo pri volitvah; al tu gre saj pest za pest; — pri mariborski volitvi je vladal turšk terorizem, ki je že naprej strahoval prosto volitev. Pri tej volitvi niso volili meščani mariborski, in vendar je mestna policija regiment v svojih rokah imela, in kakor da bi volitev bila pustna burka, je mestna godba godla na dvorišču mestne hiše. Pač čudni so to pojmi o volitvah, pri kterih gre za resno spolno-vanje državljanske pravice in dolžnosti, ako vidimo, da se volilci napajajo in se jim gode, da bi se jim zdrava pamet zmešala, kadar stopijo pred mizo komisije, da glasujejo! Al pustimo to, kar ni ravno zoper postavo in ustavo, če tudi je prečudno! Al po vsem nesramno je, ako se kandidat poslužuje psovk proti svojemu nasprotniku zato, da bi sebe povzdignil in zmago dobil, kakor je storil to Seidel, ki poleg dru-zih pritiklin je dr. Dominkušovi stranki očital, da nima srca za Avstrijo , — da škili v R u s i j o in Rim! — Kako se je ravnopravnosti pri tej volitvi v obraz bilo, kaže med drugim tudi to, da vladni komisar ni pustil dr. Dominkuša v dvorano volitve, nasprotnega kandidata Seidel-na pa je pustil, in še več: volil ga je cel6 v volilno komisijo, da bi vsakemu volilcu pred očmi bil!! Ko so že zunaj volilne dvorane morali volilci Slovenci vsakovrstnih britkosti trpeti, ni se jim bolje godilo v dvorani, kjer je volilni komisiji prvomestnik neki Wolf bil, ki se v svojem življenji še toliko ni učil, da bi znal slovenski brati. Zoper nerednosti brez konca in kraja, ki so se godile v dvorani in zunaj dvorane, je prote- 80 stovai dr. Vošnjak in protestovalo je ž njim vred 73 volilcev Slovencev, pa zapustili so dvorano. Vse ostale je dobil Seidel na svojo stran, in med njimi je bil celo en duhoven! „Krono" liberalizma je že na tem svetu prejel, — Mi popolnoma pritrdimo temu, da so narodni možje s protestom hrbet obrnili taki vo-litvi; kaj neki bi bili opravili, kot to, da bi bilo stalo 73 volilcev za Dominkuša v zapisniku — brez vspeha; z volitvijo svojo pa bi bili — odobrili volitev celo. Iz Trsta 6. marca. st. — (Cesarjev prihod. Volitve. Novi Trst.) Volitve za mestni in oziroma deželni zbor v okolici tržaški so preložene na 21. dan t. m., to je na nedeljo po sv. Jožefu, ker na sv. Jožefa dan pride cesar v Trst; mestni zbor je za slovesni sprejem odločil 6000 gold. iz mestne blagajnice. Volitev n&rodnih mož je zagotovljena: to se sliši od vseh strani. In tako se tudi v „Gorz. Zeitg." iz Trsta piše. Sploh je zanimivo, kar ta časnik piše o zelo novem obrazu mesta tržaškega, in to od tistega časa, kar, kakor slovensko-naroden venec, obdajajo Trst čtalnice. Ni tedaj čuda, da so tudi ministru dr. G is kri, kakor smo slišali, po glavi rojile stotine čitalnic, ko se je z dr. Bleiweisom pogovarjal o slovenskih zadevah. Kar se poprej nikdar ni v Trstu slišalo, sliši se zdaj vsak hip, da se slovanske pesmi razlegajo po ulicah tržaških, ki jih pojo Slovenci, Srbi, Dalmatinci itd. — Celo jedilne liste v gostilnicah nahajamo slovenske. Govori se o napravi društva „Sokola", o društvu delalcev — in to vse od slovenske strani. Zagotovo se tudi pripoveduje, da poslanci slovenski hočejo posnemati poslance deželnega zbora kranjskega in govoriti v mestnem zboru slovenski. Tako je pravo! Naj tudi Lah čuje, da