SKUPŠČINA OBCINE ' LJUBLJANA-SIŠKA Komite za družbene dejavnosti ' Izvajanje družbene skrbi na področju varstva borcev NOV in vojaških invalidov v občini Ljubljana-Šiška Področje izvajanja socialne varnosti borcev NOV in dru-gih borcev ter vojaških invalidov v občini Ljubljana-Šiška je v letu 1982 temeljilo na uresničevanju stališč in sklepov skupščine SR Slovenije iz leta 1978. Temeljni poudarek je bil dan prizadevanjem družbene skupnosti za nadaljnje utrjevanje in dograjevanje sistema socialne varnosti ter izboljšanje materialnega in družbe-nega položaja borcev in vojaških invalidov. V sedanjih zaostrenih gospodarskih gibanjih se tudi na tem področju varstva odražajo posledice pri zagotavljanju financiranja zdraviliško-klimatskega zdravljenja vojaških in-validov in nosilcev »Partizanske spomenice 1941«. Sredstva za tako zdravljenje zagotavlja zvezni proračun in so ome-jena, medtem ko je splošno zdravstveno varstvo le-teh s 1.1.1983 preneseno v SIS zdravstvenega varstva. Pri zagotavljanju pravic po občinskem odloku o družbe-ni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane so se pokazali določeni problemi, ki jih bo potrebno enotno reševati v občini, mestu in republiki. Gre za nekatere oblike družbenih pomoči, ki jih družbeni dogovor ne zajema in so v izključni pristojnosti občine. Zato bo potrebno ugotoviti, če so dani pogoji za spre-membo predpisa, tako da bi te pomoči preusmerili na ustrezne samoupravne interesne skupnosti. Izvajanje socialne varnosti udeležencev NOV in voja-ških invalidov urejajo zvezni, republiški in občinski pred-pisi, posamezna vprašanja pa tudi drugi predpisi. Naj-pomembnejša sta novi zakon o temeljnih pravicah iz po-kojninskega in invalidskega zavarovanja in zakon o spre-membah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja daje borcu NOV pravico zahteve, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, ne računajo v pokojninsko dobo ali da se mu računajo enoj-no. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdrav-stvenem varstvu pa borce NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju do 15.5.1945 oprošča plačila partici-pacije za zdravstvene storitve. . I. PREGLED ŠTEVILA UPORABNIKOV NAJPOMEMBNEJŠIH OBLIK BORČEVSKO-INVALIDSKEGA VARSTVA V OBČINI LJUBLJANA-SlSKA V LETIH 1981 IN 1982 PO ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH PREDPISIH Tabela 1 Število upravičencev v občini Oblike varstva ____________Ljubljana-Šiška _____________________._______________1981________1982 1. Dodatek zaposlenim borcem NOV 4 2 2. Osebna invalidnina 578 559 3. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč ¦ ¦ 23 21 4. Ortopedski dodatek 109 99 5. Družinska invalidnina 371 348 6. Invalidski dodatek . 79 71 7. Civilna invalidnina 64 36 Iz tabele je razviden upad števila upravičencev, zlasti do osebne in družinske invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za zaposlene borce NOV zaradi upokojitve in umrljivosti uporabnikov pravic. Sredstva za razne oblike varstva se kljub upadu števila upravičencev zvišujejo zaradi letnih uskladitev prejemkov. Število uporabnikov drugih oblik borčevsko-invalidskega varstva po republiških predpisih v letu 1982, ki jih ne za-jema prikazana tabela, je naslednja: družinski dodatek (9 uporabnikov), rehabilitacija (2 uporabnika), regres pri na-kupu motornega vozila (6 uporabnikov), pogrebnina (4 pri-meri), posmrtnina (10 primerov), regres borcem za sever- no mejo (28 uporabnikov) in varstveni dodatek kmetov borcev NOV (10 