V e s t n i k. Uditeljski dobrotniki. V e s e 1 a družba pri odhodu gg. zemljemercev v Kostanjevici zložila K 7*10; ob praznovanju lOletice v Trstu zložili dne 31. okt. slovenski in hrvaški učitelji 10 K; gdč. Anka P o g 1 a j e n in Jos. G o s a k ob odhoduici 2 K. Živili! Bog plati! Letnino za učiteljski konvlkt je plačal tovariš Matej J u g z Blok. Popravek: 4 K, ki smo jih izkazali v 42. številki na tov. Fr. Šorna veljajo kot naročnina na Učit. Tovariša in ne kot letniua za ,,Učit. konvikt". Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne šole se dobivajo v BUčiteljski tiskarni" po običajni ceni. Za 20% znižane vstopnice oziroma kuponi za slovenske gledališke predstave se dobivajo pri tovarišu J. Dimniku na I. mestni šoli. ,,SloYenska IŠolska Matlca" je izdala in založila »Spominske liste za dečke in deklice". Ker so jih mnoga šolska vodstva naročala tudi v BUčiteljski tiskarni", nam jih je izročila ,,Šolska Matica" v razpošiljatev. Spominski listi so zdaj pešli, tudi -Šolska Matica" jih nima več; brez njenega dovoIjenja jih ne sme tiskati Učiteljska tiskarna. Toliko v vednost onim šolskim vodstvom ki so naročili Spominske liste, a jih niso dobili. UČiteljska služba v Lehenn pri Rlbnici na Štajerskem je torej razpisana z rokom do 30. t. m. Ta služba je v II. pla- .ilnem razredu, krajni šolski svet pa da formalno izkušenim učnim osebam obojega spola prosto stanovanje in kurjavo. To in dejstvo, da je Lehen slovensko-naroden in si želi občinstvo narodnega učitelja, je gotovo vabljivo dovolj, da se zglasi prav dobra učiteljska o^eba za službo v Lehenu. — Kako prav so imeli slovenski listi, ko so se oglasili zoper imenovanje učiteljice Wachove za to šolo. Proti ropotanju v časopisih so se pošiljali popravki v korist Wachovi, dokazalo pa se ni: 1. da obvladnje imenovana .popolnoraa" slovenski jezik, 2. da bi irnela izpit iz slov. jezika. Da, ta učiteljica se je izrazila sama, da se hoče na slovenski šo!i izuriti v slov. jeziku. — V Lehenu pač niraajo šol za poizkuse in za nadaljna izobraževališča gojenk iz n e m ških zavodov. U.iteljstvo Ijubljanske okolice naj se zbere dne 19. novembra ob 3. uri pop. v nNarodnem domu" v Ljubljani k prijateljskemu sestanku. G r e g o r i n. Desetletnlea n.itelje^anja. Tovariši Slovenci in Hrvati, ki smo dovršili leta 1897. učiteljišče v Kopru, smo se sestali na željo vseh sošolcev 31. okt. v Narodnem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, da proslavirao desetletnico svojega delovanja na šolskem polju. — To je bil sestaiiek, kakršnih sreča le malo človek v življenju, zakaj bil ni le sestanek tovarišev, marveč bilo je zopetno snidenje samih od oekdaj iskreno ljubeeih se prijateljev, ki smo nekoč štiri leta zaporedoma preživeli skupno v najlepši slogi in prijateljstvu. V vsaki potrebi, povscd smo bili edini ter složni zagovorniki drug drugega. Hude fase smo preživeli v Kopni; zakaj bili smo tamkaj ravno ob največjih politiških demostracijah, ki ostanejo zgodovinska pri^a gorja, katero morajo prebiti kandidati v onem nesrečnem istrskera gnezdu. Iu to nas je še bolj spajalo, da smo se še iskreneje med seboj ljubili.. Ce nam usoda iu okolščiue niso nujali posebnih udobnosti, smo si pa mi s