Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani >v r nli osGiflnevne flnlioirne raje za redovnike svetega Frančiška. Prestava iz latinskega. Z dovoljenjem milostivega knezo-nadškofa Goriškega in visoko častitega redovnega predstojništva liervaško- kranjske olcrajine. V Gorici 1881. Tisk. in zal. Hilarijanska tiskarna. 1 53092 PREDGOVOR. V redu svetega Frančiška, kalcer tudi v drugih cerkvenih redovih, se opravljajo vsako leto tako imenovane „eksercicije“ ali duhovne vaje, ki nam niso le priporočene, temuč narav¬ nost predpisane, ker so po splošni izkušnji naj¬ boljši pripomoček k spokorjenju, k ohranjenju gorečnosti v dobrem ter k napredku na poti bogoljubnega življenja. V tem času se človek za nekoliko dni od¬ tegne drugim skerbem in opravkom ter misli edino le na zveličanje svoje nevmerjoče duše. Da se more to s tolikanj večim pridom zgoditi, pa se izroči duhovnemu vodniku, kateri ima ta¬ ko voditi njegovo premišljevanje, da zaporedo¬ ma prevdari vse, kar more pripomoči, da svoj dušni stan prav spozna in z milostjo božjo skle¬ pe stori, po katerih hoče poboljšati življenje ter z novo gorečnostjo začeti Bogu služiti. Iz tega je očitno, kako važno, pa tudi težko nalogo ima vodja duhovnih vaj, in kako dobro jo mora premisliti in pripraviti se nanjo, ako hoče v resnici koristiti dušam, ki so mu izročene. Tiskano knjigo, ki bi vsem posamez¬ nim razmeram in okoliščinam popolnoma vstre- zala, je skoraj nemogoče dobiti, in naj bi se — IV. — tudi našla katera, ki bi se koliker toliko bližala taki doveršenosti, vender ne bi kazalo več let zaporedoma po njenem kolovozu riniti misli, ka- ker ne bi kazalo duhovnemu pastirju leto za letom ravno tiste pridige pridigati, naj bi bile še tako dobre in izverstne. Človek je že tak, da se privadi besedam, ki jih večkrat sliši v eni zvezi, kaker malinar ropotanju, ter ga le pre- rado v tretjič ali četertič merzlega pusti, kar ga je v pervič do živega pretreslo, ogrelo in navdušilo. To se nam je zdelo treba povedati, da ne bo kodo mislil, kaker bi hoteli tiste, ki imajo pri nas duhovne vaje voditi, vsega truda in sa¬ mostojnega dela za zmerom oprostiti ter njiho¬ vo tolikanj važno in z milostjo božjo tolikanj plodovito opravilo navezati na tako rekoč le¬ seno branje te-le knjižice. Nikaker ne! Ta knji¬ žica — prestavljena iz znane latinske „Octava seraphica 14 — naj jim bo le nekak pripomoček, katerega se znajo poslužiti, keder in koliker se jim primerno zdi, in pa nekak zgled, po kate¬ rem se morejo ravnati pri izdelovanju samostoj¬ nih, dušam, ki se jim izročajo, posebej vinerje- nih premišljevanj. Razen tega pa bodo to knjižico posamez¬ ni, ki se vdeležujejo duhovnih vaj, vsak za se mogli rabiti za nadaljno premišljevanje, tako duhovniki, kaker zlasti tisti bratje našega sera- — v. — finskega reda, ki ne umejo latinskega ali kate¬ rega drugega jezika, kjer je podobnih spisov v obilnemu številu. Tudi se znabiti ne motimo, ako upamo, da bo ta knjižica prav prišla mnogim udom tre¬ tjega reda in sploh bogoljubnim Slovencem, ki nimajo priložnosti z drugimi skupno obhajati du¬ hovnih vaj, pa bi vender radi nekaj dni na leto posebno posvetili Bogu in skerbi za zveličanje svoje duše. Zlasti bo znabiti nekoliko vstregla duhovnikom tretjega reda, ki žele, keder ne morejo v mesto k skupnim duhovnim vajam, koliker je mogoče vsaj sami zase doma jih opraviti. Brali bodo res-da oni kaker tudi nedu- hovni tretjeredniki in drugi svetovni v pre¬ mišljevanjih te knjižice semtortje kaj, kar ni njim namenjeno; vender jih to ne bo preveč motilo, ker si bodo iz dotičnih mest ali sami lahko povzeli sebi primeren nauk, ali pa bodo take reči le gredoč prebrali ter se potom delj časa pomudili pri resnicah, ki tudi nje zadevajo. Kedor bo tako opravljal duhovne vaje, si bo se ve-da sam vse vredil, kaker mu bode čas in okoliščine nanesle in pripuščale. Ako pa bi se mogel in hotel kedo natanko deržati se knjižice ter osem dni zaporedoma darovati v ta namen, naj bi si čas nekako tako-le razdelil: Po jutranji molitvi se opravijo male du¬ hovne ure; neduhovni tretjeredniki molijo zanje — VI. — 28 očenašev, češčenasimarij in „čast bodi Bogu“ itd.; za sedmi „čast Bogu 14 pristavijo apostoljsko vero in psalm „Ysmili se me, o Bog! 44 Ob sedmih je sveta maša. Ob osmih pervo premišljevanje, ki naj terpi, kaker vsako drugo, vsaj pol ure. Bere naj se počasi, prenehovaje za vsakim stavkom in sproti premišljevaje ter k sercu si jemaje dotične resnice. Drugo premišljevanje ob desetih. Po kosilu obiskanje svetega Resnjega Te¬ lesa. in pozdravljenje prečiste Device Marije; nato se bere nekoliko iz Tomaža Kempčana. Ob štirih popoldne večernice in sklepnice ter zornice in hvalnice naslednjega dne; nato lavretanske litanije. Neduhovni tretjeredniki molijo za večernice in sklepnice 14 očenašev, češčenasimarij in „čast Bogu 44 ; potem psalm „vsmili se me, o Bog! 44 , nato 12 očenašev, češ¬ čenasimarij in „čast Bogu 44 za zornice prihod¬ njega dne. O petih ali pozneje je tretje premišljevanje. Po večerji zopet obiskanje svetega Reš- njega Telesa in pozdravljenje prečiste Device Marije; nato rožni venec in večerna molitev. Ostali čas naj se koliker mogoče ali moli ali kaj primernega bere; zlasti pa naj se sker- bi za natančno izpraševanje vesti, da se opravi poslednje dni po potrebi ali velika ali letna iz- — VIL - poved ter naposled s popolnoma očiščenim in prerojenim sercem prejme presveto Rešnje Telo. Iz Tomaža Kempčana se priporoča za bi’anje: predpoldne popoldne pervi dan 3. bukve, 9. poglavje^— 3,buk. lO.pog. Pomote: na str. 16 naj se bere: Odstavek 1. „ „ 52. v 5. verst odstavka: pod, nam. pred. „ „ 103 v 1. versti odstavka: tridesetega, nam. trinajstega. Pervo obiskanje presvetega Rešnjega Telesa. Počeščen bodi najsvetejši zakrament, prežlahtno telo mojega Zveličarja, moj Bog in moje vse! Počeščen bodi o Jezus, Sin božji in blažene Device Marije, življenje in sladkost mojega serca, mir in ljubezen moje duše. Terdno verujem, da si pod to podobo kruha resnično pričujoč; v tej veri hočem živeti in želim vmreti, pripravljen sem za njo tudi kri preliti. Ti upanje mo¬ je in najčistejša ljubezen, v tebe hočem terdno zaupati, tebe hočem ljubiti iz vsega serca. Oh, vterdi moje upanje, neti vedno v meni pravo gorečo ljubezen. Počeščen bodi moj Jezus, kruh angelj- ski in hrana tvojih sinov! Tvoja kri me oživlja in mi odpira nebeška vrata; več je vredna le ena nje kapljica, kaker vsa ne¬ beška slava. Jezus, daj da bom po angel¬ ski živel in vedno po tebi hrepenel; sprej¬ mi me za svojega sinu in skaži se mi — 2 — očeta, saj si iz ljubezni do nas prišel na svet in ostal za vselej med nami v tem najsvetejšem zakramentu, da bi nam vedno pomoč in tolažbo delil. O duša moja, ko¬ likor moreš ljubi njega, ki tebe tako ljubi! B tistim najsvetejšim spoštovanjem, moj Jezus, ki ti ga skazujejo vse stvari, te želim pozdraviti in objeti. S tako zvesto vdanostjo, kaker vsi angeli, te želim častiti in moliti. S tako ljubeznjivo pobožnostjo, kaker svetniki, te želim hvaliti in poveli¬ čevati. S tako serčno gorečnostjo, kaker vsi tvoji izvoljeni, te želim slaviti in klicati. Priserčno se ti zahvaljujem, moj Je¬ zus, da si postavil ta najsvetejši zakrament in da iz ljubezni do mene želiš tukaj pre¬ bivati. O žal mi je, neizrečeno mi je žal, da sem tebe, preljubeznjivega Boga, kedaj razžalil! Nigdar več ne storim tega; ta čas duhovnih vaj naj bo začetek mojega poboljšanja. Vdati se ti hočem popolnoma, o moj Jezus; edino to, nad čemer imaš ti dopadajenje, želim tudi jaz, da se zgodi zdaj in na vekomaj. O dragi moj zagovornik, ozri se na me se svojim vsmiljenim očesom, vzemi na se delo mojega zveličanja, daruj nebeške¬ mu Očetu za me svoje zasluge, da mi od¬ pusti moje dolge. Z eno samo besedo, z — 3 — enim samim zdihljajem priporoči me Očetu in rešen bom. Daruj se mu ti za me in zavoljo tebe me bo hitro v milost sprejel. Pokaži mu rane, ki si jih za me prejel in in hitro mi bo odpustil moje hudobije. Po¬ kaži mu svojo sveto kri, ki si jo za me prelil, povej mu, koliko si za me preter- pel, daruj se mu vsega za me, da me spriej- me zavoljo tebe. Obilnost tvoje ljubezni, tvojega zasluženja, tvojega spoštovanjia in vdanosti do Očeta naj dopolni mojo poman- kljivost in popravi moje pregreške v božji službi. Daj mi milost, da bom od zdaj na¬ prej zvesto živel po svojem poklicu. Moj Jezus, daj da bom tebe, kruh angelski, vredno vžival v življenju, pobožno te pre¬ jel ob smertni uri in naposled te srečno vžival v nebeški domovini. Amen. Pozdravljenje prečiste Device Marije. Pozdravljena bodi, ti blažena Devica! Pozdravljam te z angelom Gabrijelom in prosim te, da rne vzemi v svojo brambo. Pozdravljena bodi, ti pribežališče grešnikov, ti tolažnica žalostnih, ti pomočnica kristi- janov, ti kraljica svetnikov. Ti si vzrok — 4 — mojega veselja, ker je nebeški Oče tebi dal svojega Sinu; Sin te je izvolil za svo¬ jo mater, da bi postal naš odrešenik; sv. Duh te je obsenčil, da si od njega spočela Jezusa, da bi bili po njem blagoslovljeni vsi narodi. Srečno te imenujejo vsi narodi in molijo ljubeznjivega nebeškega Očeta, vsmiljenega Jezusa Kristusa in milostljive¬ ga sv. Duha. „0 najslajša Devica Marija, nebesa in zemlja so polna tvojih dobrot. Ivaker imamo mi neskončno milostljivega gospoda v Jezusu, tako imamo v tebi neskončno milostljivo gospo, zakaj ti si gospa velike milosti vsim, kateri k tebi kličejo. Zatorej kličem jaz iz celega serca k tebi ter se veselim tvojega velikega vsmiljenja. Vsi narodi te blagoslavljajo, ker so vsi po tebi blagoslovljeni. Bodi nam pomočnica, ti ro¬ dovitna Devica, da po tebi sad večnega življenja zadobimo. Pomagaj nam, najslajša Devica, da nam da večni Oče vživati naj- slajši sad tvojega telesa, Jezusa, kateri z Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje ve¬ komaj. Amen.“ (Sv. Bonaventura). Drugo obiskanje presvetega Rešnjega Telesa. O presladki moj Jezus, tisoč in tisoč¬ krat te pozdravim iz dna svojega serca. Veselim se, da si tukaj telesno in vidno pričujoč; neizrečeno se ti zahvaljujem za toliko tvoje ponižanje, da si iz nebes pri¬ šel in nas tako milostljivo obiskal. Priserč- no te pozdravljam in ponižno te molim in častim. V tebe terdno verujem, terdno upam, tebe goreče ljubim. Prosim te, užgi v meni še večo ljubezen do tega najsve¬ tejšega zakramenta, da vse posvetne želje opustim in samo po tebi hrepenim in tebe čez vse ljubim. Moj Jezus, daj da te bom z otročjo vdanostjo in odkritoserčnostjo ljubil in tvoje zapovedi zvesto spolnjeval, da si tako pridobim obljubljeno veselje v nebesih. Okrepčaj s to jedjo in s tim zdra¬ vilom, ki je tukaj na altarju hraniš, mojo dušo, ko se bo imela ločiti iz telesa, da bode s teboj vekomaj živela. O moj Jezus, kedo si ti in lcedo sem jaz? Ti si sama čista ljubezen, — jaz pa nehvaležnež, ki sem tisto ljubezen z grehi razžalil; ti si moj dobri pastir, — jaz pa nehvaležna ovčica, ki za tvojo sladko — 6 — pašo ne mara; ti si moj zagovornik pri svojem Očetu, — jaz pa tisti hudob¬ než, ki sem ga razžalil. Kako veliko je tvoje vsmiljenje moj Jezus! Zavoljo tega tako velikega vsmiljenja, ki te je nagnilo, da me pri svojem razžaljenem Očetu za¬ govarjaš, te prosim, spravi me ž njim; naj mi odpusti zavoljo tebe moje grehe. Daj mi, kar ne zaslužim, da bom mogel stori¬ ti to, kar sem dolžan. O Jezus, ženin moje duše, kako si se ponižal, da si si jo izbral za nevesto in da jo hraniš se svojim svetim telesom! Ko prideš v tem najsvetejšem zakramentu v mojo dušo, postane ona tvoje prebiva¬ lišče, objemati te more in ti jo tudi po- ljubuješ. Jezus, to vse storiš ti, zato ker me ljubiš; tudi jaz te hočem ljubiti in vse¬ ga se tebi dati. Ne, naj ne živim več jaz, ampak Jezus naj živi v meni! Tmreti že¬ lim iz ljubezni do tebe; odmreti hočem sebi, da bom živel le za te. Z gorečo lju¬ beznijo te objamem, v tebi samem hočem počivati in nigdar več te ne izpustiti! Jezus, zveličar moj, reši mojo dušo! Jezus, kralj moj, vsmili se mene revnega in žalostnega! Jezus, učenik moj, uči me spolnjevati tvojo voljo! Jezus, ti moja luč, razsvetli me; ti ljubezen moja, v ljubezni do tebe naj gorim; ti pribežališče moje, sprejmi me k sebi; ti sladkost moja, na¬ poji me; ti vse moje dobro, napolni me sč svojim blagoslovom! Prosim te, naj ob¬ čuti moja duša moč tvoje pričujočnosti in tvoj duh naj me krepča, ko živim, spim in počivam. Amen. Pozdravljenje prečiste Device Marije. (Po sv. Frančišku Serafinskem.). Pozdravljena bodi, presveta gospa, presveta kraljica, božja porodnica Marija, ki si vekomaj devica, izvoljena od najsve¬ tejšega Očeta v nebesih, kateri te je po¬ svetil se svojim najsvetejšim in preljubez- njivim Sinom in tolažnikom sv. Duhom; v kateri je vsa obilnost milosti in vse dobro. Pozdravljena bodi, ti njegov kraljevi grad, ti šotor njegov; pozdravljena bodi, ti ma¬ ti njegova. Sveta božja porodnica, sladka in kras¬ na, nevesta sv. Duha, prosi svojega pre- ljubeznjivega Sinu, Gospoda in kralja na¬ šega, Jezusa Kristusa, ki je bil za nas vmorjen, prosi ga se sv. arhangelom Miha¬ elom, se vsemi nebeškimi močmi in se — 8 — vsemi svetniki, da nam po svojem velikem vsmiljenju in zavoljo vrednosti presvetega včlovečenja in pregrenke svoje smerti, od¬ pusti naše grehe. Amen. PERVI DAN. Posvečen presveti Trojici. Zdihljaj , ki naj se večkrat na dan ponavlja : Gospod, tebi in s teboj ! Pervo inntfljimU O poslednjem cilju in koncu človeka. Vvod. Premisli vse stvari in poglej, kako vse proti svojemu cilju in koncu hi¬ tijo in prosi milosti, cla se tudi ti tega naučiš. Odstavek 1. — „Jaz sem Alpha in Omega, začetek in ko n e c. “ (Skr. raz. 1.8.). Tako je. „Bog je začetek, od katerega izhajamo, središče, skozi katero gremo in konec, pro¬ ti kateremu smo ob er njeni," pravi sv. Dijonizij. In to samo je najbolj in — 10 — edino potrebno. Bog te je vstvaril za sebe in zavoljo sebe, da ti ta svoj cilj in ko¬ nec spoznaš, spoznaj e ga ljubiš, da v lju¬ bezni proti njemu hitiš, liitd ga dosežeš in vekomaj vživaš. Bog te je vstvaril po svoji podobi, da bi mogel ti njegovo božanstvo, neizmernost in večnost nekako doseči in z višine nečimernost tega sveta zaničevati. Vstvaril teje nevmerjočega, da bi ti na svoj cilj in konec ne pozabil in se ne navezal na minljive stvari. Glede tvoje boljše strani vstvaril te je duhovnega, da bi si ne sta¬ vil v posvetnih dobrotah svojega cilja in kon¬ ca. Vstvaril te je kot najžlahtnišo stvar, da bi ne hrepenel po vidljivih posvetnih rečeh, ki so po vsem nižje od tebe. Sa¬ mega sebe večkrat na dan poprašuj: Ali se bližam s tim svojim sedanjim djanjem meni odločenemu cilju in koncu? Vse, kar te od tvojega cilja in konca odteguje, od¬ strani in kar te k njemu ne vodi, opusti. — O Bog! Ti konec brez konca! Ti si cilj in konec mojega spomina, da se tebe spominjam; ti si cilj in konec mojega ra¬ zuma, da tebe spoznavam; ti si cilj in konec moje volje, da tebe ljubim. Odstavek 2. „K svoji časti sem ga vstvaril, ga vpodobil in ga narediL“ (Izai. 43. 7.). Origen pa do- — li¬ sta vij a: „Zato je svet vstvarjen, da se rodimo; zato se rodimo, da spoznamo stvarnika sveta in na¬ šega Boga; zato ga spoznamo, da gačastimo; zato ga častimo, d a z a- dobimo nevmerjočnost za plači- lo.“ Nikaker ni bilo treba, da si tudi ti vstvarjen, ali ker pa vender si, ni druga- či ko da si za Boga, božji in zavoljo Bo¬ ga. Ciger toraj moraš biti, bodi tudi pro¬ stovoljno. Kedor v stvareh svoj cilj in ko¬ nec išče, ta je dvakrat nesrečen, deloma zato, ker svojega cilja in konca ne najde, deloma pa zato, ker svoj pravi cilj in konec zapusti. On se hoče posluževati tega kar se ima vživati, in vživati, česer se je poslu¬ ževati ; vživati pa se mora cilj in konec, ki je Bog sam, drugih reči se je treba le posluževati kot takih, ki peljejo k prave¬ mu cilju in koncu. Časnih reči se ne gre drugači posluževati, kaker palice, s katero se hodi proti domu. Kedor ta red preo- berne, ta vse stori, le tega ne, zavoljo če¬ ser bi moral tukaj živeti. Ako ves svoj trud na minljive stvari obračaš in svoj zadnji cilj in konec zanemarjaš, ne rav¬ naš po človeško in še vreden nisi človek imenovan biti. Lenobo paseš tedaj, keder se za Boga in dušo ne trudiš. Čast božja — 12 — in zveličanje tvoje duše je poglavitno, e- dino in vse tvoje delo. — O, zakaj se za- deržujem pri posvetnih rečeh! „Naznani mi, G-os p o d, moj konec/ (Psi. 38. 5.) Tjakaj, tjakaj naj hiti moja duša, kjer je moj Bog in moje vse ! Odstavek 3. „Po v e r n i se duša moja v svoj p o ko j. “ (Psi. 114. 7.) ,Karavni kraj duše je Bog, — pra¬ vi pobožni Blozij — v katerem sa¬ mem se more odpočiti." Bog je naš cilj in konec in ni ga miru drugače, ka- ker samo v tem cilju in koncu. „Za se si nas v st varil, Gospod, — zdihuje sv. Avguštin — in nemirno je naše serce, dokler se v tebi ne odpo¬ čije." Vsa obilnost, katera ni Bog, je vboštvo duše s podobo božjo odlikovane; duša se more sicer se stvarmi pečati, pa samo z Bogom se more nasititi. Kaker ne prizadevajo človeške kosti nobenih bolečin, dokler ostanejo na mestu, ki jim ga je Bog odločil, prizadevajo jih pa, ako se iz tega mesta zganejo; tako tudi duša samo v Bo¬ gu, kaker v nekem svojem središču, varno počiva, zunaj njega je pa nemirna. 13 — Zdihljaji. O dobri Bog! spoznam, da ti si za¬ četnik moj in vsih mojih djanj, zakaj „ti si me vp o dobil in položil na me svojo roko." (Psi. 138. 5). Spoznam te kot svoj zadnji cilj in konec, v katerem edinem je pravi mir in posestvo vsega do¬ brega. Ali kako pozno sem te spoznal, o Gospod! Kako neskerben sem bil za svoj zadnji cilj in konec! Vse druge stvari hi¬ tijo proti svojemu cilju, jaz sam pa, kate¬ rega si bolj kot druge k njemu napeljal, jaz sem pot zgrešil. Ali od zdaj hočem zgodaj vstajati in k tebi hiteti, o Gospod! Vleči me za seboj, v prijeten duh tvojih dišav hočem hiteti. Vsega se hočem tebi v službo posvetiti, vsega se tebi poverniti. „Tvoj sem jaz, reši me." (Psi. 118. 94). Izpraševanje. O navadnih namenih naših djanj. Resnične so besede sv. Gregorija Ve¬ likega, ki tako govori: „Tudi kaj do¬ brega, keder se stori se slabim — 14 — namenom, d a s i r a v n o se pred lju d- mi vidi blišče če, vender o temni pri sodbi notranjega sodnika.