uporabnikov). II. IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA BORCEV NOV, VOJAŠKIH INVALIDOV IN NOSILCEV »PARTIZANSKE SPOMENICE 1941« Zdraviliško zdravljenje borcev NOV Na področju zdraviliškega zdravljenja borcev NOV je bilo v letu 1982 sprejeto določilo, da je možno odobriti 21-dnevno nujno zdravljenje, katerega v celoti plača ob-činska zdravstvena skupnost, medtem ko je bilo koristno zdravljenje v preteklih letih delno krito iz sredstev občin-skega proračuna. V letu 1982 je občinska zdravstvena skupnost zagotovila sredstva za nujno zdravljenje 302 bor-cem NOV. Zdravljenje je bilo odobreno 299 borcem NOV, ki so bili takega zdravljenja nujno potrebni. Pri svojih odločitvah je zdravniški konzilij upošteval predvsem me-dicinske indikacije in zaporedna leta dosedanjega zdrav-Ijenja. Glede na omejitev sredstev za to obliko zdravstvenega varstva borcev NOV bo v prihodnje potrebno v okviru občinske zdravstvene skupnosti razpravljati o možnostih glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za širši ob-seg zdravljenja borcev NOV, ki so tega nujno potrebni. Zdraviliško-klimatsko zdravljenje vojaških invalldov In no-silcev »Partizanske spomenice 1941« Glede na določila novega zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev so republike v letu 1982 sprejele omejeno kvoto zveznih sredstev za zdra-viliško-klimatsko zdravljenje. Občina Ljubljana-Šiška je prejela 2,854.599 dinarjev. Raz-položljiva kvota je bila pavšalno določena za 142 vojaških invalidov in nosilcev »Partizanske spomenice 1941«. Zdravniška komisija za pregled vojaških invalidov I. stop-nje je v letu 1982 odobrila zdravljenje 123 vojaškim inva-lidom in 29 nosilcem »Partizanske spomenice 1941«, za-vrnila pa je zdravljenje 130 vojaškim invalidom in 13 no-silcem »Partizanske spomenice 1941«, če so zdravljenje koristili več kot tri zaporedna leta. Med zavrnjenimi so bili tudi invalidi II., III. in IV. skupine. Na komisijo zdrav-niških izvedencev pa je bilo poslanih 27 ugovorov. Prikaz števila uporabnikov zdravniško-klimatskega zdrav-Ijenja vojaških invalidov in nosilcev »Partizanske spome-nice 1941« v letih 1981 in 1982 je razviden iz naslednje tabele: ;¦¦'¦¦¦-¦. . • Tabela2 , 1X. , ._________1981________________1982 Uživalci--------------------------------------------------------------- odobr. zavrnj. zdravlj. odobr. zavrnj. zdravlj. 1. Vojaški inval. 332 — 332 123 130 146 2. Nosilci »Parti-zanske spome- nice 1941« 45 — 45 29 13 31 Skupaj_______377 — 377 152 143 177 Iz prikazanih podatkov izhaja, da je omejitev zdraviliško-klimatskega zdravljenja v letu 1982 močno prizadela vo-jaške invalide in nosilce »Partizanske spomenice 1941«, saj je omejitev finančnih sredstev daleč od dejanskih ob-jektivnih potreb po tem zdravljenju. Zaradi spreminjanja navodil glede realizacije zdravlje-nja je del upravičencev koristilo zdravljenje šele v decem-bru 1982. Za deset uporabnikov bo poravnava računov bremenila kvoto sredstev za zdraviliško-klimatsko zdrav-Ijenje v letu 1983. Povprečni znesek tritedenskega zdravljenja za posamez-nega upravičenca v letu 1982 je v slovenskih zdraviliščih znašal 25.635 din, kar pa občutno presega planirani znesek za upravičenca, to je 20.000 din. Glede na takšno stanje bo potrebno prosilcem v prihodnje zagotoviti zdraviliško-klimatsko zdravljenje predvsem tistim vojaškim invalidom in nosilcem »Partizanske spomenice 1941«, ki so zdrav-Ijenja nujno potrebni. Tak način reševanja je nujen za-radi starosti, obolenj in invalidnosti. Zdravniške komisije bodo morale svoje delo povezovati in poiskati