svojo medsebojno ljubeznijo vse ncdostatke namestili, tako da smemo vendar reči, da so bili to najlepši časi našega življenja, četudi v Kopru. — Sedaj smo se pa zopet srečali po tolikem času. Po zunanje sicer malo izpremenjoni, po izkušujah zreleji, a v srcu ^edno isti. S kakšnim veseljem smo pač med seboj kramljali ter govorili iz srea v srce. Pač rauogo, mnogo smo si imeli povedati ali o sladkostih in sreči pretekle dobe učiteljevanja malo, jako malo, nasprotno, tožiti mnogo. Vsak je vedel praviti o bridkostih, a ni eden o sladkostih. Povedali si pa nismo vsega, saj nam tega tudi ni bilo mogoče. Ali česar ni mogel razodeti jezik, to so razodeli resni obrazi, in posam»zne poteze na njih so živo pričale, česar jezik še ni razodel, zakaj obraz je zrcalo srea. — Po tolikem času smemo vendar reči, da smo bili zopet enkrat srečni. A to naše veselje bi bilo še popoluejše, ko ne bi pogrešali v svoji sredi nepozabnega sodruga Hrvata — pokojnega Vivodo, ki ga je iztrgala nemila smrt iz naše srede takoj prva leta učiteljevanja. — V njega spomin, kakor tudi v sporain pok. Maska, nepozabnega sošolca, umrlega početkom IV. tečaja, smo Labrali med seboj 18 K na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Le-to vsoto sta kasneje povišala za 3 K tovariša Daneu in Trobec, ki sta uas razveselila s svojim posetom. — Oba omenjena tovariša sta nas v Iepih besedah pozdravila v imenu krajnih iu okolifanskih tovarišev s pristavkom, da bi bila udeležba tovarišev gostov veeja, ko bi jim bila slavnost bolje znana. Po obedu smo sestavili nekaj ,telegramoy bivšim profesorjem, in sicer: g. ravnatelju Frankoviču, g. prof. Šubieu in g. nadz. Finžgerju. Na to smo se vsi skupno slikali. Potem smo se zopet vroili k Sv. Ivanu, kjer smo z raznimi interesantnimi napitnicami, govori in petjem zaključili oficijalni del svojega veselega sestanka z željo', da bi se čez zopetnih 10 let ob 20 letnici zopet srečno snidli. — Naslednjega dne smo posetili korporativno razstavo slik v nNarodnem domu" v Trstu. Popoldne smo pa napravili izlet po morju v bližnji Miramar namesto v Koper. Na povratku srao se udeležili prekrasne gledališke predstave ,,Na sodni dan" v BNarodnem dorau" ter tako zakljufili slavnost svojega desetletnega učiteljevanja, ki ostane brezdvorano vsakemu izmed nas v trajnem, nepozabnem spominu. Fr. Osebne vesti na Štajerskem. Definitivnim so imenovane: v Braslovčah Berta Megličeva, vŠt. Jurju v Slov. gorieah Ir«na Slemenškova, zaSv. Lenart v Slov. goricah Ant. Z a b u k o š e k , pri Sv. Martinu pod Vurbergom Ida 0 o k 1 o v a , za Prihovo Božena Krečeva, za Zreče Adela F a b i j a n i , za slov. šolo v Vitanju; Marija L i n d t -. n e r j e v a. Učiteljicam rožnih del v Eazboru pri Zidanem mostu je imenovana Vida J u r k o v a. Zvezo narodnili društev, t. j. zvezo nepolitiških društev (knjižnic, bralnih društev itd.), so ustanovili dne 27. okt. na Goriškem. S tera je podana podlaga nadaljnemu organizovanemu delu za ljudsko izobrazbo. Predsedaik zveze je dr. Puc. Farorski gramofoni. Zadnji BG o r e n j e c" objavlja pod tem naslovom članek, ki moramo z njim seznaniti svoje čitateljstvo. Imenovani list piše: Zadnjič smo povedali, kako je Postojnarjev Jaka iz Gorjan mahal po gostoljubnih Eadovljičanih, ki so v pozdrav naprednim učiteljem razobesili zastave. Povedali smo, da je to netaktnost dopustil radovljiški meščan g. Vurnik, ki je predsedoval klerikalnemu shodu. Povedati moramo še, da je ta umetnik Vurnik celo dopustil, da so neotesani zborovalci žugali napreduim učiteljem z — bikovo žilo in so zborovalci v talarjih temu klicu zadovoljno pritrjevali. Kaj je res to bil umetnik, rezbar itd. Vurnik ?! 