“ Zakaj? Zato, ker je kvari slabi namen. Dragi redovnik! tudi tvoja dela, če jih v natančnišem izpraševanju pregledaš, se si¬ cer na videz bliščijo, od znotraj pa jim manka jedro dobrega namena. Vprašaj samega sebe in boš videl, da so bila tvoja dela le poveršno storjena, ali brez dobre¬ ga namena, ali pa se slabimi pokvarjena. Življenje izgubljaš in nobenega zasluženja si ne pridobivaš, zato ker dobre namene opuščaš. Povej, ali si tudi samo enkrat, brez primese samega sebe, edino, čisto, od- kritoserčno in naravnost iskal le veče časti božje? Zalibog, povsod se je vrinila lju¬ bezen do samega sebe. Ali gospodari lju¬ bezen božja popolnoma nad tvojimi dušni¬ mi močmi ? O, zelo redkokrat! Ali se ne druži tvojim djanjem hinavstvo in pra¬ zna čast? Prav dostikrat. Ali ne presto¬ paš od enega dela k drugemu, ne da bi ponovil dobrega namena? Prav pogosto- ma. Žal mi je za te, ker izgubljaš zaslu- ženje tolikih del. Zgodaj vstajaš, zato ker moraš; na kor hodiš, zato ker se kazni bojiš; zaderžiš se kolikertoliko dobro, pa zavoljo ljudi; te ali one pobožnosti oprav- — 15 — ljaš, pa v njih se kaže lastna volja. Vse delaš ali iz gole navade, ali zavoljo last¬ nega dobička, ali z upanjem povišanja, ali pa s kakšno drago puhlo in prazno name¬ ro. Premisli vse natanko in boš videl, da je tvoj namen večinoma okužen z neči- mernostmi. Popravi pogreške, odstrani pra¬ zne nagibe, vravnaj svoj namen po tem, kar si bral in priporoči Sinu božjemu svoja dela v poboljšanje; s tim načinom in sred¬ stvom jih boš čudovito povišal. „Y s a tvoja dela mi popolnoma d o p a- dajo,“ — rekel je negdaj Jezus sv. Ger- trudi. — Ker se je ona začudila nad tem, ji reče Jezus: „ Ravno tako, k a- ker če bi ti kakšno reč v rokah imela, katero bi mogla in znala zboljšati, da bi vsem d o padla, če bi dobro voljo imela, tega ni- k a k e r ne bi zanemarila: ravno tako tudi jaz tvoja dela tako rekoč v roki d e rž im zato, ker jih imaš navado meni posvečevati, in ker najboljše morem in znam, zato me veseli v moji dobrot¬ ljivosti vsa tvoja dela tako zbo¬ ljšati, da mi morejo popolnoma dopasti.“ 16 — Brin premišljevanje. O službi božji. Vvod. Misli si pred očrni angele in pazi kako marljivo, kako ljubeznjivo in kako veselo služijo oni Bogu. Prosi po¬ duka v službi božji. Odstavek. „Prizadenite si, da b o- te pokojni in se d e rž ali svojega o- pravila." (1 Tesal. 4. 11.) Naše naj višje in edino opravilo je to, da Bogu služimo in svoje duše zveličamo. Sv. Ignacij pravi v premišljevanju, katero imenuje podla¬ go, tako : „ C1 o v e k je v ta namen v s t v a r j c n, d a G o s p o d a svojegaBo- ga hvali, časti, njemu služi in se tako slednjič zveliča." Velika je čast redovnika, ki mu je dano svet za¬ ničevati in Bogu služiti. Služabniki po¬ svetnih vladarjev se tim bolj povišujejo, čim večini gospodom služijo; da, videti je celo, kaker ne bi oni služili, temuč kaker bi se služilo njim. S tim večo pravico se pravi Bogu služiti vladati. Visokost bož¬ jega veličastva je taka, tako velika in ta¬ ko neizmerna, da si ne moremo veče mi¬ sliti. Ta spoznana, ni mogoče, da ne bi bila najvredniša vse službe, časti in spoš- — 17 — tovanja. Veliki služabnik božji, naš sv. o. Frančišek serafinski, tako-le govori o tej čed¬ nosti: „Bratje, o kako dobro je slu- žitiBogu! Boljši je služba božja, kak er posvetno vladarstvo. Ali kedo je tisti, ki za gotovo ve, da je služabnik božji? Ni bolj¬ šega, k a ker služabnik božji biti, ali vender nič ni težje človeku za gotovo spoznati, kak er če je res služabnik ali prijatelj bož¬ ji. Jaz vam o dkritoserčno povem, da sem Gospoda prosil, naj bi mi blagovolil pokazati, kedaj sem služabnik božji in kedaj ne. Sam n aj d o b r o 11 j iv i š i Gospod pa mi je blagovolil odgovoriti: »Spoznaj, da si moj služabnik tedaj, ko svete reči misliš, govoriš in de- laš“ Zatoraj sem vam te besede naznanil, da tudi vi veste, kedaj da ste služabniki božji, ter mu d o p a d a t e in da se bom mogel tudi jaz pred vami sramovati, ko me boste videli grešiti v vsem tem, ali pa v čemerkoli iz- mej rečenega." To govori sv. Fran- 2 — 18 — čišek o sebi, kaj pa ti o sebi? — O do¬ bri Jezus! vse imam od tebe, vse sem te¬ bi dolžan in vender ti služim tako redko- krat in tako mlačno! Odstavek 2. Redovnik, ki ga Bog s poklicem na posebni način vodi in ki se je se svojimi obljubami čeznavadno po¬ svetil njegovi službi, lahko s prerokom za¬ kliče: „Gospod! saj sem tudi jaz tvoj hlapec; tvoj hlapec sem in sin tvoje dekle." (Psi. 115. 7.). Jaz sem tvoj hlapec, ker si me vstvaril in.o- drešil; ali ni torej zadosti drago odkuplje¬ no moje hlapčevanje? Da bi bil oče hlapca rešil, je sinu daroval. Jaz sem tvoj hla¬ pec, ker si ti moj Gospod in moj Bog; ti si me najel, da bi v tem sv. redu tebi služil. Jaz som tvoj hlapec, ker ti meni služiš; služi mi tvoja vsemogočnost, vzder- žuje me tvoja modrost, vlada in ljubi me tvoja ljubezen. Služi mi Bog se svojimi angeli, da me varuje, — s hrano, da me siti, — z ognjem, da me greje, — se vsem mi služi, da bi tudi jaz njemu samemu služil. Ali jo kaj malega, imeti Boga za služabnika? Kedor ti daje to, kar potre¬ buješ za življenje, temu služiš; glej, Bog ti vse daje, in njemu služiti se ti ne bo ljubilo ? Premisli s kako gorečim duhom — 19 — njemu služiš, samega sebe pa večkrat vpra¬ šaj : Komu posvečujem to molitev, to de¬ lo, to opravilo, ali mari Bogu? — če toraj Bogu, zakaj tako mlačno in malomarno? Kaj ni Bog sam tisti, ki po preroku gro¬ zi: „Preklet, kedor Gospodovo de¬ lo opravlja nezvesto 1 ', ali kaker drugi berejo: „malomarno“ (Jer. 48. 10). — O ogenj, ki vedno goriš in nigdar ne vgasneš, vmori mojo mlačnost in užgi mojo gorečnost! Odstavek 3. Prav lepo govori sv. Ber¬ nard: „Stiri reči so, katerim se v tem življenju služi: meso, svet, hudič in Bog. Ysaki tih glavarjev ima svoja lastna darila: meso da¬ je svojim učencem veselje za tre- notek, svet minljivo visokost, hu¬ dič večno sužnost, Bog pa neiz¬ merno srečo." Premisli čigavo plačilo si do zdaj zaslužil in odloči se, za koga ho¬ češ odslej delati in truditi se? Da bi Bogu služil rniče te njegovo najviše veličastvo, dobrotljivost in vrednost, — hočeš-li to za¬ nemariti? Vabi te lepota, žlahtnost in ko¬ rist čednosti,—boš-li to zaničeval? Sili te kratkost sedanjega in večnost prihodnje¬ ga življenja, nebeško plačilo in terpljenje kazni peklenske, — ali se boš branil ? Kli- — 20 — če te vrednost vsakakeršnega dobrega dela, katera je takšna, da v primeri ž njo mili¬ joni let, ki bi se jih porabilo, da bi se pridobil celi svet, niso nič, — ali hočeš to vrednost izgubiti ? Ako Bogu služiš in si samega sebe zveličati prizadevaš, tedaj sam sebi služiš, — hočeš - li čas zasluženja pro¬ stovoljno izgubiti ? Jaz vem sicer, da bi ti že rad služil Gospodu Bogu, če bi te le nič ne stalo; ali premisli, kaj je Gospod za te storil in preterpel! Ne samo z mo¬ litvijo, postom itd. moremo Bogu služiti, ampak tudi se vsem našim djanjem; služi¬ mo mu, če storimo to, kar hoče od nas po našem stanu da imamo delati. — O ka¬ ko lahko je Bogu služiti in kako nas mo¬ ra k temu nagibati to, ker mu lahko slu¬ žimo se vsemi svojimi djanji. Zdihljaji. O kako sladko in kako častitljivo je služiti Bogu! Da, resnično, tistega človeka, ki tebi odkritoserčno služi, o Gospod, ,,si malo manjšega od ang e lj e v napra¬ vil, se slavo in častjo si ga oven¬ čal." (Psi. 8. 6.) Kedo si ti, o Gospod, in kedo sem jaz, da tako radovoljno mojo tako malovredno službo sprejemlješ ? Ali — 21 — je mogoče ti kaj slabšega darovati, kaker dela najmanjšega červička in najrevnišega grešnika? O kako dobrotljiv je Gospod, ka¬ terega zadovolijo take malenkosti! Združite se torej vsi udje mojega telesa in vse du¬ šne moči, da boste služile Gospodu: serce z ljubeznijo, jezik s hvalo, roke z delom, razum s premišljevanjem, volja z veseljem nad njegovo slavo. Služiti ti hočem, o Go¬ spod, goreče ti hočem služiti, ker ti sam meni služiš, ki si me iz blata naredil in ker leni ne dopadajo tebi. Veselo ti ho¬ čem služiti, ker veselega dajavca ljubiš. Se vsemi močmi ti hočem služiti, ker sem jih vse od tebe prejel. Nočem ti služiti kot najemnik, ampak kot sin; ne za plačilo, ampak za dedščino; ne za drugo, kaker za tebe samega. „Tvoj hlapec sem; daj mi pamet, da spoznam tvoja spriče vanj a.“ (Psi. 118. 125.). Izpraševanje. Ali si se po svojih saclnjih duhovnih vajah poboljšal ali poslabšal? Slavni vstanvitelj Jezusove družbe, sv. Ignacij, primerjal je tekoči dan s prejšnjim, napredek z napredkom, in tako se je ved- — 22 — no k veči popolnosti spodbujal. Tako rav¬ najo tudi drugi, delaj toraj tudi ti tako. Spoznaj samega sebe, kedo si bil in kedo si zdaj ? Od samega sebe terjaj odgovor, ali si se od svojih zadnjih duhovnih vaj pobolj¬ šal ali poslabšal? Vprašaj se, ali si svoje dobre sklepe izpolnjeval ali ne ? Preglej katere pregreške si odpravil in katere čed¬ nosti si vsadil ? Premisli s kakšno goreč¬ nostjo si opravljal svoja premišljevanja, iz¬ praševanja vesti ali druge pobožnosti ? Ali nisi morebiti mej tem padel v kak smertni greh, pred katerim si bil sklenil sč vso močjo se varovati ? Katerih pripomočkov se poslužuješ, da bi vsaki dan boljši po¬ stajal ? O žalibog! v mnogem si se poslab¬ šal in tvoja pervotna gorečnost je popol¬ noma mlačna postala. „Imam zoper te¬ be, da si svojo p er v o ljubezen po¬ pustil. Spomni se tedaj, od kod si padel in delaj pokoro in opravljaj perva dela.“ (Skr. raz. 2. 4,5.) Skleni se toraj poboljšati in ne popuščaj več ta¬ ko nestanovitno svojega sklepa. — 23 — Tretje iriiiiljmiji O skerbi za lastno zveličanje. Vvod. Postavi se pred obličje najvi- šega dušnega pastirja Kristusa in predstavi si njegovo skerb za tvojo dušo ter prosi milosti, da bi spoznal dolžnost skerbeti za svoje zveličanje. Odstavek 1. „Iščite naj prej bož¬ jega kraljestva in njegove pravi¬ ce, in vse to vam bo p r i v er ž e n o“. (Mat. 6. 33.). Pervo, najviše, največe in edino tvoje opravilo je to, da rešiš svojo dušo. Izgubljen je ves tisti čas, ki se ne porabi v zveličanje duše. Vojskovanje, uče¬ nje, kupčevanje in vse druge reči so le neumne šale, igrače in otročarije v prime¬ ri z lastnim zveličanjem. Kjer duša škodo terpi, tam že gotovo ni nobenega dobička. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno menjo bo človek dal za svojo dušo?“ (Mat. 16. 26). Kaj bo¬ de dal, ali mari Krasovo bogastvo, ali Kre- zove zaklade, ali Midovo zlato ? Hribi zla¬ ta, kupi biserov in kraljeve krone niso nič v primeri z vrednostjo duše, veča je njena veljava. Kaj je bilo tedaj dano za njo? — 24 — Sin božji je za njo daroval samega sebe in vrednost svoje kervi. Poslušaj besede sv. Bernarda: „T e g a celega sveta ni mogoče primerjati z vrednostjo ene same duše; Bog ni hotel dati za svet svoje duše, ki jo je dal za našo dušo.“ Za dušo se je včlovečil, je bil rojen, je terpel in vmerl. Ako je Bog toliko storil in preterpel za vsakatero dušo, premisli, o redovnik, kaj je treba, da sto¬ riš tudi ti za svojo dušo, ki je edina, nev- merjoca in s tolikim kupom odrešena?—O Jezus! edino to bo od zdaj naprej moje prizadevanjem, da tebi svojo dušo ohranim. Odstavek 2. Zakaj si prizadevaš za več reči ? „L e e n o j e p o t r e b n o. “ (Luk. 10. 42.) Eno samo dušo imaš in če jo iz¬ gubiš, druge nimaš, s katero bi jo nado¬ mestil. Bog ti je dal dve oči, dve ušesi, dve roki in dve nogi, dušo pa ti je dal eno samo, da bi le za njo edino skerbel. Bog Oče te je vstvaril, da bi ga tvoja du¬ ša vživala; Sin božji je vmerl na križu, da bi tvojo dušo odrešil; s tako dragim odkupom je rešena, da je videti Bog nje cena. Sv. Duh ti pošilja in vliva svoje mi¬ losti, božje navdihnjenja in dobre misli, da pridobiš zveličanje svoji duši. Dobri ange¬ li in skoraj vse druge stvari ti pomagajo, — 25 — da se tvoja duša zveliča; bojuj se toraj tudi ti za njo, ona terja pervo skerb, per- vo naj tudi ima. Pa žalibog, skerb za du¬ šo je najzadnja. Sram me je reči,—pravim pa vender—:skerbi od zdaj naprej toliko za svojo dušo, koliker si do zdaj skerbel za svoje telo in premisli, kako hočeš sker- beti ? Odstavek 3. „ Gr 1 e j te, zdaj je pri¬ jetni čas, glejte, zdaj je dan zve¬ ličanj a.“ (2. Kor. 6.2). Najviši kupče¬ va vec prepustil je tebi kupčijo tvojega zve¬ ličanja, da jo doveršiš dokler si živ, potem boš moral dati o njej račun. Pazljivo hodi, ni je zadosti velike gotovosti tam, kjer je duša v nevarnosti; ne zaupaj je negotove¬ mu izidu, ker če se enkrat pogubi, ni je več mogoče poklicati iz pekla. „Vsmili se sv oj e'duš e, da boš Bogu d o p a- del“ (Sir. b. 30. 24). Ne živi tako, kaker bi imel dušo ali sovražnikovo, ali živalsko, ali pa nobene. Ti si morebiti ginjen in s pismoukom vprašuješ: „Učenik, kaj naj storim, da bom večno življenj e za- dobil ?“ (Luk. 10. 25). „Ako hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapo¬ vedi" (Mat. 19. 17.) Kedor izpolnjuje za¬ povedi božje, reši svojo dušo. Taruj ko¬ liker moreš svojo dušo pred grehom z na- — 26 — tančnim izpolnjevanjem zapovedi božjih, z vestnim prizadevanjem po redovni popol¬ nosti, z vedno vajo junaških čednosti in dobrih, tudi nezapovedanih del; ali če bi pa morebiti zopet grešil, vzdigni svojo pad¬ lo dušo s pomočjo sv. pokore, da se ne pogubi, zakaj če se ona pogubi, nam vse drugo nič ne pomaga. Zdihljaji. O kralj moje duše, moj Bog! nevre¬ den sem prikazati se pred tvoje obličje, ko sem tako leno zanemaril neprecenljivo ov¬ čico, ki si mi jo bil izročil, — svojo dušo, katero si ti se svojo drago kervjo odrešil. Onečastil sem tvojo podobo in prodal sem jo tvojim sovražnikom. Bežal sem, kaker bi ne bila moja ovčica in pustil sem jo volkovom v jed. Oh, sram me je, sramota pokriva moje obličje, ker j e moja duša z nadlogami napolnjena. Vem kaj bom storil, nisem vreden biti va¬ rih tako dragocenega zaklada, zatorej ga hočem tebi izročiti, ki si „dobri pastir in daš svoje življenje za svoje ov¬ ce" (Jan. 10, 4.); „tebi je mogoče, kar mi je izročeno, ohraniti do ti¬ stega dne.“ (2. Tim. 1, 12). Vender — 27 — koliker bom mogel varoval bom to, kar mi je dobrega izročeno, s pomočjo sv. Duha, ki v nas prebiva. Daj, kar vkazuješ in vkaži, kar hočeš. DRUGI DAN. Posvečen gospodu in odrešeniku našemu, Jezusu Kristusu. Zdihljaj: O Bog, bodi vsmiljen meni največemu grešniku ! Pum iniiiliimji O smertnem grehu. Vvocl. Misli si, da bežiš pred Bogom, da ti pa vender sledi njegova maščevalna roka;—da ne moreš, kaker drugi Adam in Kajn, nikaker vbežati. Ob enem pa vpri svoje oči v križanega Jezusa in prosi ga milosti, da bi mogel spoznati velikost smert- nega greha. — 28 — Odstavek 1. Strašna je zapoved, ki je bila negdaj dana izraelskemu ljudstvu : „D u- ša, ki iz prevzetnosti kaj stori, bodi si rojak ali ptujec, ker se je puntala zoper Gospoda, bodi po- trebljena izmej svojega ljudstva. 14 (4. Mojz. b. 15, 30.) In to po vsi pravici, ker po velikosti razžaljenja veličastva, ra¬ ste tudi hudobija ražžaljivca: koliker više je ono, toliko veča je ta. Razžaljenje pri- prostega človeka je le majhino, večeje ime¬ nitnega moža, največe je kraljevo, neizre¬ čeno veliko je pa razžaljenje samega Boga. Nadalje: ko ti, zaverženo eloveče, Boga žališ, se na tihem tako-le ž njim pričkaš: Akoravno si ti neskončno božanstvo, jaz pa nič drugega, kaker sama malovrednost, —akoravno si me ti vstvaril in olepšal z neštevilnimi dobrotami in darovi, —- ako¬ ravno mi ti vse dobro obetaš in hudič se vsem zlem žuga,—akoravno z grehom dušo pogubim,—vender se, zaničevaje tebe, okle¬ pam hudiča in tebe, Boga, zamečem; hu¬ dič naj bode moj bog, trebuh naj bode moj bog, poželjivost naj bode moj bog, grehi naj bodo moji bogovi. — Prosim te, ki si toliko gnjusobnih bogov zmišljuješ, ali nisi nigdar bral tega: „Ne imej pri sebi nobenega novega boga, tudi — 29 — ne moli nobenega p tuj ega boga“? (Psi. 80. 10). Spreoberni se in i’eci z apo- steljnom Tomažem: „Moj Gospod in moj Bog!“ (Jan. 20. 28) — O kako mi je žal, da sem tebe razžalil. Odstavek 2. „On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov i n p o t e r t za¬ voljo naših hudobij.“ (Izai. 53. 5.). Kedor ne pozna velikosti greha, ta naj pre¬ mišljuje Kristusovo terpljenje; spoznal bo¬ de gotovo iz zdravila velikost bolezni, iz pomoči velikost nevarnosti, iz plačila ve¬ likost dolga in iz kazni grozo greha. »Spoznaj o človek, — govori sv. Bernard—k a k o v e 1 i k e s o tvoje rane, zavoljo katerih je bilo po naved¬ bi božje modrosti potrebno, da je bil Kristus Gospod ranjen; a k o h i n e b i 1 e t o smertne rane in za večno smert, nigdar bi ne bil Sin božji vin eri, da jih ozdravi/ Poglej prizor križa na gori Kalvariji, ki je groze v resnici poln, Kristus ga pa radostno objema, samo da greh vniči; bolj sovraži on tvoje gerdobije, kaker martre svojega ter- pljenja. Kaker je negdaj Pavlu, tako milo toži zdaj tebi: „Zakajme preganjaš?" (Djanj. ap. 9. 4). „Ali zato, ker sem te od vekomaj ljubil ? ali ker sem te vstvaril — 30 — tedaj, ko te ni bilo ? ali zato, ker sem te v ta red poklical? ali pa zato, ker ti ne¬ besa obetam ? Resnično, vzrok je le tvoja hudobna volja in s Pilatom moraš priter- diti: „Jaz ne najdem krivice na njem,“ (Jan. 19. 6), da bi ga preganjal. — Oh, koliker hudobij sem naredil, toliko bo¬ lečih ran in ne ran ljubezni sem Bogu vse¬ kal. Ali zdaj sovražim hudobije in želim tisoč ran kesanja in ljubezni.— Odstavek 3. Modri Sirah opominja: „Sin, če si grešil, ne nakladaj da¬ lje, temue pr osi o dpuščenj a zavo- 1 j o poprejšnjega, d a ti b o odpušče¬ no. Beži pred grehi, kak er pred kačo.“ (Sir. b. 21. 1, 2.). Oni, namreč grehi, ne divjajo samo proti Bogu stvarni¬ ku, in proti Sinu odrešeniku, ampak tudi proti grešnemu človeku; greh je veliko huj¬ ši kot vse drugo zlo. Zlo je biti ločen od najviše, neskončne In božje dobrote,— greh nas loči. Zlo je izgubiti milost, prijatelj¬ stvo in prijaznost božjo,—z grehom jo iz¬ gubimo. Zlo je biti oropan darov, sadu in bivališča sv. Duha,—greh nas tega oropa. Zlo je biti izključen od deležnosti zaslug Kristusovega življenja, terpljenja in smerti, izgubiti zasluženje dobrih del, sad čednosti, pravico do nebes itd.,—greh te izključi in — 31 — to izgubi. Z eno besedo : greh je zlo, v primeri s katerim je vsako drugo zlo do¬ brota ; —• je izguba, v primeri s katero je vsaka druga izguba dobiček;—je vboštvo, v primer s katerim je vsako drugo poman- kanje obilnost. To premisli in zdihni: Zdihljaji. O moj Bog in moje vse ! O najveei dobrota, ki si neskončno vredna ljubezni vsili stvari in svoje! Kam sem po moji prekleti slepoti tako naglo zašel, da sem ko malovredni služabnik s tako dobrim go¬ spodom tako krivično ravnal ? Ali se je moglo zgoditi, da ko sem bil v tvoji hiši s tolikimi dobrotami nasičen, sem ti po- vračal s tolikimi slabostmi, da sem zapu¬ stil tebe, studenec žive vode in sem si kopal prederte kapnice, ki ne morejo deržati vode? Kaj si zato vso svojo kri za me na križu prelil, da bi jo jaz z mojimi brezbožnimi nogami teptal? O nesramnost, o slepota ! Gospod, Bog vsmi- ljenja, ki ne želiš smerti grešnikove, mar¬ več da se spokori in da živi, žal mi je, tisočkrat mi je žal, da sem te tako nesram¬ no razžalil. Ako bi bilo mogoče, da se svojo kervjo popravim tvoje razžaljenje, — 32 — vmori me, moje serce je pripravljeno. Ako vidiš ti, ki vse vidiš, da te imam pozneje tudi le samo enkrat se smertnim grehom raz¬ žaliti, obsodi me raji ta trenotek k najojstrej- šismerti ; raji hočem do sodnjega dne pre¬ stajati kazni vsili smertnih grehov v vicah, kjer se tvoje sveto ime ne preklinja, kaker te le z enim samim smertnim grehom raz¬ žaliti, Vsmiljenje, o moj Bog, vsmiljenje! Izpraševanje. 