možnosti, da bi zagotovile zdravljenje vsem najbolj potrebnim voja-škim invalidom in nosilcem »Partizanske spomenice 1941«. Izvajanje zdravstvenega varstva borcev NOV V občini Ljubljana-Šiška izvajajo zdravstveno varstvo borcev in vojaških invalidov naslednji dispanzerji: — dispanzer za borce NOV pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ima dve splošni in eno internistično ambulanto; — dispanzer za borce NOV Zdravstvenega doma Ljub-Ijana-Šiška; — dispanzer splošne medicine in ZB Medvode ter — dispanzer za zobozdravstveno varstvo borcev in vo-jaških invalidov. Delo dispanzerjev se nanaša na: — izvajanje preventive, to je izvajanje sistematskih pre-gledov, in sicer prvih in ponovnih ter pregledov za zdravi-liško-klimatsko zdravljenje; — pošiljanje pacientov na konziliarne-specialistične pre-glede in bolnišnično zdravljenje ter izdajanje zdravstvenih spričeval; — obravnavanje vojaških invalidov in usmerjanje na ko-misije za ocenitev zvišanja odstotka invalidnosti; — nudenje zobozdravstvenih storitev. V letu 1982 je bilo v navedenih dispanzerjih opravljenih 6.298 prvih pregledov in 11.133 ponovnih pregledov, sku-paj 17.431 pregledov. Od skupnega števila pregledanih od-pade na udeležence NOV občine Ljubljana-Šiška 72,20 odstotkov. V letu 1982 je bilo v dispanzerju za borce NOV ZD Ljubljana-Šiška opravljenih tudi 451 sistematskih pregle-dov borcev NOV. Glede patologije obolenj je značilna polimorbidnost, kot obolenja pa izstopajo obolenja srca in ožilja, zvišani krvni pritisk, kronična respiratorna obolenja in obolenja loko-motornega aparata. Predlogi in opozorila dispanzerjev so, naj se za leto 1983 čimprej pripravijo kriteriji za pošiljanje borcev, vojaških invalidov in nosilcev »Partizanske spomenice 1941« na zdraviliško-klimatsko zdravljenje. Zaradi značilnosti obolenj je še vnaprej priporočljiva klimatska-topliška rehabilitacija te populacije. Dispanzer splošne medicine in ZB Medvode pa glede na starajočo populacijo in navedeno polimorbid-nost predlaga še vnaprej delovanje ambulante enkrat te-densko polni delovni čas. V dispanzerju za zobozdravstveno varstvo borcev in vo-jaških invalidov so v letu 1982 v dveh ambulantah nudili zobozdravstvene storitve 1.633 pacientom. Ugotovitve di-spanzerja so, da je patologija pri tej populaciji še vedno dosti kritična, in sicer predvsem zaradi razcepljenosti in iskanja pomoči prizadetih pacientov po drugih ordinacijah drugih občin ali dispanzerjev za borce. V zadnjih dveh letih so uspeli zaokrožiti približno število borcev iz občine Ljubljana-Šiška, vendar je njihov seznam še pomanjkljiv. Na osnovi analize patologije ugotavljajo, da je največ uslug v protetiki, in sicer 70 %. Predlagajo, da bi delo v dispan-zerju boljše potekalo, če bi organizirali dispanzerski način dela, kar jim je tudi cilj. Delo patronažne službe osnovnega zdravstvenega var-stva v Šiški izvajajo patronažne medicinske sestre po na-ročilu dispanzerjev za borce splošnih ambulant, KS in bolnišnice. Med letom je bilo obravnavanih približno 300 varovan-cev-borcev in pri teh osebah je bilo opravljeno naslednje število obiskov na terenu: 1.202 obiskov, 135 razgovorov, 114 raznih intervencij, skupaj 1.451 storitev. Medicinske sestre za strokovno nego bolnika na domu in bolniške negovalke pa so izvršile 3.289 obiskov in na teh obiskih 8.848 različnih posegov. Pri patologiji obolenj so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, sledijo mišično živčna obolenja, stanja po kapi, revmatična obolenja, težje astrne, diabetes, obolenja pre-bavnih