0 ne — takih sirovosti pravi umetuiki pač ne morejo prenašati, zato se nam zdi, da je g Vurnik na tem shodu pokazal, da ni veliko več, kakor kak farovški — dninar! Toda o farovških dninarjih bomo pri drugi priliki katero rekli. — Danes si oglejmo tisto novo zvezdo, ki je izšla na klerikalnem nebu in kaže v obljubljeno deželo. Ta zvezda je — Jakob Polda iz Gorjan. Mož je sicer preneznaten, da bi se pečali z njim zaradi njega. A pečati se moramo z njim, da pokažemo, kako zlorabljajo naši _gospodje" malo bolj nadarjene kmete, da ubijajo z njimi ostali narod. — Jaka je hodil v šolo k tedanjemu nadučitelju Janku Zirovniku, katerega imajo Gorjani še zdaj v dobrem spominu, ker jim je zidal .Gorjanski dom" in sploh toliko storil za Gorje, da so ga volili častnim članom ,,Bralnega društva". Na častni diplomi sta podpisana prara katoliška korenjaka, župnik Janez Ažman in župan Jakob Žumer. — Torej tu naš Jaka ni mogel videti nič tistega Jjberalizroa", nad katerim zdaj maha z bikovo žilo. Za Jankom Žirovnikom je prišel v Gorje za nadučitelja Josip Zirovnik. Ta je splošno znan kot jako mirna duša, ki se vede v službi in izven nje korektno in tudi kot kristjan ne daje najmanjšega povoda kaki pritožbi. Drugi učitelji okoli Gorij so sami mfrni in vestni ljudje, ki rajši pod Oblakom veslajo, kakor pa širijo — liberalizem, Jakob, najstarejši otrok, je pa tudi šele letos začel šolo obiskovati in se torej še ni mogel toliko navzeti nliberalizma", da bi z njim strašil svojega pobožnega očeta. Iz vsega tega se vidi, *da Jakob Polda ni irael nobenega povoda iz lastne izkuš'je ali iz izkušnje v blejski okolici mahati po naprednih učiteljih. — A Jaka je od mladega tako izrejen, da vdano služi vsaki srajci, če le malo diši po kadilu. Iz vestnih učiteljev je prišel v roke mežnarjev. Postal je ministrant. Znano pa je, da so ministranti navadno najbolj slabo izrejeni ljudje in da skrbni in previdni starši zato nikdar ne puste svojih sinov v ministrantovsko službo. Nikjer se razmeroma toliko ne postopa in ne uganja hinavščina kot pri ministrantih! In Jaka je rastel v starosti ter ministrantovski in pozneje mežnarski modrosti! Leta 1900. je že začutil v sebi moč, da se more vtakniti tudi v javne zadeve. Napisal je torej za .Domoljuba" dopis, v katerem obrekuje gorjanskega nadučitelja, da se kar kadi. H koncu dopisa je pisal: BKam naj se obrnemo in kje naj iščemo pomoci proti tej liberalui kugi, ki okužuje verno Ijudstvo s svojim strupom?!" — To je bila tako velika lumparija, da jo je v -Domoljubu" od 21. junija 1900 moral zavrniti sam gorjanski župan Žuraer, ki je h koncu svojega ugovora zapisal zuačilne besede, da bi taki dopisi res zanesli kugo v mirne Gorje. Tako je Postojnarjev Jaka dobil za svoj I. nastop pošteno zasluženo zaušnico