11 kateremu grehu si bolj nagnjen ? Sv. Gregor Veliki, razlagaje besede sv. pisma v Jobovih bukvah „Vročina je razdeljena po vsi zemlji‘ f , po¬ pisuje hudičeve zvijače in pravi: Naj¬ prej pregleda sovražnik vsakate- ga lastnosti in potem nastavi zanjke zvijač. Nekateri so namreč veselega, drugi žalostnega, tret¬ ji bojazljivega, če ter ti ponosne¬ ga zaderžanja; da jih tedaj skriv¬ ni sovražnik lahko v 1 o vi, na¬ stavlja njih lastnostim bližnje zapeljivosti. Ker je veselju naj¬ bližja poželjivost, predstavlja veselim nečistost; ker se žalost — 33 — rada v jezo premeni, ponuja ža¬ lostnim greh razpertije; ker se bojazljivi bojijo hudih kazni, žu¬ ga boječim se strahom; in ker vidi, da prevzetne hvala prev¬ zemi; e, pelje jih s prilizovanjem kamer hoče. Posameznega člove¬ ka torej zalezuje s primernimi napakami*. Hudič preišče vsa tvoja nagnjenja, da te je vstanu toliko zdatniše skušati; preišči jih pa tudi ti, da se jim boš mogel hrabriše braniti. Spoznavaj samega sebe, kedo in kakšne natore si? Preglej se natančneje, kateri strasti si podveržen, s katerim grehom se večkrat okužiš in v katerega bolj pogostokrat pa¬ daš? Premisli ali si k prevzetnosti, ali k jezi, ali k zavidljivosti, ali k nečistosti bolj nagnjen? Kjer zapaziš, da ti ta ali oni greh veče skušnjave dela, tedaj napni proti tistemu vse svoje moči, postavi mu nasproti svoja premišljevanja in posebno izpraše¬ vanje, beži pred njegovimi priložnostmi, uri se v nasprotni čednosti, natančneje se ob¬ tožuj pri spovedi o tistem grehu in ne od- jenjaj, dokler ne zmagaš. — 34 — Dmio priiišljevaije. O hudobnosti in sužnosti grešnika. Vvod. Predstavi si kakšno silno in strašno peklensko pošast, misli si, da je to grešnik in prosi milosti božje. Odstavek 1. „Toži 1 a te bo tvo¬ ja hudobija in tvoje odvernjenje od mene te bo grajalo. Vedi in glej, kako hudo in grenko je, da si zapustil Gospoda svojega Bo¬ ga”. (Jerem. 2. 19). Da, zares hudo in grenko je, da si Boga zapustil. Kedor je Bo¬ ga izgubil, izgubil je vse. Velika je izguba premoženja, še veča je izguba oči, največa je izguba pameti, neizmerna je pa izguba Bo¬ ga. Ko si grešil tedaj so se te oklenile vse slabosti, katerih se moremo bati; iz¬ gubil si namreč nedolžnost, milost, nebesa, Boga in vse. Za neizmerno bi bil štel iz¬ gubo posestva, od katerega bi dobival let¬ nih stotisoč zlatov; z grehom si neskončno več izgubil. O ti nespametni grešnik in neumni tergovec, ki daješ vse zastonj! Na¬ tančneje to premisli in tako-le se sabo go¬ vori : Ako bi bil za gotovo vedel, da bom moral biti zavoljo svojega ravnokar storje- — 35 — nega greha v počasnem ognju pečen, ali bi bil to storil? Nikaker ne! Glej, Bog kaznuje po vsi pravici vsaki smertni greh z večnim ognjem; kaj, ako bi bil pa že on to storil, kar mu je bilo mogoče po vsi pravici storiti? Oh! kje bi bil jaz zdaj? Gotovo bi gorel že mnogo let v peklu in go¬ rel bi nadalje vekomaj. Gori jih že mnogo to¬ liko in toliko let v peklu, ki so manj grešili, meni pa je Bog prizanesel, da bi delal vreden sad pokore in da bi samemu sebi ne priza¬ našal. Karkoli bom delal, kakerkoli se bo¬ dem zatajeval vender ne bode moje živ¬ ljenje preojstro in moja pokora ne bode prehuda za tiste grehe, ki so zaslužili več¬ no kazen. Kako bodem mogel prizanašati sebi, ki sem bil tako krut proti svojemu Bogu ? Odstavek 2. „Resnično resnično vam po vem: sleherni, ki greh dela, je suženj g r e h a. “ (Jan. 8. 34). Peter Ce- lejski dostavlja: „Sužnost gr eha je suž- nost sužnosti; suženj greha je nam¬ reč suženj t o 1 i k o g o s p o d a r j e v, k o- liker pregreh. Pregrehe gospoda¬ rijo nad njim, ne ko gospodarji, ampak ko trinogi; ne ko dobro- voljni, ampak ko sovražniki; — so predstavljeni, ali brez koristi; — 36 — vladajo, ali brez vsmiljenja; za¬ povedujejo, ali brezozirno.“ In tako je tedaj veče veselje grehov ogibati se, kaker grešiti. Prevzetnost, lakomnost in druge pregrehe zahtevajo več truda, ne¬ varnosti in nevgodnosti, kaker Kristus in kerščansko življenje. Tudi vest, ta mali pekel, —- mali ne zavoljo majhinega ognja, ampak zavoljo majhinega prostora, — dela grešnika z vednim zbadanjem nemirnega in ga mnogo bolj terpinei, kaker ga je greh razveseljeval. Koliko sladnosti nam dela nevošljivost, koliko radosti sovraštvo in koliko veselja jeza? Resnično, pregre¬ he so same na sebi hude kazni, hudodelstva so rane in vse hudobije so najtežja bre¬ mena, vtem ko je pa jarem Kristu¬ sov sladak in njegovo breme lah¬ ko. To premisli ter skleni z izgubljenim sinom: „Yzdignil se bom, pojdem k svojemu očetu ter mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe, več nisem vreden tvoj sin imenovan biti.“ (Luk. 15. 17, 19.). Odstavek 3. „ K e d o r dela greh, je iz hudiča, ker hudič od začet¬ ka greši.“ (I. Jan. 3. 8.). Da, ne samo hudič je grešnik, temoč šteje se še za huj¬ šega, kaker hudiča. Se slabši ko hudič — 37 — si postal, ko si Boga razžalil. Hudič je grešil ko ni vedel za nobeno kazen stor¬ jenega greha, — ti pa veš za njegove kazni in vender v greh siliš. On je gre¬ šil ko žlahtna stvar, ko je bil v nedol¬ žnosti, — ti pa, nevredno človeče, grešiš tudi tedaj, ko si vnovič v stan nedolžnosti po¬ stavljen. On je le samo enkrat grešil, — ti pa pogostokrat. On je ostal v svojem grehu, ker ga je Bog zavergel, — ti pa ostaješ, ko te Bog na toliko načinov nazaj kliče. O11 je bil terdovraten proti Bogu, ki ga je kaznoval, — ti pa si proti njemu ter¬ dovraten, ko se ti milega skazuje. On je grešil, ko še pekla ni bilo, — ti pa tedaj, ko ti peklenski brezen vsaki hip žuga. On je grešil in ni bil po grehu nigdar več pri Bogu v milost sprejet, — ti pa si grešil, ko si bil tolikokrat zopet milost božjo za- dobil. On je grešil proti njemu, ki ga ni več poiskal, — ti pa proti njemu, ki je vmerl za te. Ali te ne oblije erdečica, ker si liudobniši od hudiča? — O jaz vbogi nesrečnež ! „Duša vboga zdiham kriva, — Erdečica me obliva, — Milost tvoja naj me vrniva. “ — 38 Zdihljaji. O neskončno vsmiljeni Bog, „pobit sem in silno sem ponižan; r j o- Tem zavoljo z d i h o v a n j a svoje¬ ga serca." (Psi. 37. 9.). Ali se more misliti kaj strašnejšega in ostudnišega, ka- ker je grešnik? Strah in trepet se me lo¬ tita, ko se spominjam te peklenske pošasti. „In tega štej e š vrednega, da nad n j im s v o j e o č i o d p r e š?‘‘ (Job. 14.3). Jaz sem tista pošast, jaz sem storil to¬ liko zločinstvo v hiši svojega Očeta. Jaz se skrivam pred tvojim obličjem in pred obličjem vseh ljudi, ker nisem vreden, da mi sonce sveti in da me zemlja nosi. Re¬ kel bom goram: padite čez me; in gričem: pokrite me; če sem namreč delal to nad sirovim le¬ som, kaj se bo godilo nad s li¬ him? Kako je mogoče, o Gospod, da nisi že pred to grozno pošast v pekel pahnil? Kako je mogoče, da me še ohraniš in da me nisi še vničil? Oh, kaj se čudim! Te¬ če je tvoje vsmiljenje, kaker moja krivica. „Magdaleno odvezujež, — Roparju raj obe- tuješ, — Up še meni oznanuješ." „Tvoj dobri duh naj me vodi po ra v- nem potu. Zavoljo svojega ime¬ na, Gospod, me oživljaj po svo¬ ji pravici." (Psi. 142, 10, 11.). Izpraševanje. O krotenju nagnjenj. „Vojska je človekovo življe¬ nje na zemlji". (Job. 7. 1.). Na¬ gnjenja, ki se bojujejo proti duši, vojskujejo se neprenehoma z nami. Moj redovnik! v sredi sovražnikov si; tvoji sovražniki so tvoja nagnjenja. Ljubezen in strah, jeza in beg, sovraštvo in hre¬ penenje, otožnost in derznost, upanje, obup in razveseljevanje, ti so tvoji sovraž¬ niki. Koliko si prizadevaš, da bi te svoje sovražnike, glavna svoja nagnjenja, vni- čil? Ali niso tvoja neredna in neome¬ jena nagnjenja kriva tvojih grehov? Ka¬ tera te bolj nadlegujejo? Katero nagnje¬ nje ti dela večo škodo? Ali ne čutiš, daje tvoje serce na kako stvar navezano in da vživa od nje skrivno sladnost? Ali se hi¬ tro ponižaš, ako te kaka strast premaga in prosiš hitro odpuščenja tiste, ki si jih raz¬ žalil? Poišči in zalezuj te svoje sovražnike, hrabro se bojuj in ne odjenjaj, dokler jih — 40 — ne vkrotiš z berzdo svoje pameti ter jih popolnoma svoji oblasti ne podveržeš. Lju¬ bezni in hrepenenju zapovej, naj ne žele prepovedanega; upanju in derznosti vkaži, da se ne zveržejo v prederzno upanje; razveseljevanju, jezi, otožnosti in drugim nagnjenjem zaterdi, naj no prestopijo meje pameti in naj ne zabredejo v napake. Vse tvoje opravilo obstoji v tem domačem boju, potrebno je, da ali zmagaš ali pa omagaš. Varuj se, da ne bodeš v božji hiši hudi¬ čev marternik. Tretje premišljevanje. O velikosti odpustljivega greha. Vvod. Predstavi si Kristusa Gospoda, od Judov zasmehovanega, nadlegovanega se zaničevanjem in gerdenjem, ter misli si v tem grešnike, ki le odpustljive ali majhine grehe delajo. Odstavek 1. „Kako je to, da je moj ljubi v moji hiši tako veli¬ ko pregreh storil?" (Jer. 11. 15.) Kako je to, da redovnik v svetem redu, v moji posebni hiši stanujoč, s tolikimi do- — 41 — brotami preskerbljen, v tako obilnih, do¬ brih priložnostih, po tolikih navdihljejih, opominih, branju in dobrih zgledih spod¬ bujan, vender tolikokrat greši? Sv. Bazilij pravi: „Kedor sl uš a Boga ko sin in ne ko služabnik, ta se ga boji tudi v najmanjši reci razžaliti.“ Ako bi Boga resnično ljubil, bi tudi za najmanj e reči skerbel ter se jih ogibal. Vsak odpustljivi greh namreč ohladi lju¬ bezen božjo, razžali svetost božjo, rani do¬ brotljivost božjo, onečasti neizmernost božjo, zaničuje veličastvo in neskončnost božjo. Ne reci, da je majhin greh tisti, kateri se dopusti v zaničevanje božje. Tudi odpust¬ ljivi greh ima neko neskončno hudobijo po svoji zunanjosti in določnosti, ker raz¬ žali sam na sebi neskončno dobroto. Zato pravi Gerzon : „T u d i odpustljivi greh je Bogu nasproten tako, da bi mogel po svoji pravičnosti zavoljo njega človeka vekomaj pogubiti; da mu ga pa ne všteje, to ne izvira iz njegove pravič¬ nosti, ampak iz njegove neskonč¬ ne dobrot ljivosti.“ O moj Bog! rajši želim tisočkrat vmreti, kaker te v prihodnje tudi najmanj razžaliti. — 42 — Odstavek 2. »Nikar ne žalite sv. Duha božjega. 1 ' (Efez. 4. 30.). Sv. Du¬ ha žali, kedor tudi v najmanjši stvari greši. „ Odpustljivi grehi o g er di j o in omadežujejo dušo, zato je sv. Duh žalosten, hudobni duh se pa veseli", pravi Tauler. Ako bi se moral ali Bog tudi z najmanjšim grehom razža¬ liti, ali pa celi svet vničiti, tedaj bi bilo bolje, da vse, kar ni Bog, pogine, kaker da bi se odpustljivi greh storil; veče zlo je namreč najmanjše razžaljenje Stvarnika, kaker dobrota vsili stvari, — končnost se ne more primerjati z neskončnostjo. Ako bi bilo dano blaženi devici Mariji na izbi¬ ro, ali rešiti svojega Sinu od vsili bolečin, ali pa privoliti v odpustljivi greh, tedaj bi bila ona rajši videla, naj bi bil njen Sin še enkrat križan brez greha, kaker da bi bila dovolila v najmanjši krivico; izmej dveh zlih reči se mora izvoliti najmanjša, manjši je pa perva. Ako bi moral kaki angelj ali svetnik v nebesih omadeževati se z odpustljivim grehom, ali se pa pogu¬ biti, bi se rajši pogubil, kaker omadeževal, ker najmanjši zlo greha presega po vsem vsako zlo kazni. Ako bi mogel ti z enim samim odpustljivim grehom spreoberniti vse grešnike celega sveta, vse žalostne — 43 — potolažiti, rešiti vse duše iz vic in vso pogubljene iz pekla, bi ga vender ne smel nigdar storiti; vsakateri greh je namreč tako zlo, da se mora skriti pred njim vsako drugo časno in večno zlo. Ako bi moral ali odpustljivi greli storiti, ali pa ne vem katera dobra dela opustiti, tedaj bi bil bolj primoran greh opustitt, kaker vsa taka dobra dela opravljati; Bog se z najmanjšim grehom bolj razjezi, kaker se vsemi dobrimi deli časti. — Gorje meni! „Ysako prepovedano ganjenje mojega d u h a — govori sv. Bernard — je nekako sram očenje tebe, o Bog! Tako je, na priliko ga¬ njenje jeze sramočenje tvoje krot- kosti; ganjenje ne v o š 1 j i v o s ti je sramočenje ljubezni; — ganjenje n e- či st osti je sramočenje čistosti i.t.d.“ Odstavek 3. Tako je: „kedor je v malem krivičen, je tudi v ve čem krivičen. 1 ' (Luk. 16. 10.). Od malega se pride do večega, od bolezni se pride do smerti. Odpustljivi greh je bolezen, ki razum otemni, pamet omrači, voljo oslabi in celega človeka nagne, da poželi po- veršnost, popustljivost in mesene občutke. On je gobova bolezen, ki ovira duši obje¬ manje nebeškega ženina. On je naduha, — 44 — ki dela težko zdihovanje po nebeških re¬ čeh. On je protin, ki ne pusti napredovati na potu čednosti. On je gluhost, ki brani poslušati božje navdihljaje. On je rana, ki o vera celo dušno zdravje. Res je, kar uči sv. Dorotej: „Boljši je, da se po¬ gubi tvoje telo in vse telesne stvari obenem, kaker da bi se tvoja duša tudi v najmanjši stvari poškodovala." Da celo, ka¬ ker Kasijan piše: „mej človeškimi rečmi se ne sme imenovati nič drugega slabo, kaker greh." Ako bi toraj vse najbolj divje zverine, vsi naj- okrutniši trinogi, vse peklenske pošasti in vse stvari nad teboj divjale, ne mogle bi ti toliko škoditi, koliker si sam se svojimi pogubljivimi grehi škodiš. Tvoj največi so¬ vražnik si ti sam. Zdihljaji. „Gospod! ako boš na pregre¬ he gledal, tudi na tiste, ki smo jih za najmanjše šteli, kedo bo obstal o Go¬ spod! (Psi. 129. 3.). Ali te bom jaz za¬ sramoval? Bom jaz hudo s teboj ravnal? Te bom li jaz tepel, tebe Gospoda svoje¬ ga Boga, Očeta svojega, tebe naj višjo — 45 — in neskončno, vse ljubezni vredno dobro¬ to? Nikaker ne! Rajši se hočem prepu¬ stiti vsem trinogom, da me terpinčijo, ka- ker prepustiti tebe tolikim krivicam z ra¬ do voljnim dovoljenjem odpustljivega ali majhinega greha. Nikoli nisem še do zdaj spoznal, kaj se pravi Boga razžaliti, zdaj pa, ali že zelo pozno, spoznavam. Zdaj te¬ daj se hočem sč vsemi močmi začeti voj¬ skovati zoper sovražnike svoje duše, nam¬ reč, proti nevkročenim strastim ; vojsko jim hočem napovedati in ne bodem odjenjal, dokler jih popolnoma ne podveržem. Ako bi tudi moral preliti v tem boju za božjo čast vso svojo kri do zadnje kapljice, rad jo hočem preliti, nočem odjenjati in Boga nočem več zazžaliti, vmreti hočem rajši. To sklenem pred tabo, križani Jezus ! Ti o Bog si moja moč, ti si moja čelada, ti si moj ščit. tebe, Gospod, zaupam, na ve¬ komaj ne bom osramočen; po SVo ji pravici me r e š i! “ (Psi. 30. 2.). — 46 — TRETJI DAN. Posvečen sv. Duhu. Zdihljaj : Moja duša naj vmerje smer- ti pravičnih in moje poslednje reči naj bodo njihovim enake. Pino preiišlimnjs. O smerti. Vvod. Misli si, da si na smertni po¬ stelji, že prav blizo smerti; premisli kak¬ šna bo tedaj tvoja pamet in kakšne bodo misli ter za to prosi potrebne milosti božje. Odstavek 1. „Ljudem je odloče¬ no enkrat vmreti.“ (Hebr. 9. 27.). To je obče odločilo, od katerega ni nobe¬ den izuzet. Tedaj bom jaz vmerl? Prav gotovo. Kedaj, kako, kje? Bog ve. Bo¬ dem li vmerl v poslednji milosti, po pre¬ jetih sv. sakramentih? Ni gotovo; samoto je gotovo, da boš vmerl. O vsakem vmer- lem se lahko reče: „bil je“, o tebi: „ti si,“ o prihodnjem: „bode“. Da se j e bilo, to ni nič; da se je, to traja le en trenotek; da se bode, trajalo bo vekomaj. Sedaj si zato, da hitiš proti srečni večnosti; tedaj kaker se vsaki dan smerti približu¬ ješ, tako postajaj tudi vsaki dan bolj po¬ polnoma. Ko si začel živeti, začel si tudi hiteti proti koncu življenja, in tudi ta da¬ našnji dan, ko živiš, ga deliš se smertjo, zakaj kaker danes, tako se odvzame^ vsaki dan nekoliko tvojemu življenju. „Ziveč vrni raj vedno, da bodeš vmira- joč vedno živel 11 , tako opominja sv. Ambrož. Ymiraj vedno, da enkrat dobro vmerješ. Denes odmri napuhu, jutri nevo- šljivosti, pojutranjem poželjivosti in tako vsaki dan drugim grehom. Ymirajoč boš želel, da bi bil tako odmeri. Zadnja sod¬ ba o posvetnih rečeh je najboljša in zadnja volja pravimo da je sveta. Katera bode tvoja zadnja volja? Ako veš, stori tedaj zdaj tisto, kar bi si želel vmirajoč, da bi bilo storjeno. Pomisli kaj bi si želel? — Odstavek 2. „Smert grešnikov je silno huda 11 (Psi. 33. 22.). Zakaj je silno huda? Poslušaj sv. Bernarda: »Huda je zavoljo izgube sveta, hujši zavoljo ločenja od mesa m naj hujši zavoljo dvojnega stis¬ kanja, čer v a in ognja 11 . Huda je -» 48 — zavoljo telesne bolezni, hujši zavoljo dušne boječnosti in najhujši zavoljo skrajne, naj- veči reve duše in telesa. Huda je zavoljo prikazni hudičev, hujši zavoljo predstav¬ ljanja grehov in najhujši zavoljo pričako¬ vanj a negotove sodbe. Huda je zavoljo slabega življenja, hujši zavoljo notranjega vestnega zbadanja in najhujši zavoljo naj¬ bližje večnosti, ki se ne bode nigdar kon¬ čala. Pri luči, ki se daje vrnirajočim v roke, počel bode hudobni sč steklenimi očmi gledati, kar ni nigdar videl, skušati, kar si ni nigdar mislil in občutiti, kar ni nigdar spoznal. Ali se ne postavljaš v bližnjo nevarnost slabe smerti se svojim pogubljivim življenjem? Ti praviš: Ko bom imel vmreti spovedal se bom duhovniku in prizadeval si bom z občutkom velike po¬ božnosti dušo izdihniti. Nikar, prosim te, nikar prederzno ne zaupaj; kedor je slabo živel, ne vmerje dobro. Kaker živiš, tako bodeš vmerl; živi kaker živijo pravični, da boš tudi vmerl, kaker oni. Misli si kaker da bi bil čisto pri koncu življenja, zani¬ čuj svet, ozri se v nebo in obudi ona dja- nja čednosti, katera želiš, da bi jih mogel takrat obuditi. Odstavek 3. „Draga je pred Go¬ spodovim obličjem smert nje g o- — 49 — vi h svetih." (Psi. 115. 6.). Draga je zares, ker je konec težav in vse dobrote vredna, ker je rojstvo in vrata vežnega življenja, ker je konec zmage in začetek nebeške slave, ker je vdiod v popolno go¬ tovost in v vso srečo. O kako je prijetno vmreti onim, katerih ne veseli več življenje, ker so svetu odmerli! O kako je sladka smert onim, ki ne iščejo nobenega veselja v tem življenju! O kolika tolažba bo ob smertni uri za dobrega redovnika, ko bo mogel z vmirajočim Gospodom reči: „Do- polnjeno je". (Jan. 19. 30.). Rekel bo tedaj: Gospod, ti si rekel: „Ako hočeš v življenje iti, izpolnjuj zapove¬ di in a ko hočeš popolnoma biti, idi, prodaj kar imaš in hodi za menoj," (Mat. 19. 17. 