Zima se poslavlja. Solnce. Vstani, srce moje, vstani, ... ... . . Bodi vedro, moje lice! Mir kraljev v naravi veje In na nebu vstaja zora . . Prjdi k menj solncc vcčno In jasneje in krasneje Daj ,jub na ,ica yel Svita v zlatu snežna gora. Da src^ mj bode srečno Da mi duša — bo vesela .... In na nebu solnce vsplava, Mi^Jta Posavska. Svetlo solnce na obzorji — Dan svečano se zaznava Oj, odpihaj proč od nas! Po dolinah in pogorji: Mrzla zitna, Jaz vas Ijubim, senčni dčli, °ftn mr?z'. Ljubim tcbe, sncžna gora ... „Jl x°dP'"aj Kar svet6v jc naokoli - Proč od nas ! Solncc vse Ijubiti mora!" ,. . Ko zacvela Vigrcd bo, n pnnapie solnce glavo s t se zjasnj In poljube da stvarjenju - _ Mi oko - Vsc probuja se senjavo — Vstaja k novemu življenju. Med cvetice Sela bom In na g6ro v beletn snegu — In veselo Solnce svoj obraz pritisne, — Pela bom : Slap šumeč ob skalnem bregu V zlatih žarkih se zablisne . . . Hvala tebi, Dobri Bog, In po logu in po plani Da zelen spet Zapojo vesele ticc------ Dol je, log! — 43 — Vcčno cveti, Mi danes smo srčno vcseli, Oj pomlad, Da vriskamo v solncu glasn6; Slika mladih Zato smo se čudom zavzeli, Sanj in nad! Da solzno je tvoje ok6 ! Ko pa vihra Še vcdno ubožec solziš sc, Pribuči: Žc teče ti potok solza; Takrat varuj, Gorje ti, že v solncu stopiš se — Bog, mc ti! Oh smiliš se mi do srca. Gradiški. Pač škoda, da si posijalo, prjjjl Oj solnce, na mrzlo zcmlj6: Saj možu si grob izkopalo, Oj zapusti, mrzla zima, Oj možu — s sneženo glav6 . . . Naše trate in doline, Zorko. Da nam pomlad spet zasijc, • Da nam tiha žalost mine ! Starček. ,,,... ,. BDa bi enkrat solnce Kdo bi vedno na zapečku T ,0 jjalo Mrzle ude si ogreval, In ta mrzlj sncžec Kdo o z.nn b! leden. s , z zem|jc ,o Vcdno tožne pesmi pcval? Da na toplem solncu Pridi, pridi, vesna zlata, Spet bi se ogreval In ovenčaj hrib, doline, Ter pri starih znancih Da nam lice sc razjasni, Spet bi posedeval." In nam zimska žalost mine! Vzklilo spet je cvetje, Saj na svetu vse je bežno, Solnce toplo sije, Upi, radost in pokora, Starčku na gomili Pa za zimo trdosrčno Mlada trava klije . . . Mila p6mlad priti mora. Slavko Slavič Semjonov. Zgodnji cvetici. Sneženi mož. ' , .. . ,. , . ,. Pozdravljena bodi mi zgodnja cvetica, In vendar si spet prisijalo, Ki prva pogledala si iz zemlje! Oj solnce, na mrzlo zemljo, Vcselja žarijo se mlada mi lica, Spet toplc si žarke poslalo, V nedolžnem veselju mi plava srce. Ko krije sneg dol in goro. Lc tukaj ostani in cveti veselo, Kako ]e tu v solncu prijetno, Saj deklc nedolžno dobilo te bo, Kajneda, sneženi mož tnoj; Pa v nedrije svojc te bode pripelo Kaj vidim? Ej, je-li verjetno? In v venčck Mariji povilo te bo.. . Solzan je, solzan obraz tvoj? Gradiški.