jezik slovenski more biti jezik parlamentarni. Iz Gorice. — 21. februarja je bilo v Gorici prilepljenih in raztrošenih po mestu vse polno razglasov v smislu tiste stranke, ki bi rada spravila Gorico pod Italijo. V omenjenih razglasih razliva svoj žolč „goriški agitatorski odbor" na fml. Moering-a in na vse tam bivajoče Slovence in Nemce. Razglas govori o goriških izseljencih, — o taboru Sempaškem, češ, da ga je vlada skrivši napravila, da je ž njim Lahe dražila! — govori o dogodkih v Palmi kot nasledku tabora, zarad kterih je zdaj mnogo Goričanov v pravdo zapletenih; grozi avstrijski vladi itd. Nesrečnim Goričanom naroča, naj se v črno oblečejo v znamenje žalosti. — Ta razglas prilastujejo glaso-vitemu Favetti-ju, ki je moral pobegniti in čegar otrokom je goriško mestno starešinstvo dalo 900 gold. penzije. Kot zahvalo je Favetti poslal v veljavniše italijanske hiše v Gorici papirnate (zakaj pa ne korenove?) svetinje! — Naznanite drage „Novice" to dogodbo po „Primorcu" tudi svojim bralcem. Iz Idrije. V saboto je bila tukaj volitev deželnega poslanca namesti viteza A. Gariboldi-a. Prišlo je k vo-litvi 75 volivcev; 67 glasov je dobil c. kr. rudarski svetovalec gosp. Lipold, 8 pa mestni župan in notar gosp. Hochtl. Tedaj Je gosp. Lipold izvoljen. Li-poldi na slovenskem Stajarskem stoje v vrsti narodnih mož; po takem bi se utegnilo misliti, da tudi novoizvoljeni poslanec bode imel čutje za potrebe in pravice slovenskega našega naroda. Iz Krškega 8. sušca. — Danes so Njih Veličanstvo cesar s presvitlo cesarico potovaje po železnici v Zagreb se nekoliko mudili na postaji Vi-demsko-krški, kjer se jima je gospod deželni predsednik Conrad pl. Evbesfeld poklonil in tu zbrana meščanska krdela iz Novega mesta, Krškega in Kostanjevice presvitlemu cesarju predstavil. Živio-klici obilnega ljudstva, ki je od vseh strani privrelo le-sem, bili so ob prihodu in odhodu gromoviti. Njih Veličanstvo so se jako veseli navdušenega sprejema poslovili čez malo trenutkov, ko so svoje ime zapisali v spomenico meščanov novomeških. Iz Postojne. — Čitalnica naša napravi 14. marca ob pol osmih večerno veselico, kteri bo program tale: 1) Glediščina igra „Bob iz Kranja"; 2) „Nova pisanja" od dr. Prešerna; 3. tombola. Potem se bode volil nov odbor. Vse prijatelje čitalnične vabi vljudno k tej veselici , odbor. Iz Boštanja na Dolenskem — je glavni odbor kranjske družbe kmetijske po predsedniku poddruž-ničnem g. Drmelji prejel žalostno novico, da je preča-stiti fajmošter boštanjski gosp. IgnaciKutnar, ud družbe kmetijske, po dolgi bolezni umrl. Iz Kranja. (Čitalnica.) V nedeljo 14. marca ob 8. zvečer bode v čitalnici „beseda". Igrali se bote dve glediščini šaloigri: „Ultra" in pa „Ravni pot najboljši pot." Po „besedi" je tombola. Vljudno vabi častite gg. društvenike odbor. Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske), ki je imel v nedeljo svojo navadno mesečno sejo in je med mno-zimi druzimi razpravami obravnaval poziv c. k. minister-stva kmetijstva zarad povzdige sviloreje (židoreje) na Kranjskem z državno denarno pripomočjć, je na to sklenil si. ministerstvo prositi, da družbi za nakupovanje zdravega semena svilnih črvičev nakloni več podpore kakor lani. Podpiral je odbor to prošnjo s tem, da na Kranjskem ne le samo v Vipavski dolini temuč tudi na Dolenskem, Notranjskem in celo na Gorenskem je bila sviloreja prav živa in celo pri malih kmetih, dokler ni huda kuga črvičja oplašila ljudi. Treba tedaj iskati zdravega semena in ga pridnim svilorejcem dati, v ta namen pa potrebuje kmetijska družba podpore. — Konec lanskega leta je družba kmetijska dobila 150 gkL za nakupovanje tacega semena; po nasvetu prof. Ha-berlandta, voditelja nove svilorejne naprave v Gorici,, je kupila od gosp. Lanca v Dalmaciji za ta znesek semena, ki ga hoče po malem razdeliti med pridne svilorejce kranjske proti temu brez; plačila, da oni denar za dobljeno seme le tadaj povrnejo, ako bojo iz tega semena izrejeničrviči zdravi in se s pridom obnesli. — Kdor tedaj od družbe semena želi, naj se brž s pismom obrne do družbe kmetijske v Ljubljano. — Vsled dopisa deželnega odbora, ki se je opiral na sklep poslednjega deželnega zbora, je c. k. deželno predsedstvo z dopisom od 28. dne t. m. štev. 240 naznanilo deželnemu odboru, da se ob enem opominjajo vsa c. kr. okrajna poglavarstva (kantonske gosposke), da se na tanko ravnajo po ukazih od 23. avgusta in 20. septembra št. 2229 in 2450, ki zapovedujeta rabo slovenskega jezika v uradovanji, in da bode deželna vlada zmirom nad tem pazila, da se vsi postavni predpisi o tem povsod in popolnoma spolnujejo. Opomin ta c. k. deželne vlade kantonskim gosposkam je ob enem pooblastilo našim ljudem, da zahtevajo uradne dopise v slovenskem jeziku in da ne sprejemajo druži h, ki so pisani v nerazumljivem jim jeziku. — (Iz poslednjega občnega zbora društva „Slovenije") naznanjamo obširnejše tole: Iz tajnikovega sporočila se je izvedelo, da je društvu na novo pristopilo 27 udov. Za vabilo, s kterim bode „Slovenija" prosila doneskov za Vodnikov spominek, se dela ličen obris tega spominka. Brž ko bode gotov, se razpošlje po svetu rodoljubom in častiteljem Vodnikovim. Od društva „Sokola" se je se zahvalo sprejelo v to ime 11 gld., ki so se naložili v hranilnici. — Gosp. dr. To-manu je odbor poslal peticijo do državnega zbora zoper vpeljavo direktnih volitev, gosp. Svetcu pa 81 pismo zarad davkov. — Z rešitvijo društvene reklamacije o mestnih volitvah, ki jo je odbor prejel od tukajšnjega magistrata, odbor ni zadovoljen, zato bode novo vlogo podal dotičnemu uradu. — Za prvi tabor, ki ga društvo hoče napraviti, se je odločil binkoštni pondeljek (17. maja) popoldne v okolici ljubljanski; o posamesnih odločbah se bode poročalo v prihodnjem občnem zboru. Nanašaje se na sporočilo tajnikovo, ki govori o prejetih 11 gold. za Vodnikov spominek po društvu „Sokolu", poprime dr. Costa besedo in glede na „besedo" gimnazijskih dijakov ljubljanskih, ki je bila odlična v vseh razdelkih svojih, in glede na velikodušni dar, ki doide po tej besedi spominku Vodnikovemu, nasvetuje: občni zbor „Slovenije" naj izreče zahvalo in pohvalo rodoljubni mladeži gimnazijski. Zbor soglasno z navdušenimi „živili"-klici pritrdi dr. Costovemu predlogu. O predlogu odborovem, da se društvo ne udeleži volitev mestnih, poroča potem dr. Costa. Naj-pred popisuje, kaj se je godilo, da je deželna vlada prišla do tega, da je mestni zbor razpustila. Poslednja večina, da bi odstranila narodnega župana, si je besedo dala, da ne pride v