21.) — dopolnje¬ no je ; zapustil sem vse, da bi imel tebe in vse; storil sem kar si mi zapovedal in svetoval, daj mi tedaj kar si mi obljubil; tek sem končal, vero in obljube ohranil, daj mi krono pravice. Zdihljaji. Kje si zdaj, duša moja, kaj misliš, kaj občutiš? O, gorje meni! Vem da pri¬ de Gospod, kaker tat ponoči in me bode 4 — 50 — terjal, in vender se neobčutljivega delam s tako pogubljivo gotovostjo. Kje bi bil zdaj jaz, ako bi me bil prej vzel — kar bi bil ti lahko storil? O brezpametna neskerb- nost! Zdaj vender „so me obdale smertne bolečine." (Psi. 114. 3.), B potoki hudobije so me prešini¬ li, peklenske bolečine so me ob¬ dale." (Psi. 17. 5, 6.). Od zdaj naprej nočem več spati, ampak stati hočem pri vratih in čuti in imeti vedno olje v sve- tilnici, da bom, ko pride ženin in odpre vrata, pripravljen stopiti ž njim na ženit- nino. „Yse dni, katere se zdaj vojskujem, čakam, dokler ne pri¬ de moje sp r e m en j enj e. Poklical me boš in jaz ti bom odgovoril; delu svojih rok boš podal des¬ nico". (Job. 14. 14, 15.). Ti pa, premi- lostljivi Jezus! v moji smertni uri me po¬ kliči, vkaži mi k tebi priti, da te bom s tvojimi svetniki častil na vekomaj. Amen. Izpraševanje. O zaničevanju sveta. Koetava ladja pomenja samostan, dve izpuščeni ptici pa dve razni versti redov¬ nikov. O moj Bog, koliko vranov je in kako malo golobov! Tisti redovniki so go¬ lobje, kateri neradi vun hodijo, kadar so tudi k temu prisiljeni; kateri se vernejo hitro, ko dokončajo svoje opravilo, in ka¬ teri se ozirajo vedno na samostan, kaker na ladjo. Nasprotno pa so vrani tisti, ka¬ teri gledajo, da z lepim izgovorom vun ho¬ dijo, kateri si potrebe izmišljujejo in za¬ voljo dolgega časa v samoti, na zunanje veselice, kaker vrani na merhovino, letajo. Ali si tudi ti izmej tih poslednjih? Ali se ogiblješ izhodov koliker ti pokorščina do¬ pušča? Kako sodiš posvetne reči? Ali jih imaš za toliko vredne, koliker te napelju¬ jejo, da si Boga pridobiš? Kako si na¬ gnjen proti posvetnim dobrotam, častem, bogastvu in poželjivostim? Kako se zader- žiš proti sorodnikom, žlaliti in znancem? Ali ti dopada, da te posvetni obiskujejo? Pozveduješ rad novice? Ali se rad vtikaš mej posvetne neumnosti in prepire? Ali izpolnjuješ od aposteljna tebi izročeno vodilo: „Nihče, kateri se za Bo¬ ga vojskuje, se ne zapleta v ča¬ sna opravila, da dopade njemu, °d katerega se je dal najeti “? (2. Tim. 2. 4.). Odmri svetu in kakeršno nagnjenje si imel do zdaj proti svetu, takšno imej od zdaj proti Stvarniku sveta. 52 — Dno jreiišljmiie. O poslednji sodbi. Vvod. Misli si, da si pred ojstrim sodnikom in glej pravične, stoječe na de¬ snici, grešnike pa na levici. Prosi milosti, da bi spoznal neizrečeno ojstrost preisko¬ vanja in neizrečeno grozovitnost obsodbe. Odstavek 1. „ V s i b o m o s t a 1 i pred so da j im stolom Kristusovim." (Rim. 14. 10.). Tam na desnici bodo grehi, ki te bodo tožili, na levici neštevilni hudiči, tam više bo razserjeni sodnik, pred teboj strašni peklenski brezen, od zunaj svet, ki ga boš moral zapustiti, od znotraj pa pe¬ koča vest. Oh, vbogi grešnik, kam hočeš bežati, ko si tako obdan? Ne boš se mo¬ gel sklicevati na višjega sodnika, ker ta je najvišji; ne boš mogel vbežati, ker je povsod pričujoč; ne boš se mogel vstav¬ ljati, ker je najmogočniši. Ali boš prosil? Ni več časa vsmiljenja, ampak pravice. Ali boš tajil? Oslepiti ga ne boš mogel, ker ta pravični sodnik je modrost sama. Ali ga boš z darili podkupil ? Ne da se poto¬ lažiti z denarjem on, čiger je vse. Vse se bo pretreslo brez izjeme, vse se bo razso- — 53 — dilo brez ozira na osebe, vse se bo kazno¬ valo brez vsmiljenja. Ti podpisuješ sam sebi, kaker dobro ali slabo živiš, vgodno ali nevgodno sodbo. To edino tedaj je po¬ trebno, da se zdaj ogiblješ slabega in de¬ laš dobro. O Jezus, ne za verzi me keder prideš sodit, vodi me zdaj po poti svojih zapovedi. Odstavek 2. „Povem vam pa,—go¬ vori večna resnica — da za vsako pra¬ zno besedo, katero bodo 1 j udj e go¬ vorili, bodo odgovor daj ali nasod- iij i dan.“ (Mat. 12. 36.). Glej, ako bomo morali odgovor dajati od tistih besed, katere nobenega človeka ne razžalijo, kaj bo pa od opravljivih, pohujšljivih in nečistih besed in kaj bo od nesramnih, prevzetnih, nevošlji- vih in maščevalnih misli ? Kaj bo treba odgovoriti od rok, polnih kervi, kaj od božjeroparsko prelomnjenih obljub? Slednjič, kakšen odgovor bo treba dati od vsega časa, katerega smo v grešnih delih tako slabo porabili ? Kam se bo hudobnež tedaj obernil ? Ali mari h kakšnemu svetniku ? Svetnike je zanemarjal posnemati. Ali ma¬ li k angelju varilm? Njegova opominjeva- nja je zaničeval. Ali mari se bo obernil k Materi vsmiljenja? Nje ni hotel v življe¬ nju za mater spoznati. Zaperta mu bodo — 54 — torej vrata vsmiljenja, dobro voljno serce in materina persa. Ali se bo mari obernil k Jezusu? Nehal mu je biti oče, počel mu je biti sodnik. Kaj hočem toraj storiti? Vem kaj bom storil, pokoro bom delal in dokler je čas se bom poprijel boljših, pa- metniših in gotoviših svetov.—O Bog, pod¬ piraj to mojo voljo, da bom po tvojem za¬ konu živel! Odstavek 3. Sodnik grozi: „Ko čas dobim, bom po pravici sodil." (Psi. 74. 3.). Luč sveti v temi, ako se jo pa na sonce postavi, otemni. Tako tudi naša pravičnost, postavljena pred božjo pravico, se nam zdi krivičnost. Tedaj, tedaj bo vse očito, vsi grehi, vse zlo, vse dobro, vse opuščeno dobro, izgubljene ure, zaveržene milosti, neposlušani navdihljaji in vse do¬ bro in slabo obernjeno blago. Tam, tam bo preiskal vsegavedni sodnik tebi dane milosti in našel bo, da si jih zastonj pre¬ jel; pregledal bo tebi dovoljeni čas in vi¬ del bo, da si ga preživel brez sadu; pre¬ iskal bo misli in našel jih bo puhle, ne¬ čiste in nespodobne; preiskal bo opuščenje dobrega in našel ga bo prav dosti; prei¬ skal bo dobra dela in našel bo, da so po- mankljiva, storjena iz slabega in ne iz do¬ brega namena, iz grešne mlačnosti in gole — 55 — navade. — Pri vsakem svojem delu reci za- naprej sam sebi: Pazi, kaj zdaj delaš, o tem boš tam sojen. Zdihljaji. O kako strašne so tvoje sodbe, o Gro- spod, ki si jih prihranjuješ za tisti dan, kateri bo vse odkril! O kako strašan bo tisti glas: »Poberite se spred mene, prekleti, v večni ogenj!“ (Mat. 25. 41.). O vsmiljeni Jezus! zdaj rajši, dokler je čas vsmiljenja, naj doni tisti glas v mo¬ jih ušesih, da ne bo zadonel tedaj, ko bo čas sodbe. Zdaj »sodi me, o Bog, in razsodi mojo pravdo 11 (Psi. 42. L); zdaj »uči me svoje postave, zakaj tvojih sodba se bojim.“ (Psi. 118.) Zdaj ob času milosti me svari in »govo¬ ri, Gospod! ker tvoj hlapec poslu¬ ša, 11 (1. Krij. 3. 9.); zakaj na sodnji dan jim boš govoril v svoji jezi ter jih boš prestrašil v svojem s e r d u. (Psi, 2. 5.). »Pusti me tedaj, da nekoliko objokujem svoj o bolečino, preden grem, in se ne vernem, v temno de¬ želo in pokrito se s m e r t n o senco, v deželo reve in t e m e, k j e r j e s m e r t- 11 a senca in ni redu, ampak večen strah prebiva. 11 (Job. 10. 20, 21, 22.). — 56 — Izpraševanje. O znamenjih izvoljenja. „Kedo more reči— piše sv. Ber¬ nard—jaz sem izmej iz vo lj e n ih, j az sem izmej odločenih za življenje, jaz sem izmej števila sinov? Pra¬ vim, kedo more to reči,' ko namreč sv. pismo vgov arj a: (Pridg. 9. 1.) Člo¬ vek ne ve ali je ljubezni ali ser da vreden? 11 Ne glede na to, vender je nekaj znamenj izvoljenja, katera če imaš, lahko po¬ hlevno upaš, da si izmej izvoljenih. Preu¬ čeni Drekselij jih našteva dvanajst; pridi in poglej, ali jih na sebi zapazuješ, na¬ slednja so: 1. notranja luč; — 2. duh, ki je vedno k smerti pripravljen; — 3. po¬ gosto prejemanje sv. sakramentov, t. j. sv. pokore in sv. rešnjega Telesa; — 4. od- povedanje vsemu; — 5. vedna žalost ali kesanje in vaja v poterpežljivosti;—6. po¬ slušanje božje besede; — 7. miloščina; — 8. zaničevanje samega sebe;—9. ljubezen do sovražnikov; — 10. sovraštvo negdanjih grehov; — 11. voljno nagnjenje do dobre¬ ga; — 12. zmernost v poželjenju ali zma¬ ga strasti in skušnjav. Ako najdeš pri sebi — 57 — ta znamenja izvoljenja, veseli se in ohrani jih; ako jih pa ne najdeš, pripravi si jih z dobrim življenjem. „Ako nisi izvoljen, delaj, da boš,“ ■— pravi sv. Avguštin. Tretje premišljevanje. O peklu. Vvod. Misli si zelo obširno ognjišče se strašno velikim ognjem in na njem po¬ gubljene, od vsili hudičev sč vsem terplje- njem, kar si ga moreš misliti, martrane. Prosi milost, da te pretrese zveličavni strah ko to premišljuješ. Odstavek 1. Job je z malimi beseda¬ mi veliko povedal rekoč: „Ysakatera britkost bo nanj planila." (20.22.). Planile bodo na pogubljenega vse bolečine glave, vse bolečine ušes, vse bolečine oči, vse bolječine zob. Planile bodo nanj vse bolečine vsili udov, vsili vdarcev, vsih ran in bolezni. Planile bodo nanj vse boleči¬ ne vsih jetnikov, zapuščenih, z mečem pre¬ bodenih, obešenih in sežganih. Planile bo¬ do nanj vse bolečine, katerekoli se dajo zapisati, povedati ali izmisliti. Ako tukaj terpimo, terpi samo en ud, ali če jih tudi — 58 — več terpi, vender ne terpijo vsi; ako te boli noga, je oko zdravo; ako te boli zob, je želodec zdrav; ako te nadleguje uho, je roka zdrava; in vender kolika je bole¬ čina če eno izmej rečenih boli! Misli si pa človeka, ki nima ne enega uda zdrave¬ ga, oh kaj si moreš žalostnišega misliti od njega! Nekaj takega, da, nekaj neskonč¬ no hujšega, kaker vse te bolečine, terpijo prekleti. Kaker ni človeško oko videlo, kaj je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo, tako tudi ni uho slišalo, kaj je Bog pripravil tem, ki ga žalijo. — To premišljuj in za¬ kliči : O Gospod, tukaj žgi, tukaj sekaj, tukaj križaj, samo da v večnosti prizaneseš. Odstavek 2. „Glej, jaz bom to ljudstvo pasel s pelinom in jim dajal žolčnate vode piti.“ (Jer. 9. 15.). Y peklu bo žeja brez pijače, lakota brez hrane, žalost brez veselja, terpljenje brez tolažbe, ogenj brez hladila, vse slabo brez vsega dobrega. V peklu bo nesterpljiv smrad, neprenesljiv jok, grozen strah, stra- šan mraz, nevmerljiv červ, tipljiva tema, neizrekljiva revnost in večno terpljenje. V peklu bode družba hudičev brez ločitve, besnost zmajev brez rešitve, terdosečnost služabnikov brez vsmiljenja, grozovitost bi- čevavcev brez prenehanja in izguba vsih — 59 — dobrot, brez mogočnosti jih zopet pridobiti. Izguba Boga je takšna in tolika kazen, da vse druge telesne kazni daleč presega. To premišljajoč stopi, ko še živiš, v pekel, da ne stopiš, ko vmerješ; premisli tudi nevar¬ nost, v kateri si in kako lahko se tje zver- neš. Premeni življenje, da ne prideš k ci¬ lju vsega zla. — Naj gorim, o Gospod, naj gorim, ne v ognju peklenskem, ampak v ognju tvoje ljubezni! Odstavek 3. „ Iskali bodo 1 j udje sme rti, in je ne bodo našli, in bo¬ do želeli vmreti, insmertbo beža¬ la od njih.“ (Skr. raz. 9. 6.). Terplje- nje pogubljenih ni samo največe, ampak je tudi večno; terpijo ne samo celo več¬ nost, ampak terpinči jih tudi vsaki treno- tek večnost. Vedno mislijo in premišljujejo: „vse to, kar tukaj terpim, terpel bodem celo večnost; po preteku milijonov let ne bode večnost krajša;“ —in edina ta mi¬ sel in obupanje terpinči zaveržene bolj, ka¬ kor vse bolečine in vsaki hudič. Mehkužnež, ali bi hotel za celi svet prenašati eno leto vročino ene same iskre? Gotovo ne. Kak¬ šna nespamet je toraj, za ničevno stvar se vleči v gorečo posteljo, v kateri boš veko¬ maj terpinčen! Ta hip mine sladnost, ter- pljenje pa je večno; slast prejde več- — 60 — nost pa ostane; časti bežijo, večnost pa ostane; bogastvo izgine, večnost pa ostane. Izvoli: ali vedno veselje se svetniki, ali pa vedno terpljenje s brezbožnimi. Nobe¬ den ne sme hoditi od sladnosti do sladnosti. Terpi, da ne boš terpel, terpi tukaj časno, da ne boš poslej terpel večno. Zdihljaji. O globokost vsmiljenja, preljubeznjivi Jezus! „Tresem se pred zobmi pe¬ klenske pošasti, pred peklensko jamo, pred e r j o v e č i m i, pripravlje¬ nimi me požreti; trepetam pred grizečim č e r v o m in pred peko¬ čim ognjem, pred dimom, soparom, žveplom in viharji; trepetam pred zunanjo temo. K e d o bo dal glavi moji vodo in mojim očem vir solz, da z jokanjem pre¬ hitim jok in š k r i p a n j e s e z o b m i ?“ Tako govori sv. Bernard. In glej, pravi nadalj e sv. Krizostom , n ester pl j iva reč je pekel, p a v e n d e r, a k o b i k e- do rekel, da je tisoč peklov, ne bo nič takega povedal, kak er je zaveržen biti od tiste slavne ča¬ sti v nebesih. Oh, kaj sem delal, da si nisem jemal kaker David, večnih let — 61 — k sercu, ampak da sem pozabil na Boga in zveličanje ter se vergel v tako veliko nesrečo večnega studa! O Gospod! že „sem prisegel d e r ž a t i se tvojih pravič¬ nih sodeb," (Psi. 118, 106.), ne bom te več žalil; pomagaj mi in „vsmili seme, po svoji veliki milosti." (Psi. 50.1.). O Marija, ti me brani! Pritecite angeli, pridite mi na pomoč sveti pomočniki. ČETERTI DAN. Posvečen prečisti Devici Mariji, posebni pomočnici vsili rodovnikov. Zdihljaj. „Eno sem Gospoda prosil, to ga bom še prosil, da bi prebival v Go¬ spodovi hiši vse dni svojega življenja." (Psi. 26. 3.). Fmo rremišljevanje. O imenitnosti in koristi reda. Vvod. Misli si, da je redovna hiša neki raj, v katerem je vsakoverstno vese¬ lje in predokus nebeške blaženosti. Prosi milost, da bi mogel to boljše premišljevati, — 62 — Odstavek 1. „Kaker ti malo kori¬ sti — pravi sv. Magdalena Pačiška — imeti dragocen biser, če njegove vrednosti ne poznaš; tako boš tu¬ di malo sadu dobil iz svoje g a r e- do vnega življenja, a ko ne poznaš njegove velike vrednosti, ker brez tega poznanja ga ne boš ljubil in tudi ne tako visoko cenil, k a k e r bi moral.“ Da se ga pa navadiš ceniti, premisli preveliko obljubo Kristusa ki pra¬ vi: „Slelierni, kateri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali nji¬ ve zavoljo mojega imena, bo sto¬ terno prejel in večno življenje dosegel. 1 ' (Mat. 19. 29.). To so besede, pravi sv. Bernard — ki so po celem svetu obrodile zaničevanje sveta, ki so pregovo¬ rile ljudi k prostovoljnemu vboštvu, ki so napolnile samostane z menihi in puščave s puščavniki, ki so pripeljale toliko pleme¬ nitih, učenih, bogatih in blagih mladenčev v samostane, kateri pa, akoravno so vse zapustili, niso vender nič izgubili, ker so stoterno zopet vse prejeli. — Zapustil si, o redovnik, enega očeta, eno mater, ne¬ koliko bratov in sester, v redu pa si na¬ šel toliko očetov, mater, bratov in sester, — 63 — koliker udov tvoj red šteje; ti vsi te bodo se zvestejšo postrežbo podpirali in te lju¬ bili, kaker vsi tisti skupaj, katere si zavo¬ ljo Boga zapustil. Zapustil si eno, ali vsaj ne dosti stanovanj in vdobil si jih toliko, koliker samostanov šteje tvoj red. Zapustil si zunanje posvetne, časne in pozemeljske reči ter si dobil notranje, duhovne in božje. Zapustil si posvetno ničevnost in dobil vse.— Moj Bog in moje vse! Odstavek 2. „B o 1 j š i je, dasta d v a skupaj, kaker en sam; ker imata vsaj dobiček svoje družbe, ako eden pada, ga d r u g' i po d p i r a. “ (Ekl. 4. 9, 10.). Nič ni v tej solzni dolini bla¬ žjega, kaker prijateljstvo, nikjer pa ni to resničniše in zvestejše, kaker v redu. Ve¬ liko število pomeni v redu enega in eden ni sam, zakaj, zato ker se v zaderžanju in duhu z drugimi strinja, je sam v njih več, tako da se mu zdi vsakedo drugi on sam. V redu se družijo različni ljudje ra¬ zlične narodnosti po strogi enakosti re- dovnena zakona, kaker v enega tako, daje vsih le „eno serce in ena duša.“ (Dj. ap. 4. 32.). V redu neha tista merzla be¬ seda: „moje“ in „ tvoje"; vse je namreč sku¬ pno ; vsi imajo skupaj enega Boga, eno vodilo, ene molitve, enako hrano, delo in — 64 — počitek. V redu imajo nepopolni, kateri bi sicer sami na sebi malo dopadali, zavoljo edinosti ta dobiček, da obilnost popolnih dopolnjuje in podpira pomankljivost nepo¬ polnih. V redu je ljuba edinost in edina ljubezen, vsakedo dobiva toliko zaslug za dela, koliker je udov njegovega reda. — O presrečen je tisti, ki je v red poklican! Gospod, s čim ti bom plačal? Se svojimi obljubami, ki je hočem izpolnjevati. Odstavek 3. Red je taborišče in naše življenje je vojska, pridobljeno zasluženje dobrih del je naš plen, in ta je, kaker je David odločilno razsodil, vsih enak: „E n a k del n a j dobi, k e d o r j e š e 1 v boj i n kedor je ostal pri butarah in ena¬ ko naj si r‘azdele.“ (1. Krij. 30. 24.). V celici sedeč, si deležen vsih molitev, zata¬ jevanj, pridig, del, postov, čuvanja, maš itd., katere cel red opravlja. Ako vidiš brata moli¬ ti, delati, se učiti itd., misli si, daje sad tih dobrih del tudi tvoj in tako imaš pri drugem, kar nimaš sam pri sebi. Devištvo ima vsaki, devištvo drugega je tudi tvoje. S tolikimi serci Boga ljubiš, s tolikimi jeziki pridigaš, s tolikimi glasovi Boga častiš, koliker bra¬ tov imaš. Neizrekljiv sad obrodijo ta tuja zasluženja vsakemu redovniku. Ce te sku¬ šnjava napade, ti ona orožje izprosijo, da — 65 — se ž njim braniš; ako zavoljo svoje slabo¬ sti omahuješ, storijo ti, da stanoviten osta¬ neš; ako padeš, ti pomagajo, da hitreje ko mogoče zopet vstaneš. Visoko ceni torej dobroto svojega poklica, ker, kaker pravi sv. Gregor Nazijanski, „j e podlaga tvo¬ jega dobrega ali slabega življe¬ nja, ki ga moraš preži veti. “ Zdihljaji. Vsmiljeni Jezus! koliker je v morju kapljic, tolikokrat se ti zahvalim, da si me, ali ne po mojem zasluženju, tako ljubeznji- vo iz hudobnega sveta poklical v redovni stan. „Kako ljuba so mi tvoja pre¬ bivališča, Gospod kreposti; moja duša hrepeni in koperni po lopah Gospodovih. 1 ' (Psi. 83. 2, 3.). Lopa ali predhišje Gospodovo je red, ker skozi njega se gre v stanovanje večnega kralja. O ljubljeni ženin moje duše, kaj te je nagni¬ lo, da si toliko vredniših pustil, ki so manj pregrešili kaker jaz ter si se z menoj za¬ ročil? Gotovo nič drugega, kaker neizmer¬ na globokost tvojega vsmiljenja. Tedaj, o dobri Jezus, tako ti hočem v redu služiti, da vezi ljubezni mej mano in tabo nigdar — 66 — ne razterga nobena peklenska zvijača, am¬ pak se znamenjem tvojih svetih ran, kate¬ re prav ponižno poljubljam, naj bodo neraz- vezljive. „K e do nas bo ločil od lju¬ bezni Iv ristusove?Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč? S vesti sem si, da ne smert, ne življenje, ne angeli, ne pogla¬ varstva, ne oblasti, ne sedanje, ne prihodnje, nemoč, n e v i s o k o s t, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, katera je vKristusu Jezusu, Gros p o du našem. 11 (Rim. 8. 35, 38, 39.). Izpraševanje. 0 redovni pohlevnosti. Vsim, posebno pa redovnikom, pravi apostelj ; „ Y a š a spodobnost bodi zna¬ na vsim ljudem.“ (Filp. 4. 5.). In naš serafinski oče zahteva v tretjem poglavju vodila, da naj bodo njegovi posnemovavci „krotki, mirni, pametni, pohlevni in ponižni in naj pošteno govore se vsakim, kaker se spodobi. 