od najkompetentnejše strani! A to ni izmodrilo Jaka. Namesto da bi se bil potrudil postati vzoren gospodar, je postal konsumar itd. ter uganjal klerikalne burke po Gorjah z raznimi razposajenimi kaplani, ki so pa toliko stali, da se je n. pr. ,,Bralno društvo" preeej zadolžilo in iraajo sploh Gorjani nekaj tisočev več intabuliranega dolga, nego so ga prej kdaj imeli. — In tudi to je bila taka burka v — Eadovljici! Nastopil je kot mož iz BDaroda" in govoril o liberalnih učiteljih, kakor bi mu bili zapisali že deset otrok med vrage. To je tisto -katoliško" napenjanje, da se Ijudi bolj prime farba! Toda ni govoril — saj nima nobene lastne izkušnje — nego bral je to, kar so mu napisali v kakem farovžu. Zato pa ni bil Bmož iz naroda", nego čisto navadni farovški gramofon, ki naj bi ljudem natrobil v ušesa nekaj, kar ni res, kar pa Bgospodje" potrebujejo, da ohranijo ubogega kmeta pod svojo komando. Mi le rečemo: Tožite učitelje, da protiversko nastopajo! Dokler pa tega ne storite, je ono Vaše govorjenje nesramno obrekovanje. — Toliko o tem pozlačenem stebru modernega katoličanstva, da bodo cenjeni bralci vedeli, s kom imamo opraviti. Take možičke -gospodje" spuščajo v boj, da za njihovimi hrbti bolj varno — kvartajo! Dbogo ljudstvo pa, ali misli, da je to pravo zlato, ali pa se boji spraskati to zlato peno dol s teh preperelih stebrov! — Kar se je torej od klerikalne strani govorilo ali pisalo o sklepih naprednih učiteljev v Badovljici, je ali naravnost zlagano, ali pa zveriženo, da se prost človek ne spozna. V Badovljici napredni učitelji niso sklepali nobenih resolucij, ki bi bile proti veri. Pač pa so govorili, da je klerikalizem največji nasprotaik sedanjih šolskih postav in torej šole. Kdor izmed učiteljev torej podpira klerikalizem,v ta podpira sovražnike — tistih postav, na katere je prisegel. človek pa, ki dela proti svoji prisegi, ni nič vreden. Tako so govorili učitelji. Mi starši morarao biti šele veseli, da iraamo tako možate učitelje, ki se upajo pred vsem svetom postaviti se po robu tisremu pogubnemu klerikalizmu, ki hoče dandanes moralno in materijalno zasužnjiti naš narod. Taki možje bodo tudi možato odgojili naše otroke, da bodo lahko srečno živeli in se zavedali svoje človeške veljavp. Zato so pa klerikalci v prvi vrsti sovražniki naši in nažih otrok. Torej se jim moramo tudi mi postaviti po robu, kadar preganjajo naše vrle učitelje, katere Bog živi in čuvaj v teh težkih časih! — Tako nGorenjec". Hvala mu! Ko bi tudi drugi napredni listi pisali tako ! Seveda je škoda, d.i je izgubila paliea svojo katoliško vzgojno veljavo. Postojnarjev Jaka bi jih dobil petindvajset, kar bi bilo dovolj plačila njegovi neumnosti. Dr. Lainpe, ta nekaznovani hujskač, ki sodi v kriminal, bi moral dobiti po toliko za zajtrk, kosilo in večerjo, potem bi se nemara nekoliko ohladila njegova kri. Pa saj je tudi Krjavelj kuriral svojo kozo. In nemara pride tudi za to klerikalno kost dan plačila. Potem se bomo smejali mi! V Groricl je umrl dr. Jos. vitez T o n k 1 i, svoj čas politiški voditelj goriških Slovencev, deželni in državni poslanec. Več let je bil tudi namestnik dež. glavarja. Ob politiškem razkolu na Goriškem se je postavil na klerikalno