organov, alkoholizem, karcinomi, težja duševna sta-nja, invalidnost zaradi padcev in druga obolenja. Na terenu so opazni razni problemi, kot so: pomanjkljiva fizioterapija zaradi odsotnosti delavk patronažne službe in nezadostno štcvilo zdravniških obiskov na domovih. Pro-blem v letu 1982 je bila tudi oskrba s prehrano na domo-vih, ker strežniška služba ni zmogla pokrivati vseh želja posameznikov, ker je to delo opravljalo le sedem strežnic. Patronažna služba predlaga, da se avtomobil za prevoz hrane v Domu starejših občanov v Dravljah čimprej prične uporabljati tudi za prevoz hrane za tiste borce, ki takšne storitve potrebujejo. III. IZVAJANJE VARSTVA BORCEV NOV V SKLADU Z DRUŽBENIM DOGOVOROM O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NOV IN ODLOKOM OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NOV IN DRUGIH VOJN TER NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE Družbeni dogovor o občinskih priznavalninah ureja ma-terialno varstvo udeležencev NOV, katerim je čas udeležbe v NOB do 15.5.1945 dvojno štet v pokojninsko dobo. Ure-ja tudi materialno varstvo borcev za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn v letih 1912—1918. To varstvo predstavljajo občinske priznaval-nine, ki so lahko stalne, občasne in enkratne. Materialno stanje kot pogoj za priznanje pravic do priznavalnine, opredeljuje premoženjski cenzus, ki ga določa vsakoletni mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov v SRS. Priznavalnine predstavljajo posebno obliko denarnega priznanja oziroma družbene finančne pomoči borcem NOV. Udeležencem NOV, katerih dohodek ne dosega dogovor-jenega cenzusa, naj bi priznavalnina zagotavljala primeren dohodek in solidnejši življenjski standard, obenem pa je tudi družbeno priznanje za prispevek borca v NOV. Osnove in merila družbenega dogovora v celoti vsebuje tudi odlok skupščine občine Ljubljana-šiška o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove dru-žinske člane. Upravni organ skupščine občine ter komi-sija za zadeve borcev in vojaških invalidov NOV skupščine občine Ljubljana-Siška, ki odloča o priznanju pravice do priznavalnine in njeni višini, sta že v letu 1977 pristopila k izvajanju določil sprejetega dogovora. Občinski odlok določa priznavalnino kot osnovno obliko borčevskega var-stva. Podeljuje se udeležencem NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, borcem za severno mejo in slo-venskim vojnim dobrovoljcem, izjemoma tudi udeležencem NOV s priznano posebno dobo v dejanskem trajanju. Stalno občinsko priznavalnino prejema v občini Ljublja-na-Šiška 179 upravičencev. V letu 1982 je komisija za zadeve borcev NOV in voja-ških invalidov dvakrat opravila pregled materialnega, soci-alnega in zdravstvenega stanja vseh upravičencev stalne priznavalnine, upoštevajoč udeležbo vsakega upravičenca v NOB. Na podlagi zbranih podatkov, usmeritev in ugoto-vitev združenj borcev NOV v KS ter komisije občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-šiška so bile priznavalnine zvi-šane vsem upravičencem, katerih dohodek v družinski skupnosti je bll izpod mejnega zneska najnižjih pokojnin-skih prejemkov. Najnižja priznavalnina znaša 1.000 din, najvišja pa 8.000 din. Poleg stalnih priznavalnin je bilo v letu 1982 podeljenih tudi 43 enkratnih priznavalnin in pomoči, od tega 30 en-kratnih priznavalnin vsem borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem v letih 1912 do 1918 vvišini 4.000 din. V občini Ljubljana-Šiška pa se v skladu z odlokom ter po sklepu skupščinske komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov izvajajo še naslednje oblike družbene pomoči: Pomoč za šolanje otrok borcev NOV Pravico do pomoči imajo otroci borcev NOV, če ne pre-jemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje ter glede na materialne in socialne razmere v družini. Predvidevamo, da bo večina upravičencev zaključila šo-lanje v naslednjih treh letih. Pri skupnosti za zaposlova-nje pa je potrebno ugotoviti možnosti, da se vsem upra-vičencem zagotovijo ustrezne oblike štipendij oziroma ma-terialnih pomoči za dokončanje šolanja. Pomoč oskrbovancem v domu starejših občanov To obliko denarne pomoči prejemajo borci NOV, ki so oskrbovanci v domovih starejših občanov in ki jim po po-ravnavi stroškov oskrbnine ne ostanejo denarna sredstva za kritje osebnih potreb. Najvišji znesek pomoči znaša 1.800 din. Ta oblika pomoči se podeljuje predvsem v Ijubljanskih občinah. Tako se vsako leto določi najvišji možni znesek pomoči oskrbovancem v domovih starejših občanov, ven-dar pa sklepe ne realizirajo vse občine enotno, temveč je to odvisno tudi od razpoložljivih sredstev. V Ljubljani bo zato potrebno enotno pristopiti k realizaciji sprejetih odlo-čitev. . \ Enkraine pomoči borcem NOV Podeljujejo se na predlog organizacij ZB NOV v KS ob-čine Ljubljana-Šiška članom združenj borcev NOV, ki iz-polnjujejo določila odloka. V letu 1982 se je število enkratnih pomoči v primerjavi s preteklimi leti občutno zmanjšalo, zaradi doslednejšega upoštevanja sprejetih kriterijev. Dosledno izvajanje spre-jetih kriterijev, je glede na omejena sredstva pomembno tudi v prihodnje. Zato bodo morala vsa združenja borcev NOV, še bolj odgovorno upoštevati dogovorjene kriterije in določila odloka, kadar predlagajo kakršnokoli pomoč borcem NOV. Tovariška pomoč Združenjem borcev NOV v občini Ljubljana-Šiška se vsa-ko leto dodeljujejo sredstva za organizacijo tovariške po-moči bolnim in osamelim borcem NOV. V letu 1982 so bila sredstva podeljena po ključu 31 zdru-ženjem. Okrevanje članov združenj borcev NOV ¦ Brezplačno 10-dnevno okrevanje je bilo v letu 1982 na predlog krajevnih organizacij ZB NOV odobreno 302 čla-nom, ki so izpolnjevali kriterije določene z odlokom. Okre-vanje je koristilo 278 upravičencev, od tega 186 v Banjo-lah, 80 na Gorenjskem in 12 v Strunjanu. Glede na to, da so možnosti zdraviliškega in klimatske-ga zdravljenja omejene, bo potrebno v prihodnje še bolj dosledno upoštevati določila odloka ter v prvi vrsti po-šiljati na rekreativno zdravljenje predvsem tiste člane ZB NOV, ki bodo izpolnjevali vse pogoje ter borce NOV, kate-rim ne bo odobreno zdraviliško zdravljenje. Iz tabele je razviden prikaz gibanja števila upravičencev vseh oblik družbenih pomoči v letih 1981 in 1982. Oblika varstva_______________________1981^_______1982 Priznavalnina — stalna 179 179 Priznavalnina — enkratna 25 43 Pomoč oskrbo. v dom. počit. 49 36 Pomoč za šolanje otrok borcev NOV 13 9 Enkratna pomoč borcem NOV 269 196 Tovariška pomoč 31 31 Okrevanje udeležencev NOV____________288_________302 Podružbljanje sistema socialne varnosti borcev NOV Področje podružbljanja socialne varnosti borcev v naši občini še ni zaživelo. Pri posameznih SIS se še niso obli-kovale komisije, ki bi skrbele za podružbljanje posamez-nih dejavnosti. V občini deluje od leta 1981 koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev pri skupnosti social-nega varstva. V letu 1982 se je odbor dvakrat sestal in odločal pred-vsem o višini varstvenega dodatka kmetov-borcev. Teh upravičencev je v naši občini 10. Manj pa