11 Re¬ dovnik moj, pregledal sem natančneje tvoje — 67 — zaderžanje in glej, našel sem, da si zapo- padek vse nespodobnosti. Svojih počutkov nič ne varuješ, lahkomišeljen si v djanjih, nepremišljeno govoriš, radovedno se okoli oziraš, nemirne ude imaš, nezmeren si v jedi in derzen v vsem obnašanju. Ali se to redovniku spodobi, v katerega so vse oči obernjene ? Ti imaš navado vpričo dru¬ gih se po glavi dergniti, sede eno nogo na drugo staviti, konec konopa ali rožnega venca verteti, glasno in prederzno govoriti itd. Vsmili se, te prosim redovne časti, ako se že samega sebe nočeš sramovati. V ho¬ ji si prenagel, v obleki ljubiš posebnost, čudne obraze delaš, v pogovarjanju močno glavo maješ itd. Ali si v tem podoben svo¬ jemu sv. očetu, ki je bil tako pohleven, da je bilo njegovo obnašanje pridiga? Po¬ slušaj njegov glas: „Hodite v imenu božjem po dva in dva po poti, po¬ nižno in spodobno, posebno ojstro molče od jutra do tretje ure ter molite Gospoda v vaših sercih. Prazne in nepotrebne besede naj se ne govorijo med vami. Akorav- no tudi hodite, naj bode vaše po¬ govarjanje tako čisto in spodobno, kak er če bi bili v celici. Kjerkoli namreč smo in hodimo, vedno ima- — 68 — mo celico seboj; brattelo je naša celica in duša jepuščavnik, ki v celici stanuje, da moli in pre¬ mišljuje Boga. Ako ne ostane to¬ rej duša v svoji celici mirna, bo¬ de redovniku malo koristila zida¬ na celica. Tako se obnašajte mej ljudmi, da kedorkoli vas bo slišal ali videl, bode pobožno hvalil ča¬ stitljivega Očeta nebeškega in Boga." Drago iruiiljmiji O koristi redovnega stanu. Vbod. Predstavi si samostan v podobi gore Tabor in poglej Kristusa tam poveli¬ čanega od Očeta ter prosi milost, da bi mogel to natanko premisliti. Odstavek 1. Ko je pobožni prerok Da¬ vid premišljeval dobrote skupnega življenja, je zaklical: „01 e j te, kako dobro in kako prijetno je, ako bratje sku¬ paj prebivaj o.“ (Psi. 132. 1.). Sv. Je¬ ronim pravi, da se ta psalm prav za prav samostanov tiče. Premislimo to „kako do¬ bro" natančneje se sv. Bernardom, ki pravi: — 69 — V sv. redu živi človek čisteje, pa¬ de redkeje, vstane hitreje, hodi varneje, dobi bolj pogostokrat ro¬ so božje milosti, miruje bolj brez skerbi, vmerje bolj zaupljivo, očisti se hitreje in prejme obilniše plačilo.“ Živi čisteje, ker se očisti z obljubo, ka- ker z drugim kerstom, grehov, storjenih mej svetom; ker se popolneje vterdi v spol- njevanji čednosti s pogostim prejemanjem sv. zakramentov, z branjem duhovnih knjig in z napeljevanjem višjih; ker se bolj od¬ dalji od grešnega onečiščenja se spolnje- vanjem pokorščine, vboštva in čistosti. — Pade redkeje, ker nema toliko grešnih zgledov; ker se vsagdanjim premišljevanjem in izpraševanjem vesti spoznava bolje hu¬ dobijo greha in ker je ušel grešnim nevar¬ nostim, katerih je svet poln.—Vstane hi¬ treje, ker se s pomočjo zgledov domačih, ki jih vsakidan vidi, vzdigne; ker ga pred¬ niki, kaker duhovni zdravniki, podpirajo in ker ga užiga gorečnost bratov.—Vstani tedaj hitro in zmiraj više stopaj, tega sa¬ du boš toliko bolj deležen, koliker bolj si boš silo delal. Odstavek 2. V redu hodi človek v a r n e j e. V svetnem življenji storjeni gre¬ hi uče namreč skesanega, kako varno je — 70 — treba hoditi; premišljevanje prihodnjosti sve¬ tuje ogibati se pušic, ki se jih prej zagle¬ da in kedor Boga ljubi, vse premisli, da, bi ga ne razžalil. — Roso božje milosti dobi bolj pogostokrat, nekoliko zato, ker je bolj pripravljen prejemati milosti, nekoliko ker božjo milost bolje hrani, ne¬ koliko pa, ker on, ki je zavoljo Boga vse zapustil, po pravici skuša, da je tudi Bog' proti njemu radodarniši.—Počiva varne¬ je, ker je posvetne želje poteptal, posvet¬ nih skerbi se rešil in svoji duši z obljubo vboštva stanoviten mir pripravil. Skerbna previdnost predstojnikov rešuje redovnika vsake skerbi. „Težko, in breme ter d e sužnosti je — pravi sv. Gregor — biti podložen časnemu, iskati posvetno, obderžati venljivo, hoteti stati v ne¬ stalnem, hrepeneti po minljivem, z minljivim pa ne hoteti poginiti.“ — Gospod, kaj bi še želel, ti skerbiš za me! Odstavek 3. Samostan je gora Tabor. „Gospod, dobro namje tukaj biti.“ (Luk. 9. 33.). Tukaj vmerje človek bolj zaupljivo zavoljo mnogih dobrih del, storje¬ nih v redu. Iz celice je lahak vhod v ne¬ besa. Redovniku je posebno obljubljeno ne¬ beško kraljestvo, namreč zavoljo vboštva, kaker pravi sv. Bernard.—Očisti se hitre- — 71 — je, nekoliko zato, ker je redovno življenje vedno zadostovanje, nekoliko ker mu bra¬ tje po smerti s pobožnišimi in obilnišimi molitvami pomagajo, nekoliko pa, ker ima¬ jo redovniki obilo odpustkov. — Prejme o b i 1 n i š e plačilo, ker si v redu več zaslug nabere, kaker če bi bil mej svetom ostal; ker slavno premaga svet in hudiča in ker ima vsako delo iz obljube storjeno veče zasluženje, kaker brez obljube. O pre¬ srečna je imenitnost redovnikov! Kjer bodo posvetni sč strahom in trepetom poslednje sodbe čakali, tam bodo redovniki se sodni¬ kom Kristusom sodili svet. ^Resnično vam povem — pravi Odrešenik — da o b p r er oj en j u, kadar bo Sin člo¬ vekov sedel na sedežu svojega ve¬ ličastva, boste tudi vi, kateri ste šli za menoj, s e d e 1 i na d v a n aj s t i h sedežih in sodili dvanajstere I- zraelove rodove.” (Mat. 19. 28.). — Spoznaj dobroto svojega poklica, zakaj ke- dor ne spozna milosti tega, ki gaje poklical, ^ se stori nevrednega sadu poklica. Zdihljaji. O res, kako dobro nam je tukaj biti! Gospod moj Bog, ako bi se ti še ne bil — 72 — zavezal z obljubami, bi hotel zdaj to sto¬ riti in z večo gorečnostjo bi hotel storiti ter zapustiti posvetne sladnosti. Oh, iz ser¬ ca mi je žal, da sem toliko sadu, ki bi si ga bil lahko na rodovitnem polju sv. reda nabral, tako leno zanemaril in tvojo mi¬ lost zavergel. Ali od zdaj „hvalil te bom, Gospod, moj Bog, iz vsega svoj ega serca, in slavil bom tvoje ime vekomaj,“ (Psi. 85. 12.), ker „z a desno roko si mederžal ter vodil po svoji volji in v veličastvu si me sprejel. Kaj imam namreč v nebesih in kaj ljubim na zemlji kake r tebe? Moje meso ko p er ni in moje serce, Bog mojega serca in delež moj je Bog vekomaj. 11 (Psi. 72. 24—26.). Izpraševanje. O izpolnjevanju vodila. Red je božje mesto, „v nje bo po¬ stavljen zid in predzidje.“ (Iz. 26. L). Kar so terdnjave mejam in deželam, to so redu in redovnemu življenju vodila. Hudič nas vedno zalezuje „in pride no¬ ter, kaker sovražnik, ki zid pre¬ bije, ko se vničijo terdnjave sa- — 73 — mostanskega reda," pravi sv. Gregor. Kaker skerbno branijo namestniki vladarjev sebi izročena mesta, tako varuj tudi ti zve¬ sto zid in predzidje, namreč vodilo in vsta- novitve ali statute. Ali si hvaležen Bogu, da ti je odločil neko gotovo pravilo življenja? Ali častiš kaj svojega redovnega vstanovitelja? Koliko ti je mari vodilo, čiger izpolnjeva¬ nje je toliko svetnikov v nebesa pripeljalo? Ali je večkrat prebiraš in na se obračaš? Ali premisliš, da je tvoje vodilo postava božja in izraz njegove presvete volje, po kateri želi, da živiš ? Ali visoko ceniš tudi male reči? Kako slušaš zapovedi in kako opominjevanja? Ali jih častiš, kaker glas svojega Očeta? Kako ceniš vstanove in vka- ze višjih? Ali ne zaničuješ tega, kar ti ne dopada? „Ako malo maraš za vsta¬ nove in vkaze sv. reda, a k o ravno so maj hi ni, nisi redovnik", pravi Ludovik Blozij. Tretje irullljiTiiji O redovni popolnosti. Vvod. Predstavi si svojega sv. očeta Frančiška in perve redovne brate in glej, s kolikim prizadevanjem so napredovali na — 74 — poti redovne popolnosti. Prosi milost, da bi se mogel navaditi jih posnemati. Odstavek 1. „Hodi vpričo mene in bodi popolnoma.“ (1. Mojz. b. 17. L). Da bi se vsemi močmi si prizadeval popolnoma biti, vabi, miče in priganja te lepota popolnosti sama; dopada nam ona namreč v vsaki reči. Imeti hočemo popol¬ noma obleko, popolnoma zdravje, popolno¬ ma telo, — zakaj pa ne tudi popolnoma duše? Lepši kaker vse druge lepote je duš¬ na lepota in popolnost. Ker je ni lepši stvari, kaker je duša in ne lepši podobe, kaker je svetost, gotovo je, da je v obeh nekaj božjega. Redovni stan je angeljski stan; kar delajo angeli v nebesih, to delaj ti v celici: oni neprenehoma hvalijo pre¬ sveto Trojico, tudi ti ne nehaj prizadevati si, da popolnoma postaneš in vedo pobožna dela opravljaj. Prav za prav nimaš v redu drugega opravila, kaker da skcrbiš za duš¬ no popolnost; to je tvoje največe, najime- nitniše in edino opravilo. Ali se ga tako poprijemlješ, da boš mogel reči Gospodu, keder pride: „Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil"? (Mat. 25. 20.). Ves čas, ki se ne oberne na ta dobiček, je izgubljen.— Gorje meni, kako malo sem za to skerbel! — 75 — Odstavek 2. „Ako hočeš popol¬ noma biti, idi, pr o daj, kar imaš, in daj vbogim, in boš zaklad imel v nebesih; ter pridi in hodi za me- noj/ f (Mat. 19. 21.). Lepo pravi k temu sv. Bernard: »Kristijani so dobili ime od Kristusa in dostojno j e, d a k a k e r so dediči imena, tako naj bodo tudi posnemovavci svetosti.“ To je vsim rečeno. Že kaker kristijan te¬ daj si dolžan po evangeliski popolnosti hre¬ peneti, kaj pa še le kot redovnik ? Na vsaki način mora biti tvoje prizadevanje to, nam¬ reč, prav natančno posnemati Kristusa. „ J e- z u s je r a s t e 1 v modrosti in staro¬ sti in milosti pri Bogu in pri lj u- deh.“ (Luk. 2. 52.). Bil je on neskončno popolnoma, ako hočeš toraj tudi ti popol¬ noma biti, hodi za njim in napreduj. On je bil zgled vsake pokorščine, vboštva in čistosti, — hodi za njim. On je ljubil sovražnike in koder je hodil, je dobrote delil — hodi za njim. Učenec se uči in postane učenejši, slikar se vadi v svoji umetnosti in postane spretniši; da boš pa tudi ti popolniši, hodi za Jezusom. Svoje življenje popravljaj po njegovem, varuj se pomankljivosti, da postaneš popolnoma. „Bo- dimo kaker Kristus, ker tudi Kri- — 76 — stus je postal kaker mi; bodimo bogovi zavoljo njega, ker tudi on je zavoljo nas človek postal“, pra¬ vi sv. Gregor Nazijanski.—O moj ljubljeni Jezus, daj da te bom popolnoma ljubil! Odstavek 3. „Bodite tedaj popol¬ noma, kakerje vaš Oče nebeški popolnoma.” (Mat. 5. 48.). Naj veča po¬ polnost z umom nadarjene stvari je ta, da je, koliker se more, podobna svojemu za¬ četniku, in koliker bolj mu bo podobna, toliko bolj bo tudi popolnoma. Da boš pa mogel vedno po veči popolnosti hrepeneti, imej namen nekako doseči božjo popolnost. Boš pa morebiti rekel: Zakaj se človeku tako velika popolnost zapoveduje, katere vender ni vstanu nobeden doseči? Nikar ne obupaj ! Veliko to zapoved boš izpolnil, ako si boš prizadeval vedno bolj in bolj popolnoma postajati. Pred oči se ti postav¬ lja božja popolnost, kateri moraš podoben postajati, da bi nigdar ne mislil, da si tisto popolnost dosegel. „Kedor je pra¬ vičen, bodi še pravičniši, in kedor je svet, bodi še svetejši. 14 (Raz. 22. 11.). Glej torej, dolžan si postati ne samo svet, ampak popolnoma svet. Tisti ni re¬ dovnik, ki nima namena svet postati. Kjer se neha proti nebu hoditi, tam se začne — 77 — proti peklu stopati. Veliki sv. Avguštin pravi: „Toliko časa ne pademo na¬ zaj, dokler po pervem hrepenimo. Neiti naprej sepravi, verniti se.“ Ker pa glede napredovanja svoje duše ni¬ maš nikjer prenehanja, ampak vedno v čed¬ nosti rasti moreš, potrebno je, da se ved¬ no spoznavaš ko nepopolnega ter si pri¬ zadevaš doseči kaj boljšega. Zdihljaji. O dobrotljivi Jezus, odrešenik sveta ! ako morajo redovniki tako v popolnosti na¬ predovati, kaj bo z menoj ? Kako bom jaz revni človek to dosegel? Oh, Gospod Bog, kam je šlo toliko trenotkov časa, kam to¬ liko ur, toliko dni, toliko let, ko sem brez sadu v redu živel ? Kako bom prestal, ko se verne Gospod iz svojega potovanja in bo zahteval račun kupčevanja svojega slu¬ žabnika, ki nisem samo enega ampak to¬ liko talentov zakopal, jaz malovredni slu¬ žabnik ? Oh odpusti mi, Gospod, odpusti svojemu služabniku in „poterdi mojo hojo na svojih stezah, dane sp od¬ lete moje stopinj e.“ (Psi. 16. 5.). „Y odi me, Gospod, po svojem po¬ tu in hodil bom v tvoji resnici." (Psi. 85. 11.). Vse dni svojega življenju — 78 — bom gledal, koliko sem dušno napredoval in s tvojimi talenti bom po moči kupčeval. „Za postavo mi daj, Gospod, pot svojih postav in vedno je bom is¬ kal." (Psi. 118. 33.). PETI DAN. Posvečen angelu variliu. Zdihljaj. „Karkoli sem obljubil, bom Gospodu opravil za rešenje." (Jona 2. 10.) Penro iremišljernji. O pokorščini. Vvod. Predstavi si merliča, kateri se ne brani, kamerkoli ga postavijo; ne go- dernja, če se ga preloži in ne toži, če se ga popolnoma zanemari. Misli si v njem se sv. Frančiškom popolnoma pokornega redovnika. Prosi milost, da dosežeš po¬ polno pokornost. Odstavek 1. Tri naj hujše slabosti tega sveta popisuje sv. Janez, rekoč: „Vse, kar jena svetu, je požele n j e mesa, poželenje oči in napuh življenja." (List 2. 16.). Tim trem slabostim stoje — 79 — nasproti tri redovne obljube: poželenju me¬ sa ali mesenim sladnostim — čistost, pože¬ lenju oči ali bogastvu—vboštvo, in napuhu življenja ali prazni časti—pokorščina. Re¬ snično, največa slava je, s pokorščino pra¬ zno čast zaničevati. Ako vbogamo, smo podobni angelom božjim, ki so služabniki božji in vedno pripravljeni izpolniti voljo božjo; podobni smo preblaženi Devici Ma¬ riji, ki je postala mati božja zato, ker se je bila volji božji podvergla; podobni smo Sinu božjemu, ki je bil pokoren do s m e r t i, da celo do s m c r t i n a k r i ž u ; podobni smo presveti Trojici, takrat nam¬ reč postane ji naša volja prav podobna, kadar se v vsem ravna po božji volji, da hoče namreč to, kakoli hoče Bog sam in zato, ker hoče on. Verh tega nam daje pokorščina to, kar je edino le božji mo¬ drosti lastno, namreč, da ne moremo v ni¬ čemer grešiti. Lahko se pomoti višji, ko vkazuje, nikaker pa ne podložni, ko vboga, ker, razen greha, ni mogoče, da bi ne sto¬ ril volje božje. Zatorej uče sv. očetje so¬ glasno, da kar pokorščina vkaže, je vedno bolj popolnoma, kaker vse, kar bi mogli tisti čas storiti. N. pr. predstojnik ti vkaže hišo pometati; da se to naloženo delo stori je Bogu bolj dopadljivo, kaker vse drugo, — 80 — kar bi mogel tisti čas storiti, tako, da je za tisti čas bolje za te, da hišo pometaš, kaker da bi molil, premišljeval ali pridigal, čeravno so ta dela sama na sebi bolj po¬ polna. —• Vkaži, Gospod, kaker le hočeš, kaj morem storiti, sam veš. Odstavek 2. „Pokoren človek bo zmagovalno govoril. 1 '(Preg. 21. 18.). Pokorščina vse premaga: premaga svet, ker zaničuje njegovo nečimernost; premaga hudiča, ker beži pred njegovo hudobnostjo; premaga meso, ker kroti njegovo poželji- vost; premaga celega starega človeka, ker podverže Bogu njegovo voljo. Pokorščina si pridruži tudi druge čednosti in ž njimi pokornega olepša. Pokorščina je najlažja reč; ko se namreč skerbi drugega podver- žeš, naložiš na njegove rame svoje breme. Pokorščina je Bogu najljubša daritev, ker ž njo posveti človek Bogu svojo voljo. Po¬ korščina je zelo zaslužljiva; več si zasluži tisti, ki iz pokorščine zmerno je, kaker ke- dor se iz lastne volje z najostrejšim postom kroti. Blaženi Stefan, grof Tironski, je pravo zadel, ko je to-le rekel: „Boljši je storiti eno delo izprave pokor¬ ščine, kaker narediti šest sto ču¬ dež e v. “ Ybogaj torej hitro in priprosto, ponižno in veselo, s terdno voljo in goreče, — 81 — vedno in rad. — Gospod, kaj hočeš, da storim? Naznani mi po mojih višjih svojo voljo, pripravljen sem za vse. Odstavek 3. „P okorščina je bolj¬ ši, kaker darovi.“ (1. Kralj. 15. 22). Človek, kateri vboga, ne daruje ne vola in ne drugega živinčeta v žgavni dar, am¬ pak svojo lastno voljo. Darovati in za¬ pustiti svoje reči je lahko, ali darovati in zapustiti samega sebe, to je težavno in trudapolno. To težavo je naš serafinski oče premišljeval in opominjal v svojem vo¬ dilu rekoč: „Bratje, ki so podložni, naj pomislijo, da so se zavoljo Bo¬ ga odpovedali lastni volji. Zavo¬ ljo tega j im ojstro zapovem, d a n a j v b o g a j o svoje ministre v vseh re¬ čeh, katere so Bogu obljubili iz¬ polnjevati in niso zoper njihovo dušo in zoper naše vodilo." Kedor vboga zapovedim, pripravlja si veliko pla¬ čilo. Kedar ti tedaj pokorščina težavo de¬ la, premisli njeno plačilo; premisli, da je ona grob lastne volje, pravo marterništvo brez prelivanja kervi, neposredno opraviče¬ nje pred Bogom; premisli, da je ona naj¬ boljši pripomoček za pomnoženje čeznator- nih darov, najzdatniši pomoč za pridobljenje — 82 — -čednosti, Bogu in bratom najljubše veselje in najgotoviša pot v nebeško domovino. Zdihljaji. „Kako sladke so tvoje besede mojemu gerlu, bolj ko med mo¬ jim ustam! Po tvojih zapovedih sem razumen, torej sovražim vsako krivično pot.“ (Psi. 118. 133, 104.). Zdaj zares spoznam, kako gotovo se duša s pokorščino obvaruje. Ti, Gospod, si nam pot pokazal, ko si bil pokoren do smerti, smerti pa na križu. (Fil. 2. 8.). Pokoren si bil, stvarnik stvaren, go¬ spod služabnikom, ti najpravičniši, najkri- vičnišim sodnikom in trinogom. O, ko že¬ lezo sem jaz in terd ko kamen, ako me ta zgled ne gane, da bi namreč vbogal ti¬ ste, ki si mi jih ti za svoje namestnike dal. Nigdar več ne storim kaj takega, ampak z novo gorečnostjo obljubim Bogu vsegamo- gočnemu, preblaženi Devici Mariji, sv. Fran¬ čišku, vsim svetnikom, in vam, predstojni¬ ki moji, da bom živel v pokorščini, brez lastnine in v čistosti. Izpraševanje. „Bodite pokorni svojim pred¬ stojnikom in bodite jim podložni, — 83 — zakaj oni c u j e j o kaker taki, kate¬ ri bodo za vaše duše odgovor da¬ jali, da z veseljem to delajo in ne zdihovaje; to bi namreč ne bilo za vas dobro.“ (Hebr. 13. 17.) Predstojnik je namestnik božji, karkoli on vkaže sprej¬ mi, kaker da bi vkazal Bog. Ali si slušal tako do zdaj ? Prava pokorščina ima štiri razmere: visokost, globokost, širokost in dolgost. — Visokost ne terja samo, da podložni po zunanje stori to, kar je nalo¬ ženo, ampak da tudi voljo in misel z vo¬ ljo in mislijo predstojnikovo zedini, da njegovih zapovedi ne razločuje, njegovega namena ne presoja, da ima veliko spošto¬ vanje do njega in da mu je slednjič v vsem zavoljo Boga pokoren. Ali delaš ta¬ ko? — Globokost obstoji pa v tem, da nisi podložen samo višjim, ampak tudi ni¬ žjim. Sveti naš očak Frančišek je bil zelo pripravljen pokoren biti tudi novincu, ki bi bil še le eno uro v redu. Nadalje ob¬ stoji globokost pokorščine tudi v tem, da se do vsakakeršnega malovrednega opravi¬ la ponižaš. Ali ti je bilo enako rnari sto¬ riti kaj častnega, kaker kaj nečastnega ?