760
Književne novosti.
si struje slavonske književnosti XVIII. veka! Začeli so frančiškani, ki so z Bosno in Dalmacijo tvorili eno provincijo, v bosenskih sobratih imeli dober zgled ter pisali propovedi, „poti nebeške", razlage evangelija, življenje svetnikov. Kar se z izrastki renesanse, z nakitom baročnega sloga pojavijo jezuiti! Jezuiti so padli pod silo prosvetljenosti, ki je oči obrnila na socijalni razvoj in zemeljski napredek ter iskala pomoči v razumu, v šoli. Graničarski častnik, ki je v sedemletni vojni pretolkel srednjo in severno Evropo, Matija Reljkovič je v svojem „Satiru" razkrival rane svoje ožje domovine, želeč jo rešiti vseh opasnih posledic turškega gospodstva; na ostrejšo struno so očividno udarjali še drugi prosvetljenci, oboževatelji Vol-taireja in Jožefa II., a zbudili z Reljkovičem ostro reakcijonarno opozicijo, ki jih je proklinjala v pekel. Frančiškani, ti preprosti stari prijatelji naroda, pa so prosvetljenosti hoteli priti do živega s pozitivnejšim sredstvom, v deželi šireč Kačičev „Razgovor ugodni nar. slovinskoga". — Tako se vrste in bore kulturne struje, rastoč in padajoč, v zanimivi sliki in čitatelju se zdi, da čita o sedanjosti, ko se zaglablja v ta boj napredka in konservatizma, razvoja in dogme. Študijo bi z zanimanjem čital tudi marsikdo, ki se ne bavi baš z literarnozgodovinskimi stvarmi. No, pa pisatelj, ki piše cesto pod psevdonimom „Branko Vodnik", stoji med najodličnej-šimi mladimi hrvatskimi kulturnozgodovinskimi esiisti (prim. njegovo študijo o Markoviču!). Ob tem njegovem delu — mimogrede naj še povem, da bi jaz psevdo-klasicizem spojil naravnost z baročno poezijo — se mi vsiljuje primera s slovenskim XVIII. vekom: slavonske razmere je pri nas najti le zelo v miniaturi: „Pisa-nice" mole iz puščave kot psevdoklasicizem. Pohlin pa je Reljkovič, a tista kulturna borba med voltairejanizmom in tradicijami ni dobila pri nas literarnega izraza v posebnih pesnitvah! „Manjkalo je vere v sebe", — Slavonec Kanižlič jo je črpal iz dubrovniške prošlosti.
Dr. Fr. Ilešič.
„Flora der Sanntaleralpen". — Vseučiliški docent na Dunaju dr. A v g. pl. Hayek in naš profesor Alfonz Pa u lin sta izdala v znamenitem, strogo znanstvenem zborniku „Abhandlungen der k. k. zool.-botan. Gesellschaft in Wien" (IV. zvezek, 2. sešitek), ki izhaja v Jeni, fundamentalno botaniško delo, važno za vse naše strokovnjake: celih 63 strani velika 8" obsegajoč popis flore v Savinskih planinah. Brez našega neumornega profesorja Paulina, ki posvečuje vse svoje življenje prezanimivi kranjski flori, bi bilo to delo nemogoče. Mi pozdravljamo ta spis s tem večjim veseljem, ker zdaj se moremo nadejati, da bo prof. Paulin skoraj zaključil svojo „ kranjsko floro", ki bo temeljnega pomena za vse čase. Prišla bo morda tudi še doba, ko bodo hribolazci cvetke, rastoče v skalovju, ne le trgali in uničevali, ampak tudi spoznavali. — Posamezni izvodi se dobivajo pri g. prof. Paulinu v Ljubljani po 2 K.
Dr. Jo s. Tominšek.
Gvidon Sajovic: Anatomie, Histologie und Ersatz der Borsten-organe bei Lumbricus. Ta razprava našega rojaka je izšla v brošuri kot poseben odtisk iz del zoološkega zavoda na Dunaju. Dobiva se pri knjigarju Alfredu Ho Id er ju, Dunaj L, Rotenturmgasse 13.