nobeno sejo; po takem ni bilo mogoče nobeno delovanje mestnega odbora in magistrata. Ta trma je prisilila vlado , da je ves zbor razpustila, in iz tega izvira to, da imamo letos volitev celega zbora in ne samo 10 odbornikov, kakor bi bilo po postavi. Župan in odborniki so po takem zgubili svoje opravilstvo. Važna državljanska pravica je volitev, to je gotovo; al nastopijo včasih okoliščine take, da se volilci prostovoljno odpovejo tej pravici; to vidimo na Češkem, pri Rumuncih na Erdeljskem, to smo doživeli poslednji čas tudi v Mariboru. Narodna večina, ki je od 1861. do 1868. leta imela mestno krmilo v rokah, je mnogo koristnega dovršila za mesto, je odvrnila priklade na hišni in zemljiščini davek itd. Naj zdaj nasprotniki naši pokažejo, kaj oni znajo. Oni so poprej nam sodniki bili, zdaj hočemo mi njih sodniki biti. Naj vidi mesto, kaj oni zmorejo! — Po tem bere razglas („Novice" so ga prinesle v 9. listu), ki ga je spisal društveni odbor. Predsednik dr. Jan. Bleiweis odpre debato. Vsi so za to, da se društvo ne udeleži volitev, in razglas je bil soglasno sprejet. Druga točka današnjih razprav je bil predlog odborov : naj društvo o začasnem ministerskem ukazu od 10. svečana zarad šolskega nadzorstva izreče v resoluciji svoje mnenje s tem, da se popolnoma sklada z dotično interpelacijo dr. Tomanovo in družnikov njegovih. Dr. J. Bleiweis podpira ta predlog v obširnem govoru. Pred vsem kaže na viharno 19. sejo lanskega deželnega zbora, ko je šlo za to, da se duhovstvo pahne iz ljudske šole, — da pa je večina zborova sklenila postavo, ktera ni segla čez meje postave od 25. maja 1868., vendar je varovala vpljiv duhovščini, ki ima v naši deželi največe zasluge za šole. Ministru nauka ni bila po deželnem zboru osnovana postava po volji — ukazal je začasno drugo. Tudi jaz — pravi govornik —• ne pojem hvale ljudskim šolam, kakor so d oz daj bile; al duhovščina ni ničesa pregrešila, ker morala se je ravnati po vladinih šolskih predpisih. Vlada pa je dozdaj ljudsko šolo imela le najbolj za dresuro otrok v nemščini, in ni se skrbelo za to, da bi se bila mladina saj v viših razredih po lahki poti učila nekoliko zemljepisa, natoroznanstva, zgodovine, kmetijstva itd. Ko bi se bili v šolah otroci, ki so zdaj gospodarji kmetiški, učili le nekoliko natoroznanstva, da bi na priliko vedeli, o d kodi se izvalijo gosenice, gotovo bi nam ne bile lani gosenice toliko zelja požrle. Namesti tega se je nem- ščina jim vbijala v glavo in fantiči so morali na vprašanje: kaj so angelji? odgovarjati: die Engel sind pure Geister itd., pa pri „pure" mislili so le na pure očetove! Da bodo ljudske šole bolje, se morajo začeti drugače popravljati, kakor le s tem, da se na duhovščino kamnje luča. Vsaka dežela naj stori za-se, kar sama za potrebno spozna; tu spet se vidi, kako potrebna je avtonomija deželna. Potem razlaga govornik, kako so dozdaj bile osnovane šolske oblasti, in kako imajo vprihodnje biti. Po državni postavi od 25. maja 1868. leta gre deželnim z&stopom o šolski uravnavi velika beseda; te se ne drži ministerski ukaz od 10. svečana, in ako bi ministerstvo tudi v druzih rečšh tako samovoljno postopalo, čemu so potem de-delni zbori? Ker ima društvo naše po pravilih svojih pravico in dolžnost, da čuje nad