— Širokost pokorščine obstoji pa v tem, da se urno sluša, ne samo to, kar višji pod grehom zapoveduje, ampak tudi to, kar ni — 84 — pod toliko dolžnostjo vkazano, da še celo, da se je vbogljivo v tem, kjer se le samo voljo višjega spozna. Ali je tako obširna tvoja pokorščina? Dolgost pa obstoji v tem, da si pokoren do smerti in da se nigdar ne izgovarjaš. Povej, ali nisi kedaj rekel „ne morem“ namesti pogubne bese¬ de „nočem“? Za naprej naj bode torej tvo¬ ja pokorščina radovoljna—brez vgovarjanja, natančna—brez obupanja, urna—brez odla¬ šanja, pohlevna—brez zaničevanja, pripro- sta — brez premišljevanja, vesela — brez zmešnjav, ponižna — brez povzdigovanja, stanovitna — brez nehanja, splošna—brez izjeme, celotna—s popolno podložnostjo. Drnp jreiišlifivanje. O redovnem vboštvu. Vvod. Misli si Jezusa na križu visečega in čisto nagega, postavi si ga za zgled svojega vboštva in prosi ga, kaker navadno, milosti. Odstavek 1. „Blager vbogim v duhu, ker njih je nebeško kralje¬ stvo." (Mat. 5. 3). Dobro si zapomni; tukaj ni govorjenje o prihodnosti, ampak o sedanjosti, ni rečeno „da bo," am¬ pak „da je“ blager ; vboštvo je namreč, — 85 — neko nebo na zemlji. V nebesih je ved- na gotovost, — tudi vboštvo je gotovo in brez skerbi. V nebesih je pravo bo¬ gastvo, — samo radovoljno vboštvo ima vse: „Kaker da bi nič ne imeli in vender vse posedamo 11 , pravi sv. Pavel (2. Kor. 6. 10). Zadovoljnost stori človeka bogatega in ne pridobljeno pre¬ moženje. V nebesih je prava obilnost, — tudi prostovoljno vbogi živi v obilnosti, ker si nič ne želi. V nebesih je vedno veselje, — tildi vboštvo se veseli v ohranjenju zdravja, katero pa hrepenenje po bogastvu kvari; razveseljuje se v dušnem miru, ka¬ terega pa ljubezen do bogastva kali; ve¬ seli se zavoljo sladke vesti, katero pa bo¬ gastvo terpinči. V nebesih je veselo dru¬ štvo, — tudi vboštvo odstranjuje tisti merzli besedi: „moje“ in „tvoje“, ter rodi in ohranjuje pravo društveno življenje. A r ne¬ besih je popolna sitost našega okusa — tudi vboštvo dela lačnemu dober tek, bo¬ gatinu se pa gnjusijo jedi, ki se mu na mizo postavijo, ker ni lačen. Skopuhov življenje je podobno mertvaški pojedini, vse namreč imajo, pa jih nič ne veseli. O koliko ima redovnik, ki nič nima, ker ima vse kar hoče; on ne hrepeni po nič dru¬ gem, kaker po nebesih. — 86 — Odstavek 2. Stari Tobija je negdaj svojega sinu tolažil, rekoč: „ 1ST i k a r se ne boj, moj sin! v b o g o sicer ži¬ vimo, pa veliko dobrega bomo imeli/ (Tob. 4. 23). Rado voljno vboštvo je boljše, kaker vse posvetno blago; ono vzame grehu orodje, vniči grebe in nas reši posestva minljivih reči. Vboštvo po¬ maga množiti čednosti, povišati zasluže- nje, dušni mir, sladkost duhovnih dobrot in nebeško dedščino. „Velika je sre¬ ča kristijanov — pravi sv. Avguštin, da imajo vboštvo za ceno nebeš¬ kega kraljestva. Nikar naj ti ne bode tvoje vboštvo nedopadlji¬ vo; nič bogatejšega, kaker je ono, se ne more dobiti. Hočeš vedeti, kako je bogato? Nebesa kup/. Ceni torej po zasluženju vrednost in mi¬ sli si, da je bolje za te, da si dosti vre¬ den, kaker da imaš mnogo dragocenosti. Vboštva ne sinemo prištevati slabostim. Tisti je zelo srečen, ki nič ne želi, ne pa tisti, ki dosti ima. Kaj je torej blaženost? Ako si človek prav nič ne želi. Kedor ničeser ne že¬ li, ničeser ne potrebuje in v tem je vbogi najbolj Bogu podoben in zavoljo tega je tudi najblaženiši. Bog sam za se nič ne potrebuje; njemu bo najbolj podoben tisti, — 87 — ki najmanj potrebuje in nič ne želi. — O Bog, prevelik skopuh bi bil in preveč kri¬ vičen proti tebi, ako bi mi ti ne zadosto¬ val. Ako bi bili vsi zakladi sveta samo moji, zapustiti bi jih hotel zavoljo tebe. Odstavek 3. Koliko naj se bogastvo tega sveta ceni, nas je Jezus se svojini zgledom učil, rekoč: „Lesice imajo ja¬ me in ptice nebeške gnjezda; Sin človekov pa nima, kamer bi gla¬ vo naslonil." (Mat. 8. 20). Rodil seje v hlevcu, položen je bil v jaselce, s prav vbogo odejo je bil odet, vbogje ostal celo svoje življenje in slednjič ni imel na križu še požirka hladne vode, s katero bi si bil žejo vgasil, in nič svojega, kar bi bil kot dedščino svojim zapustil, še perta ne, s katerim bi bil svojo nagoto pokril, tudi ne lastnega groba, v katerem bi bilo počiva¬ lo njegovo mertvo telo. Zato je imel očak vbogih, sv. Frančišek, navado reči: „Ve¬ dite bratje, daje vboštvo kraljica čednosti, ker se je blišča la tako neizrečeno v kralju kraljev in v kraljici, materi njegovi." Zavoljo nas je postal Jezus vbog, ko je bil bogat, da bi nas se svojim vboštvom obogatil. Redovnik, uči se od Kristusa radovoljnega — 88 — vboštva, uči se, od kod si obogatel, uči se, od kod lahko še bolj obogatiš. Zdihljaji. O ljubeznjivo vboštvo, ti moj gospo¬ dar in moj kralj ! Objeti te hočem z naj- večim serčuim veseljem, ker v tebi je na¬ šel Gospod naš Jezus Kristus tako ime¬ nitnost, da se je s teboj zavezal že tisti dan, ko je človek postal in te ni nigdar več zapustil. Beži naj vse posvetno veselje, bogastvo, prednosti, časti itd., samo za sv. vboštvo hočem vedeti, to je mati moja, hči moja in zaročniea moja. Z vbogim Je¬ zusom hočem živeti in vmreti. To je moje bogastvo, namreč: ne hrepeneti po nobe¬ nem bogastvu. O vbogi Jezus! ako vidiš le eno kapljico kervi v meni, katera bi imela dopadajenje nad kakšno posvetno rečjo, vzemi in vniči jo. Za me pa je dobro, da se Boga deržim in da stavim v Gospoda Boga svoje za¬ upanje. (Psi. 72. 28). Izpraševanje. Naš serafinski očak, sveti Frančišek, imenoval je sveto vboštvo zdaj mater, zdaj nevesto, zdaj gospo, zdaj kraljico. S ka¬ kim nagnjenjem in vspehom častiš pa ti — 89 — to mater in nevesto ? Ubogaš to gospo in to kraljico? Ali nigdar ne prelomiš oblju¬ be vboštva? Si ne obderžuješ nič nepo¬ trebnega? Rad sprosiš to, kar potrebuješ? Ali prosiš vedno višjih dovoljenja, če od zunaj kaj dobiš ? Saj nimaš napačnega na¬ gnjenja do kakšne reči? Kako se zaderžiš v jedi in obleki? Ali rabiš kaj, kaker da bi bila tvoja lastna reč? Ali si izbiraš naj¬ manj vredne reči? Kako pa kaj miloščino ceniš ? Kako se zaderžiš keder prejmeš ali daš kaj malega? Dobivati kaj ali dajati lastnovoljno, imeti kaj čez potrebo, pre- skerbovati si kaj posebnega od posvetnih, hrepeneti po dragocenem, imeti nagnje¬ nje do česer in je dalje obderžati, ka¬ ker je treba, tega ne sme storiti, kedor vboštvo ljubi. In ti? Iz spoštovanja do tako vbogega Jezusa, dorži se imenitnega vboštva in misli na njegove besede: „Ka- teri se ne odpove vsemu svoje¬ mu premoženju, ne more biti moj učenec." (Luk. 14. 33). — 90 Trstje uremišliovanje. O čistosti. Vvod. Predstavi si angeljsko čednost, sveto čistost, po sveti Trojici, blaženi devici Mariji, sv. Jožefu, angelih in devicah po¬ stavljeno na nebeški prestol, ter prosi mi¬ lost, da bi jo ohranil. Odstavek 1. „Ti so, kateri se ni¬ so se ženami ognju sili; device namreč so. Ti hodijo za Jagnje¬ tom, kamerkoli gre. 11 (Skr. raz. 14. 4). Nič ni vzvišenišega, kaker je sv. čistost. Deviški ljudje so posnemovavci presvete Trojice, koliker je namreč dovoljeno to primero narediti med človekom in Bogom. „Perva Trojica je devica 1 ', pravi v svoji pesmi sv. Gregor Nazijanski. Nič ni slavnišega, kaker sv. čistost, ker je vred¬ na imeti Boga samega za ženina. Zveza mej Kristusom in devicami je taka, da hodijo one za njim, kamerkoli gre. Nič ni Bogu prijetnišega, kaker sv. čistost; Jezus je namreč vse aposteljne ljubil, zlasti je pa hotel zagotoviti svetega Janeza svoje posebne, nežne ljubezni; njemu, ki je bil deviški, izročil je na križu svojo deviško — 91 — mater. Nič ni vrednišega, kaker sv. čistost; devica je mati njega, čiger oče je Bog. Nič ni bolj podobnega angelom, kaker sv. čistost; angel prekosi deviškega človeka po svoji sreči, deviški človek pa prekosi angela po svoji hrabrosti. Nič ni koristnišega, kaker sv. čistost; koliker bolj se kedo vsakakeršne nečistosti varuje, toliko bolj je pripraven božje darove prejemati. Naj prosi deviški človek Boga karkoli hoče, lahko bo vse izprosil, ženin ne bode namreč svoji pre¬ dragi nevesti nič odrekel. — O Jezus, že¬ nin in krona devic, vem, da ne morem čisto živeti, ako mi ti ne pomagaš. Odstavek 2. „Moj duh ne bo ostal v človeku vekomaj, ker je meso. 11 (1. Mojz. b. 6. 3). Sladak je duh božji, ali meseni človek ne občuti njegove sladkosti. Y nebesih je neko posebno ve¬ selje pripravljeno izverstnim gojiteljem sv. čistosti; pa že tudi na zemlji je neizmer¬ no veselje, premagati posvetne sladnosti. To se ne pravi odreči se sladnostim, am¬ pak zamenjati meseno sladnost z duhovno, najostudnišo z najčastnišo, napačno s pra¬ vo in kratko z večno. Sladko je zderžati se nagnjusnih sladnosti ter imeti Boga v čistem sercu; Bog je namreč sladkejši ka¬ ker vse sladnosti za onega, ki za posvetne — 92 — sladnosti ne mara; on je največi veselje za onega, ki zaničuje minljivo veselje; on je boljši, kaker vsaka dobrota za onega, ki meso in kri duhu podverže. Bolj peče prešla sladnost, kaker je prej razveselje¬ vala. Ako bi kakšno nespodobnost storil, gorje bo tebi, trapila te bo misel na po¬ koro, zbadala te bo vest in verh tega ča¬ kalo te bo še dostajanje kazni. — Beži ostudna sladnost! Tebe hočem poljubiti, prelepi moj Jezus! tebe, ki si d j a 1 svo¬ jo levico pod mojo glavo in me z desnico ob j e m 1 j e š ; ti mene močno lju¬ bi, da te bom tudi jaz čisto ljubil, in da me ne bo tako nobena skušnjava ločila od tebe. Odstavek 3. Pravo je zadel Job, ko je, glede tega, storil to zavezo, rekoč: „Zavezo sem naredil se svojimi očmi, da bi celo ne mislil na de¬ vico." (Job. 31. 1). Dobro, najbolje! Iz malega pride se do velikega in nigdar ni varnost zadosti velika, keder je čistost v nevarnosti. Mnogo jih je dolgo časa čisto živelo in slednjič so vender padli. Duh nečistosti ne prizanaša nobeni starosti, no¬ benemu spolu in nobenemu stanu; ako ga zapodiš, se verne, ako ga zamoriš, zopet oživi, ako ga premagaš, se vojskuje še in ako ga ob tla veržeš, zopet vstane. Pre- — 93 — povedana sladnost je slaba in kratka, ni- čemerna in napačna, ona je le neko plaho poželenje pokvarjene natore, čiger izgubo prej občutiš kaker dopuščenje, katero ko pride že odide, katero ko je, ga že več ni, in vender ono neskerbne premaga večkrat, kaker ga oni premagajo. Prepovedana slad¬ nost je premalovredna, prenesramna in pre- gerdobna, da bi kedo naravnost v njo pri¬ volil ; poslužuje se zatorej zvijače in da človeka premaga, ga slepi z malo radovolj- nostjo v pogledih, besedah, darilih in pri¬ jaznostih, in kedorkoli se tih priprav ne varuje, ji pride v oblast. „To je orožje, s katerim se potare čista duša: po¬ gled, pogovor, dotiki j aj in poljub,“ imel je navado reči naš sveti oče Franči¬ šek.— O da bi skušnja tega ne učila! Gerdo je zakonskemu človeku zvestobo pre¬ lomiti, neskončno gerši pa je za redovnika, ako prelomi svojemu nebeškemu ženinu zvestobo, katero je z redovno obljubo vterdil. Zdihljaji. O bliščeča, o lepa, o neprimerljiva luč svete čistosti! Ti si tista, ki človeško natoro v angeljsko preminjaš! Kako vise- — 94 — ko jo je treba ceniti in varovati! Brez nje bi ne bila Marija Jezusu dopadla, da bi si jo bil za mater izvolil, in Marija bi ne bila dovolila postati mati Sinu božjega, če bi jej ne bil on dovolil, da bi devica osta¬ la. — Tako te nisem nigdar ljubil, nevesta moja. Glej, obdati te hočem z ograjo mo¬ litve, zapreti hočem okna počutkov, zakle¬ niti hočem vrata serca, da. ne pride so¬ vražnik in ne stori kaj slabega moji ne¬ vesti. „Zapert vert si, sestra, moja ne¬ vesta, zapert vert, zapečaten stu¬ denec." (Vis. p. 4. 12). »Svojina an¬ gelom je Bog zapovedal zavoljo tebe, da naj te varujejo na vsi h tvojih potih." (Psi. 90. 11). In tudi jaz te hočem varovati in raji življenje izr gubiti, kaker tebe. Prečisti moj Jezus, daj mi to milost, da bom enkrat vreden biti prištet tistim., kateri se niso se že¬ nami ognju sili in hodijo za Ja¬ gnjetom, kamer koli gre; kateri so brez madeža pred božjim tronom in pojejo nekako novo pesem, ka¬ tere ne more nihče drugi peti. (Skr. raz. 14. 3, 4). — 95 — ŠESTI DAN. Posvečen svetemu Frančišku, vstanovitelju tvojega reda. Zdihljaj. O Jezus, življenje duše mo¬ je, daj, da bom hodil za teboj in te ljubil dokler bom živel. Peno iriiiMimiji O hoji za Jezusom. Vvod. Predstavi si Jezusa, Gospoda našega, s križem obloženega in goreče va¬ bečega redovnike s temi besedami: „Ako hoče kedo za menoj priti, naj zataji samega sebe in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj. (Mat. 16. 24). Brez odlašanja prosi mi¬ lost, da se naučiš njega posnemati. Odstavek 1. Oče nebeški kliče iz svit- lega oblaka: „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam d op a daj en j e, njega poslušajte. 1 ' (Mat. 17.5). Vsi kristijani, še posebno pa frančiškani, so dolžni Jezusa posnemati; to je sv. Fran¬ čišek svojim zapovedal, ko je vodilo tako-le — 96 — začel: „Vodilo in življenje manj¬ ših bratov je to, namreč: iz¬ polnjevati sv. evangelij Gospoda našega Jezusa Kristus a. “ Jezus pa ne govori samo z besedami, ampak tudi z djanjem, — z besedo, da veruješ in z dja- njem, da storiš. Ako si ud Kristusov, po¬ trebno je, da svojo glavo slušaš. Spozna¬ vanje kristijanovo je, hoditi za Jezusom. Sv. Avguštin pravi: „Zastonj se ime¬ nuje kristijana tisti, ki Kristusa prav nič ne posnema; kaj ti nam¬ reč pomaga biti imenovan to, kar nisi? Ako te pa veseli biti k r i- stijan, delaj kar je kerš cansko in imenuj se po pravici kristija¬ na. “ Karkoli je Kristus storil, to je pravi¬ lo, da moramo tudi mi tako delati; njegovo življenje je zgled našega življenja in nje¬ gova djanja so zgled naših djanj. Redov¬ nikova popolnost obstoji v tem, da je ko- liker mogoče podoben Jezusu. Ako se ho¬ češ zveličati, prizadevaj si posnemati Jezu¬ sa in ne bodi len v hoji za tistim, ki ga hočeš dohiteti. — O Jezus, vleci me za se¬ boj, da ti bom sledil! Slediti ti hočem v ponižnosti in ljubezni. Odstavek 3. „Zgled sem vam dal, da ravno tako kaker sem jaz — 97 — vam storil, tudi vi storite." (Jan. 13. 15). Karkoli Jezus vkazuje, to je tu¬ di storil. On vkazuje moliti, postiti se in ljubiti, — molil je popred sam, po¬ stil se in ljubil. Vojak, kaj se premi¬ šljuješ, ali bi sledil vojskovodji? Pervi je šel on nad sovražnika, pervi je kri prelil, pervi je na križu terpel; posnemaj ga, s tim voditeljem ne moreš pota zgrešiti. Ali te morebiti zaderžuje posvetna ljubezen in čast, bogastvo in sladnosti, težave in oj- strosti? Raztergaj te vezi, ker so le gole domišljije; ako je svet sladak, je Kristus še slajši. Poslušaj Jezusa, ki govori: „Ka j ti je m ari vse posvetno, za mano ho¬ di; ako ne hodiš za menoj, me preganjaš, ako nisi z mano, si zoper mene. Jaz sem pot, ki pelje v nebesa, da po njej hodiš; jaz sem resnica, da za njo hitiš jaz sem življenje, da v njem ostaneš. Jaz sem pot, da ne zajdeš; jaz sem resnica, da ne boš prevaljen; jaz sem življenje, da ne vmerješ; pot kraljeva, resnica nezmotljiva, življenje večno." Popotniku, ki poprašuje za pot, da bi ne zašel, je vse eno, naj se mu vkaže iti na levo ali na desno, ali v hrib ali v dolino, samo da ga pelje tista pot do cilja njegovega popotovanja. Kri¬ stus ti kaže se svojim življenjem pot v do- — 98 — movino, tako se torej zaderži v tem živ¬ ljenju, kaker popotnik na potu. Tesna, oj- stra in terda je sicer ta pot, ali veliko ojstreje bo slišati strašne besede: „P o be¬ rite se spred m ene v večni o g en j. “ (Mat. 25. 41). — Glej, Gospod, zapustiti hočem samega sebe in vse, da bom tebi sledil in tebe in v tebi vse dosegel. Odstavek 3. Kedor se peča s kakšnim rokodelstvom, ta je rokodelec, kedor pa Kristusa posnema, ta je kristijan. Tedaj „glej da storiš po podobi, ki ti je bila pokazana na gori.“ (l.Mojz. b. 25. 40). Ozri se tje in poglej. Ozri se na Jezusovo telo in videl boš mnogo bolečin; poglej pa v njegovo serce in vi¬ del boš gorečo ljubezen. Posnemaj ga v terpljenju, ker ako boš tukaj ž njim terpel, tako se boš tudi ž njim tam veselil. Po¬ snemaj ga v ljubezni, zakaj on nas ljubi zato, da bi ga tudi mi ljubili. Ljubezen ali najde sebi enake ljudi, ali si jih pa take vstvari. Ozri se na Jezusa kot človeka in poglej ga tudi kot Boga; v per- vem, t. j. človeku, posnemaj njegovo po¬ nižnost, vboštvo itd.; v drugem, t. j. Bogu, občuduj njegovo veličastvo, mogočnost itd. Ozri se na Jezusovo življenje, ki je pre¬ polno dobrih del in poglej dušo Jezusovo, — 99 — ki je se vsemi čednostmi olepšana. Prav dobro poglej Jezusove čednosti in ob enem natanko preglej svoje pregreške; njegovo življenje primerjaj sfe svojim in spoznaj, da je Jezus ponižen, ti si pa prevzeten, — da je Jezus krotek, ti pa serdit itd. Ali se to pravi delati po zgledu, ki ti je postavljen v posnemanje? ^Kristijana ne sme biti sram delati to, kar je Kri¬ stus delal", pravi sv. Avguštin. Kedor ni podoben Kristusu, glavi izvoljenih, ta je z a verz en. Zdihljaji. O gorje meni nehvaležnemu služabni¬ ku, ki se oglušam, ko me moj Gospod že toliko časa kliče in ne grem za njim, ko me že toliko časa vabi! Ako me kliče svet, grem za njim, ako me kliče meso, grem za njim, ako me kliče hudič, grem za njim; — ako me pa kliče Bog, zama¬ šim si ušesa in ne grem za njim. O kako se moram bati, da bi kedaj ne slišal teh besed večne modrosti: „Klicala sem vas — pa ste se branili; stego¬ vala sem svojo roko, pa ga ni bilo, da bi se bil o z eri." (Preg. 1. 24). Priti hočem, o Gospod, priti hočem k tebi, kralju ponižnih ; iti hočem za te- — 100 — boj, bodi kjerkoli hočeš, saj ti si pot, resnica in življenje. „Torej ako bi ravno po smertni s e n c i h o d i 1, se ne bom bal hudega, ker si ti z m en o j. “ (Psi. 22. 4). Tebi hočem sle¬ diti, o Jezus, do Kalvarije; tam naj bom križan s teboj, tam hočem viseti, če ne telesno, vsaj v duhu. „Mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kak er s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem je meni svet križan in jaz s vetu. “ (Gal. 6. 