Vanin
Moj poletni večer
Neizmerno ljubim poletni večer, ko se mudim v zeleni uti za | hišo. Še čez dan večkrat zahrepenijo moje misli po njem. Zdi se mi, da prebijem takrat najlepši čas dneva, dasiravno ne <3L3SS zametuie'm očarujoče jutranje zarje. Ali zvečer je človek le 1  drugače razpoložen.
Bliža se deveta, deseta ura. Dnevno vrvenje se porazgubi v mrak, in sam, čisto sara ostanem v vrtni uti, v poletnem večeru: Kakor bi bil v razsežnem,  bujnem,  počivajočeTn  gaju.
Ležem na klop. Misli mi vtonejo v prirodni godbi: In regla zbor žab, tam se oglaša murnček s svojo enomerno melodijo; zdaj zapihlja veter, in v njem se, kakor čolnički na odprtem morju, zibljejo brenčeče žnželke.
Sedem. Zazrem se v mrak in premišljujem. Tam nekje v najtemnej-šem kotu gozda se oglaša sova. Prebudi me, pa le za nekaj časa. Kmalu se zopet zamislim, in te misli so še vse globlje in širše, da komaj vem, kje sem, ko se prebudim. Od gozda prijadra dobrodejen hlad in me popol-noma predrami.
Pogledam naokoli: Tišina je razprostrla svoja, v prečudnih barvah leskctajoča se krila nad vrtom. —- O, koliko tajnih zgodb poletnega večera čitam v njih! Hipotna pa se razmaknejo: na nebu se je utrnila zvezda...
Od zvezde mi preide j>ogled na kopico sena sredi okroglega travnika. Pred sabo uzrem nešteto slik iz detinskih let. Ena se vrsti za drugo — kako sem srečen, ko jih gledam! Srce se mi vkljuib mnogi bridki uri, ki sem jo preživel, močno poživi. Rad bi postal še enkrat majhen, da bi še enkrat užival to rosno pomlad.
»Drago!« Glas se zasliši iz hiše. »Ali še ne misliš?,... Pozno je že to hladno. In očka bodo hudi, če ne prideš kmalu gor.«
Seveda moram zdaj ubogati sknbno mamico in se posloviti od po-letnega večera.
Zvezdice migljajo, poletna prirodna godba udari v koračnico, kopica sena mi pošilja dolbrodejen pozdrav, lahko noč, pa odkorakam počasi k počitku.
Kako sladko se spi po užitku poletnega vcčcra, in kako svež se pre-budiš, ko zapoie petclin.
Želim si skromno: da bi doživel še mnogo takih poletnih večerov, pa bom srečett.