tem, da se ne žalijo narodove pravice, ktere so izročene deželnim zborom, tedaj nasvetuje govornik: naj društvo sprejme gori omenjeni predlog. In društvo ga je sprejelo soglasno. Med nasveti društvenikov razodeva dr. Karol Bleiweis željo, da se razglas zarad mestnih volitev pošlje tudi v posebnih iztisih društvenim vo-lilcem na dom. Predlog se je sprejel. — Gosp. Regali pogreša med volilci nektere hišne posestnike in želi, da odbor te napake po postavni poti odpravi. Ces. komisar gosp. Gutman opravičuje imenik volilcev. Dr. Costa dodaja, da je odbor storil, kar je vedel, in da je želeti, naj se pri njemu oglasi, kdor misli volilno pravico imeti, ako se sam ne oglasi na dotičnem mestu. Gosp. Regali je s temrazjasnilom zadovoljen. Predsednik izreče pri tej priliki željo: naj družbeniki tudi v druzih prilikah se obrnejo do odbora, naj mu nasve-tujejo, kaj naj v občnem zboru obravnavati da itd. Ce vejo družbeniki dobrih svetov, naj jih odboru raz-odenejo, namesti da po časnikih obirajo odbor. Odbor rad sprejema nasvete; on sam pa ni sveti duh, ki bi moral za vse misliti, za vse delati. — Na posled se pritoži gosp. Kreč, da se je njegovo ime v imeniku mestnih volilcev popačilo v Kretsch, ktero se niko-dar ne nahaja, in misli, da tacih spak je v imeniku še več. Pričujoči magistratni voditelj g. Gutman ni dal o tem nikakoršnega razjasnila. — Ker se nihče več ni oglasil, bilo je seji konec. — Gospodje ravnatelji dijaške besede so izročili odboru „Slovenije" veliki znesek od 210 gold. za spominek Vodnikov. Odbor ga je radostno sprejel in hranilnici izročil. — (Katoliško društvo) je imelo 3. dne t. m. prvi občni zbor. Pričujočih^je bilo nad 100 udov. Grof Wurm-brand stareji in dr. Cebašek — poroča „Danica" — sta naznanila dosedanjo delavnost začasnega odbora in govorila goreče besede v spodbudo novega društva; dr. Costa pa je govoril o petdesetletnici sv. Očeta in nasvetoval: 1. da naj katoliška družba pošlje voščilo sv. Očetu za zlato mašo; 2. naj da na svitlo knjižico s kratkim popisom življenja sv. Očeta in petdesetletnice; 3. naj napravi o tem lepem godu slovesno Božjo službo. Vsi sklepi so bili sprejeti. V odbor so izvoljeni naslednji gospodje: grof Wurmbrand star.; dr. E. H. Costa; dr. Cebašek; bukvovez Gerber; kanonik in vodja semenišča Kramar; učitelj Močnik; Mat. Sreiner, mojster; posestnik Jožef Sventner; kanonik in dekan Jož. Zupan; grofWurmbrad mlajši; Ant. Klein, faktor; trgovec VičiČ; mojster Tuma; posestnik Kovač; mojster Drašler; kanonik P. Urh; dr. L. Vončina; dr. J. Str-benec; gvard. P. Salvator; trgovec Edv. Karinger ; bukvovez Ničman; zasobni uradnik Drag. Lahajner; trgovec J. Fabijan; vrednik „Danici" L. Jeran. Od-borova naloga bode si zunaj Ljubljane povernikov voliti. —¦ Odbor je izmed sebe volil v drugi seji grofa 82 Wurmbranda starejega za predsednika, dr. E. H. Costo za podpredsednika f dr. C e baše ka za tajnika, bukvoveza Gerberja za blagajnika, dr. Strbeneca za bibliotekarja, Močnika in Kl e i na za perovodja. — Po pismu v „Danici" je bil prečastiti gospod Ignaci Mrak, naš rojak in misijonar v severni Ameriki, 7. dan svečana t. 1. za škofa posvečen namesti umrlega gospoda Baraga. — Strelišče ljubljansko, kije na kant prišlo, je bilo unidan za 12.500 gold. prodano. Hranilnica, ki