se je usmerjal na analiziranje in spremljanje stanja socialne varnosti bor-cev v občini. Člani odbora so podali zahtevo, naj SIS socialnega varstva poda smernice za delo koordinacijske-ga odbora v letu 1983. Razpravljal je tudi o možnosti skle-nitve dogovora s kmetijsko-zemljiško skupnostjo, da se zemljišča, ki niso obdelana, pa so v lasti kmetov-borcev, obdelujejo. Za leto 1983 pa je podan predlog občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-Šiška, da se pri SIS zdravstvenega varstva, socialnega varstva, socialnega skrbstva, pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja, stanovanjske skupno-sti, kulturne skupnosti, izobraževalne skupnosti in komu-nalne skupnosti, oblikujejo komisije za borce, ki bi skrbele za podružbljanje posameznih dejavnosti. , IV. STALIšČA IN PREDLOGI Urejanje socialne varnosti borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev bo potrebno v prihodnje usmeriti v izpopolnjevanje in dograjevanje naslednjih področij: 1. Upoštevajoč stališča ustreznih organizacij in SIS, ki vključujejo področje tega varstva, naj se temeljne pravice ohranjajo v sedanjem obsegu, prejemki pa ustrezno zvi-šajo, kot to določajo predpisi. 2. Na področju zdraviliško-klimatskega zdravljenja bor-cev NOV, vojaških invalidov in nosilcev »Partizanske spo-menice 1941«, je potrebno v dogovoru s SIS zdravstva na nivoju občine, mesta in tudi republike proučiti, kakšne so možnosti za zagotovitev finančnih sredstev v takem ob-segu, ki bi omogočil zdravljenje vsem tistim udeležencem NOV, katerim je upoštevajoč kriterije zdravniških komisij zdravljenje nujno potrebno. Dodatna sredstva naj bi se zagotovila vsaj v obsegu, ki omogoča brezplačno korišče-nje zdravstvenih uslug v zdraviliščih. 3. Ugotovljeno je, da nekateri kriteriji in merila oziroma členi občinskega odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn niso aktualni. Zato je potrebno v obči-ni Ljubljana-šiška in mestu Ljubljana enotno pristopiti k pripravi sprememb in dopolnitvi odloka. Gre predvsem za tisti del programa družbenodenarnih pomoči, ki jih republiški družbeni dogovor ne zajema (npr.: pomoč za šolanje, zdravljenje, pomoč oskrbovancem v domovih sta-rejših občanov itd.) in jih je potrebno poenotiti in dopol-niti v okviru vseh občin mesta Ljubljane. 4. Reševanje ekonomskih in socialnih razmer borcev z drugimi oblikami družbenih pomoči je sicer ustrezno, vendar bi v skladu s stališči in usmeritvami o podružb-Ijanju sistema socialne varnosti borcev morali te oblike vse bolj integrirati v pristojne samoupravne interesne skupnosti. Predlagamo, da posamezne SIS ustanovijo ko-misije, pripravijo program dela in poročajo o opravljenem delu v drugi polovici leta 1983. 5. Pri delu patronažne službe se izkazuje kot poseben problem nezadostna kadrovska zasedba. Ta problem se odraža še posebej pri izvajanju fizioterapije na domu, zdravniških posegov in oskrbe s prehrano na domovih. Zato je potrebno organizirati in povezati del patronažne službe, centra za socialno delo in ustreznih socialnovar-stvenih komisij pri KS glede intenziviranja dejavnosti in doseganja boljših rezultatov v posameznih območjih. Prav tako je potrebno aktivirati delo komisij v krajevnih skupnostih in osnovnih organizacijah ZB NOV, ki naj te-sneje sodelujejo s šolami, vzgojnovarstvenimi organizaci-jami, društvi in organizacijo Rdečega križa za organizira-nje tovariške in dobrososedske pomoči starejšim obča-nom. .v .. Strokovna služba referata Komiie za družbene za zadeve borcev NOV dejavnosti in vojaških invalidov