stran. To ga je pomedlo iz javnega življenja. Zanimira razstava knjig In knjigotrštra se bo otrorila prihodnje dui v Parizu. Kazala se bo zlaati tehnična stran pri tiskanju, vezanju in razprodaji knjig. ,,81orenski Jng" v Belgradu je začel zopet izhajati. Belgrajska mestna občina je darovala v ta namen 4500 dinarjev. Kdor se zanima za kulturno in politiško življenje Jugoslovanov, si ga naj naroči. Stane 10 frankov na leto. Grrof Jan Harrach je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Ta veliki češki rodoljub je tudi odkritosrčen prijatelj slovenskega naroda. Še na mnoga leta! Čebelarsko predaTanje. V nedeljo, dne 10. t. m., popoldne je predaval v Vel. Laščah tov. Ant. L i k o z a r o umnem čebelarstvu. Predavanja se je udeležilo lepo število (skoro 40) čebelarjev, dasiravno so bili nekateri po dve uri daIe6 doma. V dveurni razpravi je zarisal tov. Likozar glavna pota in točke, po katerih naj se ravna čebelar, da ima z najmanjšimi stroški dosti dobička od svojih čebel. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo, tako jasno, razumljivo in poljudno, da smo mu vsi sledeli z največjo pozornostjo. Končni predlog predavateljev je bil, naj se ustanovi v Laščah čebelarska [podružnica, nekaj njenih članov pa naj se naroči na strokovni list. rSlov. čebelar". Predlog je bil sprejet in se bo o njem o priliki sklepalo. — Tako je bil že mrak, ko srao se vsi zadovoljni razšli. — Vrlemu tov. Likozarju pa bodi najlepša hvala za njegov trud in prijazne nasvete. —k. ErSko udlteljstro priredi v soboto, dne 16. t. fn., ob 7. uri zvečer v telovadnici meščanske šole v Krškem roditeljaki sestanek, ki je pristopen vsem odraslim. Vzpored: 1) Vzgojno predavanje: Lj. S t i a s n y. Dajte nam boljše matere in dobili bomo boljše raože. 2) Poljudno poučno z mnogimi skioptiškimi slikami združeno predavanje: K. H u m e k: Maroko. K obilni udeležbi vabita ravnateljstvo meščanske in vodstvo ljudske šole Drnžba st. Cirila In Metoda opozarja slavno občinstvo na narodni kolek v prid družbe. Županstva, hranilniee in posojilnice, razne zadruge in druga narodna društva naj blagovolijo na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store! Ako bo vsaka Slovenka in vsak S1 o v e n e c prilepil na pismo ali razglednieo narodni kolek, dobi družba dosti več dohodkov, kakor do sedaj. — Leta 1906. je znašal dohodek narodnega koleka skupaj 4433 K 24 v. Letos ne smemo zaostati, ue smemo iti rakovo pot; dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, kakor lansko leto. Slovenci in Slovenke, sezajte torej pridno po narodnem kolku. Na vsako pismo in razglednico narodni kolek! Drnžba st. Clrila In Metoda t Ljubljanl je jala razpošiljati svoj koledar za 1. 1908. Kdor ga pomotoma ne dobi, se naj zglasi zanj po preteku 14 dni pri družbenem vodstvu. Cena koledarju je 1 K 20 h, sprejme se pa tudi več, saj je to za našo družbo in po nji za slovensko prosveto. RazstaTO z geslom ,,Otrok" je sklenilo prirediti BSplošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani spomladi leta 1908. Pokazalo se bo vse, kaj so storile znanost, umetnost, obrt in industrija za vzgojo otrok v prvi vrsti pri nas, v drugi vrsti drugod. Eazstava bo kolikor mogoče narodna, slovenska. Tvrdke, ki hočejo razstaviti, naj se zglase društra do letošnjega Božiča. Not slovenski llst. V Gorici je začelo izhajati glasilo slov. kmetiške stranke na Goriškem BNaš glas". Škofor absolntizem. Tržaški škof dr. Nagl je izdal na svojo duhovščino poseben pastirski list, v katerem določa glede »Edinosti" : 1. Da naj duhovniki in kleriki ničesar ne pišejo v »Edinosti". 