14). Izpraševanje. O redovni čistosti. Kristusovega prijatelja, sv. Frančiška, hoteli sti negdaj dve nesramnici dvakrat na dveh raznih krajih v greh zapeljati, on se je pa vergel v živo oglje, ki je bilo po tleh natrošeno. Na ta način spreobernil je eno izmej njih k pokori, drugo pa, ki je bila mohamedanka, k pravi veri. Tako se je zoperstavljal tvoj oče, kako se pa ti, sin njegov? Kedor hoče čisto živeti, mora se že v začetku skušnjavam zoperstavljati, slabe misli koliker mogoče hitro odgnati, pred slabimi priložnostmi bežati, na po- čutke, zlasti na oči, zvesto paziti, telo kro- — 101 — titi, svete zakramente pogostoma prejemati, se vedno s kakšnim spodobnim opravilom pečati, premišljevati pričujaenost božjo, nad najmanjšimi rečmi mora sunmeti ter se jih prav skerbno varovati. Ali delaš tako? Ali se varuješ pred sumljivimi ženskimi druž¬ bami in njih sveti, kaker vodilo zapovedu¬ je? Ali se zderžuješ pogledov na svoje ro¬ ke in na druge dele telesa in na osebe, če so morebiti lepe ? Ali se ti studi, glede ne¬ čistosti, najmanjša reč tako, kaker da bi bila največa ? Ali se slačiš in oblačiš tako, kaker bi to storil vpričo moža velike ve¬ ljave? Kako spoštuješ opominjevanja svo¬ jega sv. očeta Frančiška ? Poslušaj, kaj pravi tvoj oče: »Prijaznega občeva¬ nja se ženskami, pogovorov in po¬ gledov, ki so mnogim vzrok pogu¬ be, se moramo tim bolj ogibati, čim bolj vidimo, da se šibki duh zlomi, krepki pa oslabi. Popolno¬ ma nič ni vredno pogovarjanje s katerosikoli bodi žensko, razen samo pri izpove di ali pri zelo krat¬ ke m podučen ju, k o 1 i k e r j e potreb¬ no za zveličanje ter je primerno dostojnosti. “ 102 — Dno premisi]'mnje. O Kristusovem življenju. Vvod. Sprejmi v mislih Jezusa od ja- selc do križa in premisli pazljivo njegovo življenje ter prosi milost, da bi ga mogel posnemati. Odstavek 1. »Prikazala se je mi¬ lost Boga Z veli ca rj a našega v si m ljudem, katera nas uči, da se od¬ povejmo hudobiji in posvetnim željam ter trezno, pravično in bo¬ gaboječe živimo na tem svetu. 11 (Tit. 2. 11, 12). Prišel je Zveličar, da bi nas podučil, s tem, da je našemu raz¬ veseljevanju, naši vgodnosti, poželjivosti in mesenim slastim nasproti postavil prazni hlevček, vboge jaselce, hudi mraz in brit- kost obrezovanja. S to nasprotnostjo je učil, da se svet moti in da vsi, ki po poželji¬ vosti hrepenijo, postanejo popolnoma ne¬ umni. »Kristus, ki je človek postal, zaničeval je vse pesvetne dobro¬ te, d a b i n a m p o k a z a 1, da jih je treba zaničevati, 11 pravi sv. Auguštin. Karkoli je človek ljubil, je Kristus sovra¬ žil; karkoli je človek visoko cenil, je Kri- — 103 — stus zaničeval; on jo bežal pred tem, če¬ mer je svet sledil, zavergel je to, kar je svet privolil. Ako nočeš, da te svet se svojimi lažami preslepi, potrebno je, da hodiš po Kristusovem potu. Motiš se, za vse nebesa se motiš, ako misliš da pelje kakšna druga pot v življenje, kaker Kri¬ stus. Kristusa zapustiti je veča nespamet, kaker iskati snega, da bi se pri njem ogrel.— O Jezus, tvoje življenje je moja pot. Odstavek 2. Od dvanajstega do tri¬ najstega leta beremo samo to o Zveličarju: „in jima je Dil pokoren 1 ', namreč Mariji in Jožefu. (Luk. 2. 51). Da, celih trideset let živel je skrivno, nepoznan in ni obračal na se oči ljudstva, tako, da ga niso za drugega imeli, kaker za sinu te¬ sarjevega. Mislilo bi se, da iz več vzrokov bi se bil moral podajati mej ljudi; koliko bi bil on tako lahko storil v zgled člove¬ štvu, koliko bi nam bil lahko povedal v naše podučenje, koliko tisoč ljudi bi bil on lahko spreobernil k zaslužljivemu živ¬ ljenju— in venderje izvolil raji skrit osta¬ ti in molčati, da bi nas s tem učil ogiba- bati se tiste ničemernosti, ki obstoji v tem, da želimo biti čislani, priporočani in spo¬ štovani. Alije bilo mari sramotno za Jezu¬ sa, da je na svetu ponižno živel ? In ali — 104 — je sramotno posnemati kralja kraljev ? Ce te toliko veseli biti imeniten, naj bo, bodi, pa na v tem, ampak v onem življenju. Mogo¬ če ti je biti velik pred Bogom, ali zakaj tako dirjaš za posvetnimi rečmi? „T a le¬ sen in tolikšen si—je imel * navado reči sv. Frančišek — k a k e r š e n in k o li¬ ke r š e n si pred Bogom. 11 Ako si ime¬ niten na zemlji, koliko jih ve to? Ako si pa velik pred Bogom, te imajo vsi nebeški prebivavci za velikega. Po tej velikosti hre¬ peni in teptaj zaničljivo posvetno velikost. Odstavek 3. V merzlem in terdem hlev- cu nas uči dete božje zaničevati sladnosti. Skozi trideset let skriti Bog nas uči same¬ ga sebe zaničevati, besedo božjo oznanje- vaje nas pa uči obojemu pohlevnost pri¬ družiti. „ TJ c i t e se od mene, — pravi on—ker sem krotak in iz serca po¬ nižen in b o t e pokoj našli svojim duša m. “ (Mat. 11.29). To čednost, nam¬ reč pohlevnost, izpolnjeval je nebeški uče¬ nik sam v djanju in učil jo je z besedo. Izpolnjeval jo je sam v djanju, ker je v tolikih poniževanjih, britkostih in preganja¬ njih ostal vedno pohleven v duhu, v go¬ vorjenju, v djanju in vsem obnašanju. Učil je to čednost z besedo, ko je učil ljubiti sovražnike, moliti za preganjavce, dobro — 105 — delati tim, ki nas eertijo; in ko je učil, da moramo biti priprosti, kaker golobje in proti vsim pohlevni, kaker jagnjeta. Brez te čednosti se začnejo druge gnjusiti, na¬ sprotno pa je pohleven človek vedno vesel in ljubi ga Bog in ljudje. Redovnik mora vedno eden in tisti biti, z dobrim mora premagati slabo, v britkostih se mora ve¬ seliti, v zopernostih biti hvaležen in v svo¬ jem krotkem in prijaznem obnašanju mora biti popolnoma podoben najkrotkejšemu ja¬ gnjetu božjemu. Zdihljaji. O duša moja, kako daleč si od popol¬ nosti, katero je Jezus z besedo in djanjem zapovedal! Popolnoma nevreden sem ime¬ novan biti kristijan, ker moje življenje ni prav nič podobno Kristusovemu. Zapove¬ dano mi je hoditi za Kristusom, jaz sem pa hodil po terni za mesom in njegovimi poželjivostmi. Tedaj „ Gr o spod, moj Bog! razsvetli moje oči, d a k e d a j smert- no ne zaspim, da k e daj moj so¬ vražnik ne poreče: Vž u g a 1 sem g a“ (Psi. 12. 4, 5). „Vleci me! za teboj potečem o, za duhom tv oj ih mazil.“ (Vis. pes. 1. 3). „Bog, ne odteguj se — 106 — od mene, moj Bog, glej na mojo pomoč, ker glej, kateri se tebi od¬ tegnejo, poginejo." (Psi. 70. 12 in 72. 27). „Pok1ic a 1 me boš, in j az t i bom odgovoril, delu svojih rok boš podal desnico. Ti si sicer pre¬ st el moje stopinje, pa zanesi mo¬ jim grehom." (Job. 14. 15, 16). Izpraševanje. Ali si čas dobro porabil? Naši generalni statuti, ali pravila, Oj¬ stro zapovedujejo, da naj predstojniki du¬ hovne priganjajo k delu in tistim opravi¬ lom, katera jim tičejo, da se ogibljejo le¬ nobe. Nadalje je še dostavljeno, da po¬ sebno lenim se mora vzeti glas, t. j. pra¬ vica, da ne smejo za nič glasovati, in da se jim ne sme pri kakšni volitvi nobenega glasu dati in da se jih ne sme nikaker povzdigniti v častne redovne službe, ker od lenih redovnikov se sme po pravici sum- neti, ali imajo čisto vest, ali ne. To se vjema z duhom našega serafinskega očeta, ki je imel navado reči, kaker sv. Bona¬ ventura priča: „Jaz hočem, da naj moji bratje delajo in se urijo, da — 107 — se ne bi v srcu ali z besedo, ak o bi bili lenobi vdani, pečali s pre¬ povedanimi rečmi. 11 Tako misli oče, kaj pa ti? Kako rabiš predragi čas? Ke- daj vstajaš? Sv. Duh opominja: „K e dal¬ je čas vstati, se ne obotavljaj. 11 (Pridg. 32. 15). Ali vbogaš ? Ali se zmi- sliš najprej na Boga ? Ivaj delaš mej vsa¬ ko uro? Ali imaš določen dnevni red, in ali se ga deržiš? Ali bi ne mogel v pri¬ hodnje dan bolje razdeliti ? Ali ne porabiš tudi najkrajših trenotkov časa? Koliko časa porabiš za molitev, premišljevanje, branje, učenje, spanje, za pogovarjanje itd.? Ali se ne pečaš s čim, kar je nepotrebno in neumno? Žalibog, mnogo časa tvojega živ¬ ljenja ti preteče, ko slabo delaš, še več, brez da bi kaj delal, in ves čas pa, ko vse kaj drugega delaš, kaker to, kar bi moral delati. Ko je bil naš sv. oče Frančišek negdaj zadel na nekega tebi podobnega, t. j. takega, ki je leno okoli pohajal, izpodil ga je iz društva bratov, rekoč: „Hodi po s v o j i p o t i, b r a t m u h a, ker hočeš j esti od truda t oj ih bratov in le¬ nuha ti v božjih delih, kaker trot, lena bečela, katera ne dela in se ne trudi, ampak j e o d t r u d a i n p ri- hranjenja dobrih bečel. 11 — 108 — * Tretje sretnišljevanje. O Kristusovem terpljenju. Vvod. Neprenehoma stoj v mislih pred terpečim Jezusom in pazi, kaj ž njimi de¬ lajo, ter prosi milost, da bi mogel tudi ti iz ljubezni do njega terpeti. Odstavek 1. „0 vi vsi, ki mimo greste po potu, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kaker bolečina moja.“ (Žalost. J. 1. 12). Jezus Nazaren¬ ski je mož in kralj bolečin; on vlada na kraljevem dvoru Kalvarije, na tronu križa, v škerlatu svoje ker vi, se žezlom, za kate¬ ro ima žreblje, in s ternjevo krono; obdaja¬ jo ga namesti dvornikov tožniki, namesto služabnikov roparji, namesto stražnikov ker- voloki, namesto prijetnih glasov obdaja ga preklinjevanje. Da bi bil pa on popolnoma pokazal, da je res kralj bolečin, terpel je vedno, povsod na vse načine, za vse in od vsili ljudi. Terpel je notranje bolečine, ka¬ tere je primerjal kelihu, ki se pije, in zu¬ nanje, katere je primerjal kerstu, ki zmoči od zunaj človeka. Terpel je na vsih udih: na glavi, na očeh, na ušesih, na ustih, na vratu, na ramah, na rokah, na — 109 — nogah, sploh na celem telesu. Terpel je na vsem, kar je imel, na duši in telesu, na umu in spominu, zavoljo matere in učencev, zavoljo sorodnikov in prijateljev, na dobrem imenu in na časti, zavoljo obleke in odeje. itd. Tudi jaz, ako hočem zaslužljivo terpeti, mo¬ ram od vsakoverstnih ljudi vsakoverstne zo- pernosti rado voljno prenašati. — O Jezus, kralj bolečin, tebe, križanega, molim; ve¬ selo in radovoljno hočem nositi, katerikoli križ mi naložiš! Odstavek 2. „"Niste svoji, zakaj kupljeni ste za drago ceno.“ (1. Kor. 6. 20). Ako hočemo verovati raznim razode- venjem svetnikov, prelil je Jezus, da bi nas rešil od hudičeve sužnosti, 62000. solz, in 97305 kapljic ker vi, ko je kervavi pot potil; pri bičanju je prejel 6666 vdarcev, 110 zaušnic, 120 vdarcev po vratu, 85 po glavi, 38 po trebuhu, 62 po herbtu, in 40 po rokah. Se več: v obraz so mu gerdo pljunili 32 krat, po ustili so ga vdarili 30 krat, kaker pesa so ga teptali 170 krat, za lase so ga vlekli 300 krat. Ni še kon¬ ca: pri kronjanju je bil s terni 300 krat zboden; zavoljo naših grehov in zavoljo na¬ šega zveličanja je 900 krat vzdihnil; pre¬ stal je 162 marter, ki bi ga bile lahko same vmorile; v zadnjih vzdihljajih, kaker — 110 — vmirajoč, bil je 19 krat; ko je od sodnje Pilatove hiše do Kalvarije križ nosil, storil je 321 korakov. S kratka: nobeno pero ne more popisati, ne usta povedati, in nobeno serce ne more zapopasti, kaj in koliko je Jezus za te preterpel. To premišljuj in ne daj se več za greh prodati, ko spoznaš, s kakšnim kupom si odkupljen. Posnemaj tvojega z Jezusom križanega Frančiška, ki je na vprašanje, zakaj da se tako milo, tako močno in očitno joče, odgovoril: „Ter~ pljenje Kristusovo objokujem, ka¬ tero bi se ne smel sramovati po ce¬ lem svetu naglas objokavati.“ Odstavek 3. Kristus ni terpel samo za vse skupaj, ampak tudi za vsakega posebe. Ne zastonj torej, ampak resnično se moreš veseliti se sv. Pavlom: „Zivim v veri Sinu božjega, kateri me je ljubil in dal samega sebe za med (Gal. 2. 20). On je bolj ljubil tebe, kaker sebe, ker je hotel vnireti za te; mogel te je rešiti z eno samo besedo, z enim samim zdihljajem z, eno samo solzo, ali hotel je vse najhujše terpljenje prestati, hotel je biti z vervmi zvezan, z vdarei razmesarjen, s pljuvanjem vmazan, s ternjem kronan, se sramotnim lesom križa obložen, in slednjič je hotel bi¬ ti na križu grozno vmorjen, da bi bolj po- — 111 — kazal velikost svoje ljubezni do tebe. Ti¬ sočkrat in tisočkrat je bil pripravljen se pustiti za te na lica biti, svoj obraz oplju¬ vati, lase izruvati, roke in noge prevertati in po vsem životu se pretepsti. Poglej, ka¬ ko te je ljubil! Ti si bil njegov sovražnjk, in vender je on vmerl da bi ti živel. Kri¬ žanega Jezusa vboštvo je bogastvo ljubezni; koliker bolj je bil v pomankanju reven, toliko bogatejši je bil v ljubezni. Žeja kri¬ žanega Jezusa je gorečnost ljubezni. Kaj drugega žeja ljubečega, ali po čim drugem hrepeni, kaker po ljubezni ljubljenca ? Sra¬ mota križanega Jezusa je čast ljubezni. Občuduj to čudo ljubezni! Jezusovo ter- pljenje je predstava ljubezni, les sv. križa je čudež ljubezni in križani Bog je znamenje zmage ljubezni. Občuduj ljubezen čez vse ljubezni! Ta Jezusova ljubezen noče, da jo samo gledaš, o redovnik, ampak da jo tudi posnemaš; on zato ljubi, da bi bil ljub¬ ljen. Spričuj to ljubezen do križanega Je- znsa se serčnimi občutki, z djanjem in z napredovanjem. Zdihljaji. O neizrečeno poterpežljivi Jezus! ke- dobo dal moji glavi vode in mojim — 112 — božjega? O žalostni pogled! O prekleti greh, ki je tako nevsmiljeno ravnalsč začetnikom življenja! Nedolžen je Gospod, ali „ranj en je bil zavoljo naših hudobij; i z- tergan je bil iz dežele živih; za¬ voljo grehasvojega ljudstva sem ga v daril/ 1 govori Bog po preroku. (Izai. 53. 5.8). In jaz ne neham še mojega Boga žaliti in rano na rano kopičiti? O moj Bog, naj raji prej vmerjem, kaker da te zopet tako razžalim ter zbudim jezo večnega Očeta. Pre¬ klet naj bode greh, zavoljo katerega j e p o- stal Jezus prekletstvo. (Gal. 2.13). Zdaj pa hočem, o Jezus, pobrati tvojo obilno tekočo kri, da se bom ž njo opral svojih gre¬ hov. „Čedalj e bolj me operi, o Gospod, in očisti m e o d m o j e p r e g r e h e. “ (Psi. 50.4). Glej, poverniti hočem ljubezen z lju¬ beznijo, kri s kervjo, smert se smertjo. Ne spodobi se, da bi živel krivični, ko vmira nedolžni. O moj Bog, „m o j a du š a k op e r ni po tvoji pomoči! 11 (Psi. 118. 81). 113 — SEDMI DAN. Posvečen svetniku, čiger ime imaš. Zdihljaj. „0 Bog, kaj imam v nebe¬ sih in kaj ljubim na zemlji, kaker tebe ?“ (Psi. 72. 25). Penro iriiiiljimjL O čednostih sploh. Vvod. Misli si vse čednosti v podobi prav prijetnega verteca, po katerem se ne¬ beški ženin sprehaja in se posebno razvese¬ ljuje. Prosi milost, da bi mogel njih lepoto spoznati. Odstavek 1. „H valim o sloveče mo¬ že in naše o čake v n j ih r o do vin ah, ljudi bogate v čednostih. (Sir. 44. 1, 6.) Mati prave hvale je namreč čednost. Vstvaril je Bog drevesa, ki rodijo vsako svoj sad, vstvaril j e živali na zemlji in druge stva¬ ri ter jih je pohvalil, da so dobre; vstvaril je pa poslednjič človeka, pa ga ni pohvalil, da je dober, ker je hotel, da bi se človek, ki je obdarovan s prosto voljo, sam z vajo v čednostih dobrega in hvale vrednega sto¬ ril ; sama in edina hvala človeka je nam- — 114 — reč, množenje čednosti. Ako imaš bogastvo, časti, razveseljevanja in vse posvetne dobro¬ te, katerekoli si moreš misliti, ako si pa brez čednosti, si slab. Nasprotno pa, ako ni¬ maš nič od tega, kar sem naštel, če imaš pa čednost, si dober; ako imaš njo, imaš vse, ako pa nje nimaš, še samega sebe nimaš. Pravo bogastvo torej ne obstoji v blagu, ampak v čednostih, in na vekomaj ostane bogat tisti, ki se v čednostih odlikuje. Ka- ker je greh svoja lastna sramota in kazen, tako je čednost svoja lastna vrednost in last¬ no plačilo. Karkoli je velike vrednosti, jo dobiva od čednosti; zato je veliko vredna čis¬ tost, zmernost itd., zato namreč, ker so čed¬ nosti. Rekel pa boš: Težavna je pot do čed¬ nosti. Nikar ne obupaj, Bog ti bode stegnil svojo roko na pomoč; on, ki je vkazal upati in poskusiti, te bode podpiral, da boš mogel tudi dopolniti. Ti bi ne mogel tega, kar so drugi mogli ? — Gospod, Bog čednosti, daj da bom storil, kar vkazuješ in vkaži, kar hočeš. Odstavek 2. Čednost se more poplačati samo z nebesami. „Hodijo od čednosti do čednosti; vidi se Bog bogov na Sijonu.“ (Psi. 83.8). Čednost odstrani to, kar nas loči od Boga; ona premaga hudiča, podjarmi meso in zaničuje svet. čednost kroti — 115 — strasti, zatira slabe navade, vničuje grehe, lepša dušo, vedri pamet in tolaži vest. Čed¬ nost, katera narašča iz dobrega semena pre¬ mišljevanj, katere cvet so najboljši sklepi in sad pa dodra dela, obrodi obilnost vsega do¬ brega; njen sad je: veselje v duhu, mir, pro¬ stost, gotovost, obilnost zasluženja, vesela smert in plačilo nebeške slave; vse doželj i- v o se ne more ž njo p r i m e r j a t i. Kjer je čednost v duši, tam prebiva Bog, kaker v svojem svetišču. Zakaj se torej braniš služiti čednosti, za tako neizmerno plačilo ? Kaj te straši na božji poti ? Ali te morebiti straši zatajevanje? Kaj je slajši od njega, ki dobi¬ va za plačilo nebeško sladnost. Ali te straši ponižnost? Kaj je veliČastnišega, kaker ona, ki se bo veselila, ker bo na vekomaj poveli¬ čana. Ali te straši molitev? Kaj je od nje vrednišega ? V molitvi se pogovarjamo s kra¬ ljem kraljev. Ali 'te straši ljubezen božja? Kaj je močnejšega od nje, ki ji ni nič pre¬ težko. Ali se bojiš zasmehovavnih jezikov, zato ker dobro delaš? Ali je to sramota? Ali se bojiš grajajočih jezikov, zato ker ž njimi ne potegneš? Ali ti bode tokaj po¬ magalo na smertno uro? Ali se bojiš svo¬ jih strasti, katere moraš premagati ? Nikar se ne boj, ker to ni težavno, kar se težavno zdi; vse težave bodo naenkrat izginile, kaker — 116 — hitro se lotiš premagovanja.— Dober in kre¬ posten morem biti, ako le hočem, zakaj se torej bojim praznega strahu? Odstavek 3. »Pomnoži moč v moji duši“, moli kraljevi pevec, (Psi. 137. 3), in po pravici, zakaj ena čednost ni nobena čed¬ nost. Čednosti so mej seboj v taki zvezi, da komer ena manka, temu mankajo vse. Nikar bi ne hotel poviševati Abrahamove vere, Jo¬ žefove sramožljivosti in Davidove vsmiljeno- sti, ako bi ne bile krasotile čednostnega verta tudi sončnica stanovitnost, vijolica ponižnost in i'oža ljubezen. Temu priterjuje tudi sv. Gregor, rekoč: »Posamezne čednosti ne m o r e j o n i k a k e r p o p o 1 n o m a biti, zakaj tista modrost ni prava, ki ni pravična, zmerna in pogumna; tudi tista zmernost ni popolnoma, ki ni pogumna, pravična in modra; tudi tista pogumnost ni popolnoma, ki ni modra, pravična in zmerna.” Po¬ glej Danijelovega velikana; imel je zlato bliš- čečo glavo, sreberna svitla persa in terdno bronasto truplo, in vender ga je zdrobil ka¬ menček, ker so mu bile noge iz gline. To je podoba nepopolnega človeka, katerega ena sama nevkrotena strast verze in v peklensko brezno privleče. — 117 Zdihljaji. „0 globočina bogastva, modro¬ sti in znanj a b ožj ega!“ (Rim. 11. 33). Kaj je prijetniše in veselejše, kaker čednosti? Koga ne bo veselilo, noč in dan s čednostmi se lepšati, s katerimi duša svojega ljubeznji- vega ženina neprenehoma na se vleče in va¬ bi? „Zbudi se, kateri spiš, in vsta¬ ni odmer tvih in Kristus te bo raz- svetlil.“ (Efez. 5. 14). „Glejte, zdaj je prijetni čas, glejte, zdaj je dan zveličanja, kerpride noč, ko nih¬ če več ne more delati.“ (2. Kor. 62 in Jan. 9. 4). Venčajmo se torej z nevsah- ljivimi cvetlicami! Nobena težava, noben trud me ne sme več ostrašiti v napredovanju v čednostih. Dobri duh čednosti je že napolnil mojo dušo in moja hrana bo volja mojega Očeta, ki je v nebesih. O Gospod, vsmili se me, „ker ne stoji ne na njem, ka¬ teri hoče, ne na njem, kateri te¬ če, ampak na Bogu, kateri se vsmi¬ li. (Rim. 9. 16). Izpraševanje, O krotenju jezika. „Ako pa kedo misli, da je po¬ božen, pa ne berzda svojega jezi- — 118 — k a temuč zapeljuje svoje serce, je prazna njegova pobožnost. “ (Jak. 1. 