ima veliko posojila na tem poslopji, ga je kupila. — Kakor slišimo, se delo za železnico, ktera pride iz Trebiža v Ljubljano, začne 1. dan prihodnjega meseca pri Ljubljani in pri Kranj i. — (Čitalnica tukajšnja) napravi prihodnjo nedeljo pred veliko nočjo zadnjo „besedo". Dalo bode dramatično društvo priljubljeno veselo igro „Dobro jutro" s petjem v 2 djanjih, pri kteri bode godla mestna godba. Družbenike tukajšnje in unanje vabi vljudno odbor. — „Sokolov" večer v saboto je bil v vsem vreden vrstnik drugim večerom; posebno je humoristični Ravnikarjev „Brencelj" izbudil veliko radost. — Vabilo g. M. Vilharja, naj pride „Sokol" 2. maja v pivški tabor na Kalcu, je bilo navdušeno sprejeto. — Izvrstni naš rojak gosp. Grbec je sprejel ponudbo narodnega gledišča v Pragi, da ondi poje v operah. — (Volitev deželnega poslanca) namesti umrlega g. prosta Kos-a v Kranji je razpisana na 19. dan prihodnjega meseca. — (Volitev mestnega zbora v 3. razredu) je bila včeraj. Grozno revna je bila: od 322 volilcev jih je prišlo volit le — 111, tedaj komaj tretji del, — 211 volilcev se še zmenilo ni za to volitev; naših mož iz Krakovega in Trnovega, iz St. Peterskega predmestja in od sv. Jakoba itd. ni bilo nobenega videti. In vendar so vse žile napeli nemški očetje, da so ljudi tirali k volitvi, cel6 z vozovi so jim stregli, in kruljeve so dali po postrežčikih k volitvi peljati. Tako smo iz Mahrove hiše videli dva postrežčeka nekega možička, ki s suho robo tržuje, pod pazduho na „rotovž" peljati; na obrazu se mu je bralo, da mu je za volitev toliko mar kot za lanski sneg. In z vsem tem napenjanjem so vjeli le 111 glasov. In še med temi je veliko takih, ki niso pristojni v Ljubljani, ampak taki, ki so po novi postavi volilno pravico dobili zato, ker nekoliko davka od službe svoje ali opravila svojega plačujejo. S takimi volilci se je število v 3. razredu letos pomnožilo za več kot 100, na priliko z uradniki pri železnici, z buchhalterji v fabrikah ali štacunah itd. Mi vsem tem privošimo volilno pravico, le kazati smo hoteli, kako se je še ta mrvica glasov skupaj spravila. Čemu pa se je konstitučno društvo za volitev tako silno napenjalo, nikakor ne moremo razumeti, ker narodni možje še blizo niso šli, in se mu svojih lastnih protestantov tudi zato ni bilo treba bati, ker še le poslednji dan skovana nova volilna listnica je nameravala le 3 odbacniti iz prve listnice in na njih mesto gospode Uraniča, Mauserja in Plavca postaviti. Al ta strančica sicer „Pleisch von ihrem Fleische und Geist von ihrem Geiste", je le sedmerim odtrgala nekoliko glasov, zmogla ni z nikomur, kajti izvoljeni so: Legat Fr., pečar, Bilina Ferd., rokovičar, Komar Jan., krčmar, Goltsch Fr., čevljar, Fink Fr., krojač, Mikusch Lor., marelar, Hansel Vinc, mizar, Haufen Jož., kupec, Leskovic Kari, kupec in Sakrajschek Andr., kovač. Govori se, da „konst. društvo" za velike zasluge pri včerajšnjih volitvah namerava medalije deliti, in da zlato meda-lijo dobita klobučar Debeuz in tapecirar Zergoll, sre-berno pa mizar Hansel, Mahr, Terpin, Plautz in še več druzih, ki so neutrudljivo tekali po vseh kotih, navduševali in priduševali mlačne, v kočije spravljali počasne itd. Isto gledišče bomo imeli danes in v petek pred „rotovžem."