2. Da naj list takoj vrnejo, če so naročeni in ga več ne naročajo niti ne podpirajo. Priporoča pa škof novoustanovljeno nKatoliško tiskovno društvo". — Dobro! Bo vsaj prej počilo! Jfora šola T Rlbnicl. Dne 21. okt. se je vršila kolavdacija in blagoslovljenje deške ljudske šole v Eibnici. Ob 9. uri je bila maša ob navzočnosti stavbnega odbora, zastopnikov občin, učiteljstva in šolske mladine. G. Franc Dolinar je po cerkvenem opravilu govoril prav obširno. Priporočal je staršem, naj otroke pridno pošiljajo v šolo in jih naj, kadar so v šoli kaznovani, kaznujejo še doma. Zahvalil se je občanom, da se niso ustrašili stroškov, ki jim jih je naprtilo zidanje, saj jim bodo potoraei vedeli hvalo zato. Zahvalil je dež. sod. nadsvetnika Fr. Višnikarja na trudu, ki ga je imel kot načelnik sta^bnega odbora. Zahvalil je tudi Posojilnico ribniško, ker je darovala stabvni prostor — 32 a — ter napravila okrog vrta dragoeeno ograjo. Gospod nadsvet. Višnikar omenja, s kolikmi zaprekarni se mu je bilo bojevati, vendar današnji dan je dan zraage. Dovršeno je poslopje, ki je podobno palači in je opravljeno najmodernejše. Učiteljstvo in otroci bodo radi zahajali v te svetle in zračne prostore. Poleg vzgoje in dobrih uspehov naj bo učiteljstvu glavna skrb snaga po vseh prostorih in vseh predmetih. Oastoo se spominja tudi arhitekta g. Fr. Kaudela, ker se mu je načrt tako lepo posrečil. Želeč učiteljstvu vse dobro, izroei šol. vodji ključ. — G. nadzornik Turk stavlja za pogoj dobre šole dobro učiteljstvo na prvo mesto. Vsi pogoji naj bodo dani, ako ni učiteljstvo marijivo in ne vrši svoje dolžnosti — uspehov v šoli ne bo. Pridobi si učiteljstvo ljubezen otrok, pouk ti bo potem lahek. Starši naj ne govore o učiteljstvu nič siabega ali razžaljivega. Spoštovau.je do učiteljstva je s tem v otroškera srcu zamorjeno. Taki starši ne bodo tudi sami nikdar uživali spošto vaDja in ljubezni niti od lastnih otrok. — Šolski vodja Tomšič zahvali gosp. nadsv. Višuikarju za izročeni ključ, češ, ključ je majhna reč, iz nežlahtne, a vendar najkoristnejše kovine, ne čuti, nima življenja. vendar tako glasno govori, namreč: Jaz hočem ponoči te krasne prostore čuvati — pred sovražniki, ti s svojim ueiteljstvom čuvoj podnevi, mladino, ki se bo hodila v te prostore napajat z zlatimi uaaki, da je ne zadene nezgoda niti v šolski dobi niti v poznejšem življenju. Ključ, ti si si izbral dasi močno, vendar lažjo službo. Glej, vsi predgoTOrniki so opominjali učiteljstvo le dolžnosti. Dosti jih je! A vsera vam, ki ste nas opominjali dolžnosti, prisegam v svojem ia učiteljstva imenu, da jih hočemo vršiti vestno v blagor šolske občine in blagor slovenskega naroda. Po končanem vzporedu smo si ogle- dali šolske prostore in notranjo opravo ter se nismo mogli načuditi solidaemu delu. Predsodki, ki so obsojali stavbni odbor in poslopje, češ, previsoko pa preozko bo, sobe premajhne, so izginili. Skupui obed je združil 17 udeležnikov v zbranem krogn. Napitniea za napitnico se je slišalo. Prej ko smo si želeli, stno se dvignili od mize, zakaj vršiti je še bilo kolavdacijo. Cast glavnima podjetnikoma, g. Marenčiču in Burgerju, ki izvršujeta v Spodnji Šiški svoji obrti mojstrsko, tako da ju je vsekakor za dela, spadajoča v ujiju področje, prav toplo priporočati to tembolj, ker sta naprednega mišljeDJa in vneta za težnje učiteljstva. — Dne 4. novembra se je preselila deška mladež v svoje lastno poslopje — vedrih lic in veselega srca. Pač lahko, saj se zaveda, da je zanjo zidana palača in ne za voditelja šole, kakor so rotili nekaterniki. Uboge deklice obiskujejo še stare razvaline. Iz usmiljenja do njih treba bo zopet poseči v boj vsaj toliko, da se staro poslopje prenovi času in potrebi primerno. Osebna rest 8 Eranjskega. Nadučitelj Štefan T o ru š i č v Eibnici je dobil zaradi bolezni dopust. Na njegovo mesto piide suplentinja Viljelmini Benigerjeva, doslej suplentinja v Preski. Žiga Kraus. Umrl je dne 1. t. m. na Dunaju Žiga Kraus, učitelj Da zavodu za slepce in tajnik BFreie Schule". Padel je v vodnjak na drarišču zavoda in moral je umreti tragične smrti, star komaj 33 let. Bil je mož dela in vztrajnosti — vzor naprednega, modernega učitelja. Nagla njegova smrt je pretresla ves omikani pedagoški svet, tako tudi učiteljstvo, zborujoče dne 2. t. m. na Dunaju, ko ga je obvestil o tej tragieni smrti predsednik Kessler. Čast njegovemu spominu! Iz seje c. kr. okr. šol. sreta t Kranju dne 29. oktobra t. 1. 1. Eadi bolezni so na dopustu: Luka Knific — Trstenik, Andrej Kmet — Cerklje, Julka Jaklič — Besnica, Slavko Flis — Škofja Loka. Nadomestujejo jih izprašane učit. kandidatiuje: Ivana Logar, Franica Bedenk, Ivana Valenčič in Karolina Zupančič. — V Tržiču se je ustanovila paralelka, na kateri poučuje volunterka Marica Jelenčeva. — V Goričah je bil v svrho zidanj novega šolskega poslopja komisijonelni ogled. — V Bukovščici se ustanovi redni šolski pouk. — V Poljanah se difterija tako širi, da so zaprli šolo. — Franc Ivanc je dobil petdnevni dopust, da se zamore udeležiti učiteljskega zborovanja na Dunaju. — 2. Stavi se ternooredlog za izpraznjeno učiteljsko mesto v Predosljah. Za Škofjo Loko ni bilo definitivnega prosilca, ostane še nadalje začasni užitelj Eud. Gasparin. — 3. Prošnje za podpore se priporočuje predlože c. kr. dež. šol. svetu. — 4. V višji plačilni razred se priporočajo: Slavko Flis, Fr. Eojina, Leop. Ferjan, Jadviga Schwickert-Lehman, Al. Nevak, Jos. Lapajne, Evgenija Pader in Ant. Mahkota. 5. Z ozirora na to, da traja ekskuredni pouk v Podblici tudi pozimi. predlaga se večja nagrada. — 6. Prošnja tistega dela prebivaleev Golnik, ki še niso všolani v Goriče se je odložila do takrat, ko bo v Goričah dozidano novo šolsko poslopje. — 7. Za^ Selca je bil imenovan krajnim šol. nadz. ondotni župan Fr. Šmid. — 8. Enemu prosilcu se je pripoznala I. in drugemu III. starostna doklada. — 9. ProŠDJi šol. vodstva in kraj. šol. sveta v Škofji Loki, da se ustanovi paralelka v 3. razredu deške šole, kjer so 104 učenci, se je odgodilo. — 10. Vzame se na znanje inspekcijsko poročilo.