26). Da ne boš pa po nevrednem ampak resnično redovnik, moraš se naučiti, kaj, s kom, kje, kedaj in kako ti je treba govoriti. Učen Drekselij našteva te le sla¬ bosti, na katere se moraš v vaji molčanja večkrat zmisliti: prilizovanje, preklinjeva- nje, zasramovanje, onečaščevanje, oči¬ tanje, sleparija, klepetanje, hinavstvo, sla¬ bo privoščevanje, obrekovanje, nesram¬ nost, laž, norčije, ponašanje, krivo pri- segovanje, toženje, prepir, podpihovanje, gerdo govorjenje in grajanje. Kako si se do zdaj tega ogibal in prizadeval do¬ bre reči govoriti? Gerdo je preglasno go¬ voriti, naglas in nespodobno se smejati, pretergavati drugemu besedo in se presilno s kom prepirati. Ali nisi ti vsega tega kriv? Navadi se raji krepostno govoriti, nauči se Boga hvaliti, oznanjevati, moliti ga in blagoslavljati ter v vsem se mu zah¬ valjevati; nauči se bližnjega podučevati, svariti in opominjati; nauči se govoriti ob času pogovarjanja o Jezusu in svetinkih, zlasti tvojega reda, o vodilu, o redovnih vstanovah, o cerkovnih obredih in predpisih ali rubrikah, o branju pri mizi, o kerščan- skem nravoslovju, o tem, kako se more po- — 119 — magati bližnjemu, in poslednjič o vsem, kar krepča dušo in spodbuja bližnjega. Dno jniiiljimji O neskončni ljubezni božji proti nam. Vvod. Misli si Boga v podobi ognja, ki iz ljubezni do stvari sam sebe žge, in prosi milost to dobro spoznati. Odstavek 1. „Bog je ljubezen, in kedor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem.“ (1. Jan. 4.16). Tolikšna je božja ljubezen do nas, koliker- šen je Bog sam na sebi. Nič ni v Bogu, s čemer bi te on ne ljubil. Ljubi te božja vsegamogočnost in te ohrani, — ljubi te božja modrost in te razsvetljuje, — ljubi te božja previdnost in te vodi, — ljubi te božja vsmiljenost in te podpira. Noben ljubeč člo¬ vek ne more tako goreče ljubiti svoje ljubljen¬ ke, kaker ljubi Bog naše duše. Noben oče ne ljubi tako svojega pervorojenca, nobena mati ne tako svojega edinorojenca in noben ženin ne tako svoje neveste, kaker ljubi Bog mene in tebe in vsakega človeka. Pustimo izmišljevanje božje modrosti, prizadevanje njegove vmiljenosti in gorečnost njegove — 120 — dobrotljivosti, kako bi nam mogel on še več dobrega storiti, ker ni nič, kar bi ne bil za naše zveličanje storil.— Ljubi to¬ rej, duša moja, koliker moreš, to bistveno ljubezen; nič ne moreš boljšega storiti, ka- ker ljubiti; tudi nimaš druge dolžnosti, kaker ljubiti in tudi ni nič častnišega, ne lažjega, ne koristnišega, kaker ljubiti njega, ki je tebe ljubil od vekomaj in te bo lju¬ bil do vekomaj. Odstavek 2. „Bog je svet tako ljiubil, da je dal svojega edinoro j e nega Sinu.“ (Jan. 3. 16). Dal bi bil kaj boljšega, ako bi bil imel. Ali more oče koga bolj ljubiti, kaker svojega edinoroje- nega sinu? Glej, in vender je dal nebeški Oče tega iz neizmerne ljubezni do tebe, zavoljo tebe in za tebe; ali ni tedaj zado¬ sti drago kupljena tvoja ljubezen? Sin je tebe ljubil bolj kaker sebe, ker je hotel vmreti za te. Ako ljubi nevernik tega, ki njega ljubi, ali mari ne bo redovnik ljubil tega, ki je zanj vrnerl? Z ljubeznijo si pridobimo Boga. Iz ljubezni do nas se je združil Bog s človekom in ne z drugo stvarjo. Ljubezen je storila Sinu božjega Sinu človekovega, ljubezen ga je v jaselce položila, ljubezen ga je na križ pribila in ljubezen ga je vmorila. — Sv. Duh je lju- — 121 — bežen in se svojimi darovi in dobrotami te razsvetljuje, ljubi in posvečuje. Bog lju¬ bi človeka bolj kak er celi svet; vkazal je vsem stvarem, in tudi angelom, da naj člo¬ veku služijo. Koliko časa še ne boš ljubil te ljubezni? Ako hočfeš, moreš Boga ljubi¬ ti, in ker tolikokrat to moreš in vender ne storiš, ali ni to največa izmej vseh hudo¬ bij ? — Moj ljubi Jezus, ali morem na te misliti, da bi te ne ljubil ? Ali morem pre¬ mišljevati tvojo dobrotljivost, da bi se v meni ljubezen ne vžgala,—tvojo blaženost, da bi se ne raztopil — in tvojo ljubezen, da bi te ljubiti ne začel? Odstavek 3. „Gospod tvoj Bog je žroč ogenj.“ (5. Mojz. b. 4. 24). Bog nas ljubi tako silno, da se mu ne pravi samo, da je goreč, ampak, da je v resnici sam ogenj. Bog ljubi človeka in včlovečil se je zato, da bi človek, z lju¬ beznijo do včlovečenega Boga, postal po¬ doben Bogu. Bog ljubi grešnike; ako bi jih ne ljubil, ne bil bi prišel nigdar za¬ voljo njih iz nebes. O kaj vse Jezus dela, da bi ga mi ljubili! Dobrika se, kaker že¬ nin ; pomaga nam, kaker oče; podpira nas, kaker brat; služi nam, kaker hlapec; zdra¬ vi nas, kaker zdravnik in terpi, kaker kri¬ vičen; skorej kaker da bi bil Bog zares — 122 — nesrečen, ako bi nas ali on ne ljubil, ali ako bi mi njega ne ljubili. Verh tega se nam daje še vsega v jed, v pijačo, v ceno in dar, in to ne zavoljo drugega, kaker zato, ker nas ljubi in želi ljubljen biti. Če je to malo, povej mi, za kakšno plačilo pa hočeš ljubezen ljubiti? Prosi in derzno ter¬ jaj, karkoli boš prosil, boš dobil, tista do¬ brota pa ne bode veča od večne sreče, ki je zapopadek vseh dobrot; to pa je Bog obljubil in dal jo bode tudi tistim, ki ga ljubijo. Zdihljaji. Gospod, ti me ljubiš, jaz tudi tebe ljubim! Kar te je, si ves moj in kar je mene sem ves tvoj. „Moj e serce in mo¬ je meso se veseli v živem Bogu.“ (Psi. 83. 3). Iz sebe bom stopil, da pri¬ dem k tebi, o Bog! Kje si, moj ljubljenec? Želim biti razvezan in s teboj. Ne bom počival, dokler ne najdem nje¬ ga, ki ga ljubi moja duša. Veselim in radujem se v vseh svojih občutkih nad tvojo slavo in neskončno dobrotljivostjo, in zato ker ji jaz ne morem nič od svojega dodati, njo samo darujem tebi v znamenje ljubezni. O ljubljenec moj, pristudi naj se mi vse veselje, ki ni v tebi! Ako brez — 123 — tebe živim, sem inertev. Ogenj si ti, sežgi me, poglej, o Bog, pripravljeno je moje serce. To edino si želim, da postanem ves ogenj, da bom tako ves gorel iz ljubezni do tebe. Izpraševanje. O ponižnosti. Mnogi sveti in pobožni možje so na¬ šteli razne stopinje ponižnosti. Teliki očak sv. Benedikt in sv. Tomaž jih naštevata po 12, sv. Ignacij in serafinski sv. Bona¬ ventura po 3, Kasijan 10, Anzelm 7. Po- glavitniše izmej vseh so te le: 1. samega sebe zaničevati,—2. samemu sebi ne zau¬ pati,—3. ne hrepeneti po hvali in časti,—- 4. iskati zaničevanje, — 5. čez nobenega ne tožiti,—6. radovoljno odkrivati lastne po¬ greške,—7. biti vsem podložen,—8. želeti ponižnih opravil, — 9. spoznati se za naj- nižjega, za vse nepotrebnega in božjih da¬ rov samih nevrednega,—10. pri osramoče- nju, pri zatožbah in kreganju molčati.— Na kateri teh nebeških stopnjic si ti? O moj Bog, še naj nižje nisi dosegel! Da, še celo napačno hrepeniš po človeški hvali, po prikupljenju, povišanju in visokosti. Dru¬ ge zaničuješ, terdovratno se svojih misli deržiš, sam o sebi Bog vedi kaj misliš. — 124 — Ali je to življenje redovnika? „Takrat naj si misli kedo, da je redovnik, ko se bode štel za najmanjšega, tudi ako bi op ra vij al veča krepost¬ na dela,“ pravi sv. Izidor. Naš sv. oče Frančišek je imenoval svoje sinove zato „manjše“, da bi se ne prederznili po¬ stati „veči“. Kedor je v resnici »manj¬ ši", šteje se nevrednega vsake časti, druž¬ be, ugodnosti kraja, živeža in obleke. Ali misliš ti tako ? Tretje premišljevanje. O ponižnem spoznavanju samega sebe. Vvod. Misli si, da si takšen, kakeršen si bil, preden si bil vstvarjen, in prosi mi¬ lost, da to spoznaš, Odstavek 1. Ko je hotel zvedeti Moj¬ zes božje ime, dobil je od Boga odgovor : „Jaz sem, kedor sem.“ (2. Mojz. b. 3. 14). Čudno! Kako bodo Izraelci spoznali iz tega imena Boga ? Ali mari niso tudi druge stvari, kar so? Liran odgovarja: Ne biti, je lastno stvarem, ker niso nič same od sebe, ampak svoje bi¬ tje im a j o od Boga. Ako je torej božje ime „biti“, človeško bo „ne biti.“ S pomočjo — 125 — luči sv. vere preišči samega sebe, in ko boš od sebe odstranil, kar je božjega, ko ne boš gledal v sebi drugega, ampak ti¬ stega, kaker si bil pred tisoč leti, — z eno besedo: kjer ne boš nič našel, tam si na¬ šel samega sebe. Pred tisoč leti so se voj¬ skovali, zidali so poslopja in na tisoče dru¬ gih reči so delali, in vse to brez tebe, ta¬ krat nisi še imel ne duše, ne telesa, ne življenja, nobene pravice ali zasluženja, da bi bil; kar si bil takrat, to si tudi zdaj sam od sebe. Prav gerdo samega sebe sle¬ piš, ako misliš, da si kaj sam od sebe. Spoznaj vender z najmodrejšim, ki o sebi pravi: „Jaz pridgar (Eklesiast) sem bil Izraelov kralj v Jeruzalemu.“ (Pridg. 1. 12). Bil sem, zdaj nisem več,—tako razlaga te besede Hugo od sv. Viktorja ; — ker čeravno sem, vender to spoznam, da to nič ni, kar sem. Objokuj svojo slepoto, ker si do zdaj toli¬ ko od sebe mislil, ter obudi djanje vere, da sam o sebi nič nisi in nič ne moreš. Odstavek 2. Pisano je o Bogu: „On sam je.“ (Job. 23. 13). Sv. Gregor do¬ stavlja: „Stvari namreč pravzaprav niso, ker nikaker ne obstojijo sa¬ me od sebe; vse so iz nič vstvarje¬ ne in vse njih bitje bi se izgubilo — 126 — v nič, ako bi jih Starnik vsega sč svojo vladajočo roko ne podpiral." Enkrat za vselej je resnično: on, ki je vse iz nič vstvaril, on sam je vse, kar je pa Bog iz nič vstvaril, to vse je nič. Nič ne znaš in nič ne storiš, ako o samem sebi ne misliš, da nisi nič. Keder boš samega sebe začel zaničevati, tedaj se bo Bog na te ozerl. „Ta je pri vsi h edina po¬ polnost, spoznanje lastne nepopol¬ nosti," pravi sv. Jeronim. Nobenemu ni znano, kaj in koliko ne ve, nobeden ne pozna samega sebe ; človek je neki nepo¬ znani nič; zatorej pravi prerok: „Bi 1 sem t u d i j az v nič s to r j en, in nisem ra¬ zumel. 4 (Psi. 72. 22). Koliker se natora praznote boji, toliko bolj jo išče ponižnost. Poglej sv. Frančiška. Dobro je vedel ta sv. oče, da po svoji natori ni nič in da samo z natornimi močmi ne more nič ; zato, pravi sv. Bonaventura, je raji hotel po¬ slušati grajanje, kaker pohvalo, ker je ve¬ del, da grajanje k poboljšanju spodbuja, polivala pa v greh napeljuje; in zatorej je večkrat, ko je ljudstvo povzdigovalo zaslu- ženje njegove svetosti, zapovedoval kate¬ remu bratu, da naj mu nasprotno poniže¬ valne besede govori in zaterjuje. Tudi Kor¬ nelij a Lapide je imel navado pogostoma — 127 — zdihovati: „0 Gospod, kedo sem jaz in kedo si ti? Jaz sem globočina ni- čemernosti, nevednosti, hudobije in nič,—ti pa si globočina resnice, modrosti, dobrotljivosti in v se g a. “ Tedaj „moj Bog in moje vse.“ Odstavek 3. Poprej ošabni, poznej pa ponižani Nabuhodonozor naravnost spozna¬ va, rekoč: „.Vsi prebivavcina zemlji so pred njim — namreč pred Bogom — šteti kak er nič.“ (Dan. 4. 32). Kaj si pa ti človeček proti celemu svetu ? Ge že celi svet ni nič proti Bogu, premisli, kaj je pa tvoj nič proti njemu? „Ogledal sem se, in ni ga bilo člo veka. “ (Jer. 4. 25). In kaker nisi nič v bitju, tako tu¬ di nisi nič v obstanku. Dekončan kip ne potrebuje več umetnika, ti pa neobhodno potrebuješ svojega stvarnika. Neskončno bolj si odvisen od Boga, kaker svetloba od sonca, kaker senca od telesa in sad od drevesa. In recimo, kar je sicer res, da si igrača bolezni, nesrečen, vbog, v starosti nestanoviten, pepel, červ, smrad, gnjus, človek iz mokre zemlje, prej obsojen kaker rojen; in vender, zato ker si grešnik, nisi nič. „Greh je nič—pra\i sv. Avguštin— in ljudje, ko grešijo, postanejo nič. Da, še celo slabši kot nič si postal, — 128 — ker si Boga razžalil; bolje bi bilo, da bi nikoli ne bil, kaker da si to storil. Ti nisi nič, ne moreš nič, ne znaš nič in nimaš nič; ali se boš tedaj še ponašal ? Imej svo¬ jo ničevnost vedno pred očmi, uči se biti nezanesljiv proti samemu sebi in vedno po¬ navljaj: „Moj Bog in moje vse.“ Zdihljaji. O neizrečeno ponižni Jezus, zdaj še le se sam sebi studim, ko sem s pomočjo tvoje milosti spoznal da nisem nič. O ne¬ spametni napuh, ki me je tolikokrat po¬ vzdignil nad to, kar sem! Ti, o moj Jezus, ko si bil vse, si sam sebe v nič storil, ko si podobo človeka in niča na se vzel; jaz pa, ki sem nič, sem sam sebe poviševal, kaker da bi bil vse. Oj ostudna prevzetnost! Druge stvari po sili ne morejo prestopiti svojih natornih mej, le edini človek noče ostati v svojih mejah, ampak le više želi zleteti. Gospod, nigdar ne bom več tako nespameten, ker sem se od tebe naučil, „da si krotek in iz serca ponižen. Ivolim sinajzadnjibiti v hiši svo¬ jega Boga, ker si me v svoji resni¬ ci ponižal. To bo moje geslo, to moje govorjenje, to moj napis: nič. — 129 OSMI DAN. Posvečen vsim svetnikom. Zdihljaj. Moj Bog in moje vse! Pum premišljevanji. O visokosti blažene Device Marije. Vvod. Predstavi si Marijo, kaker ne¬ beško kraljico, od presvete Trojice venčano, ter prosi milost, da bi mogel njene pred¬ nosti bolje spoznati. Odstavek 1. „ C e z vse ljudstva in čez vse narode sem višji oblast imela." (Sir. 24. 9, 10). Marija je umet¬ no delo presvete Trojice, božja shram¬ ba, čudež svetosti, veselje neba, upanje zemlje in obojih ljubezen. Ona je vsa popolnoma, lepota vesoljnosti in najbolje izmej božjih del; v njej se namreč naj- slavniše združuje vse. kar imajo vsi drugi. Ona je tista podoba božje dobrotljivosti in sredstvo občevanja božjega sč stvarmi, v katero je Bog obilniše izlil zaklad svoje mogočnosti, modrosti in dobrotljivosti. Kar¬ koli imenujemo veliko, je manjši kaker — 130 — Marijina visokost; razen Boga samega je ona nad vse visoka; vse stvari gleda ona globoko pod seboj, nad seboj pa ne vidi drugega, kaker svojega Stvarnika. To per- vorojenko vsega sveta povišuje nagnjenost angelov, oznanjuje jo družba prerokov, ča¬ sti jo število aposteljnov, hvali jo množica marternikov, razglasuje jo veselje spozna- vavcev, priporoča jo petje devic; njej slu¬ žijo in jo časte vsi pravični izvoljeni. — O Marija, dodeli mi, da te bom tudi jaz s temi hvalil ! Odstavek 2. „ V družbi svetni¬ kov je moje stanovanj e.“ (Sir. 24. 16). Po pravici pravi tako Kraljica svetni¬ kov, zakaj karkoli milosti in slave, karkoli čednosti in lepote, karkoli časti in visoko¬ sti so imeli drugi svetniki, in tudi vsi sku¬ paj vzeti, vse to se sveti še mnogo žlaht- niše v Mariji. Karkoli milosti in slave so svetniki dobili, dobivali so jo po malem, Marija pa je naenkrat postala milosti polna. Kaker izginejo zvezde pri sonč¬ nem vshodu, tako otemni pred Marijino visokostjo čast vsih svetnikov. Toliko in takšno je veličastvo Marijino, da presega razum vseh stvari in da je je vstani le Bog sam zapopasti. Mej materjo in mej služabniki in služabnicami božjimi je sko- — 131 — raj neskončen razloček. Drugi svetniki sto¬ je kaker služabniki z naj večini spoštova¬ njem pred božjim tronom, kraljeva hči pa, mati in nevesta večnega kralja, sedi prav blizu presvete Trojice. Ako bi se djala na eno stran tehtnice velikost te kraljice, na drugo pa vsili svetnikov, zmagala bi slava Marijina. „Veči slavo ima Mari j a sama, kaker vsi svetniki skupaj' 1 , takojebi- lo razločno razodeto sv.Tomažu Kantuarske- mu. —■ Veseli se, slavna Devica, mej vsemi najlepša! Tudi jaz se veselim, da si, kar si. Odstavek 3. Marija je mati tistega, čiger oče je Bog. „Sveto, katero bo iz tebe rojeno, imenova imenovano bo Sin božji. 11 (Luk. 1. 35). Samo to, da je Marija mati božja, presega vsako vi¬ sokost, katero si moremo za Bogom le mi¬ sliti. Sv. Tomaž Akvinski pravi: „Blaže- na Devica ima od tega, ker je mati božja, neko neizmerno čast iz neizmerne dobrote, ki je Bog, i n o d t e strani ne m o r e s e k a j b o 1 j- šega storiti, kaker ne more biti nič boljšega, kaker je Bog 11 . Bog more vstvariti nebo sč zvezdami bolj obseja- no, širje morje in zemljo prijetnišo od raja, ali veče matere, kaker mater božjo, ne mo¬ re vstvariti. Ta devica je spočela njega, — 132 — ki ga niso mogle nebesa obseči; rodila je njega, ki je vedno bil, je in bo; dojila je njega, ki daje vsim jed o pravem času; podložen jej je bil tisti, kateremu je vse podložno. Ona je bila neoskrunjena, pa brez nerodovitnosti; rodovitna, pa brez o- madeževanja; je nosila, pa brez težave; je porodila, pa brez bolečin. Ona je bila mati, pa brez izgube devištva; ni se spodo¬ bilo namreč, ne drugi materi imeti takega sinu, ne drugemu sinu imeti tako mater in de¬ vico. —- O, ako bi bil tudi ti pobožen sin te matere! Srečen bi bil v resnici tedaj, ako bi te tudi ona sprejela za svojega simi; ker, kaker ni hotel biti Bog v njenem povzdig- njenju nobenim postavam podložen, tako tudi ne bode v njenem vslišanju. Zdihljaji. v Ceščena, češčena, tisočkrat bodi češ- čena Marija, milosti polna, ki si bila sama vredna biti mati božja ! Čestitam ti in ve¬ selim se iz celega serca vse tvoje velikosti, ki jo imaš v nebesih in vse časti, ki jo dobivaš na zemlji. O da bi bilo meni mo¬ goče tvoji slavi tudi kaj dodati! Grlej, vso kri bi hotel prav rado voljno zapraviti za njo, — ako se sme imenovati zapravljivost — 133 — to, kar se poverile s tolikimi milostmi. Ma¬ rija, skazi se mater tudi meni, jaz se ho¬ čem vsaj od zdaj skazovati tvojega sinu. Raje hočem izgubiti življenje, kaker otročjo ljubezen do tebe. In kedo bi ne ljubil te Device, „katere slava je posebna in častna prednost, da je bila vredna imeti z Bogom očetom skupaj enega in tistega sinu,“ kaker pravi sv. Bernard. Marija ljubi me¬ ne, jaz ljubim tebe! Izpraševanje. O pravem opravljanju molitev. Modri Sirah opominja: „Pred mo¬ litvijo pripravi svojo dušo in ne bodi kaker človek, kateri Boga skuša.“ (Sir. 18. 23). Ali vbogaš to opo- minjevanje? S kakšnim pripravljanjem, na¬ menom in pazljivostjo, s kakšnim prizade¬ vanjem odstraniti zaderžke, opravljaš ti svoje molitve in premišljevanja? Ali se ne pregrešiš morebiti z nespodobnim zader- žanjem telesa, z radovednimi pogledi ali pa z glasom ? Ali ne hitiš morebiti preveč, keder moliš sam, ali pa očitno v družbi? Ali ne motiš morebiti drugih s kako nad¬ ležno posebnostjo ? Koliko časa porabiš — 134 — vsaki dan za molitev ? Ali ne opuščaš vča¬ sih svojih molitev, ki jih sicer opravljaš iz lastne pobožnosti? Kako se zaderžiš pred in po sv. maši? Kako marljivo premišlju¬ ješ ? Ali premišljevanja nigdar ne zanema¬ riš? Kako se zoperstavljaš raztresenosti? Kako in kolikrat obujaš djanja čednosti, vere, upanja, ljubezni, kesanja in vdanosti v božjo voljo? Kako pogostoma in kako pazljivo ponavljaš zdihljaje? „Treba je vedno moliti in ne jenjati.“ (Luk. 18. 1), Drugi premišljevanji. O Bogu. Vvod. Zleti v duhu v nebo in glej tam na vzvišenem stolu sedečega Boga, ka¬ terega molijo vsi zveličani. Prosi milost, da bi mogel to bolje spoznati. Odstavek 1. „Častite Boga ko¬ li k e r le morete, on je v e n d e r še višji in čudovito je njegovo veli¬ častva". (Sir. 43. 32). Misli si lepoto tako krasno, da že pri samem pogledu na njo, vsili serca pridobi, tako, da več velja samo enkrat, in to le samo en trenotek, jo gledati, kaker vživati več stoletji vse sladnosti sveta, Bog je vender še višji. — 135 — „Kedo nas tako veseli, kak er on, ki je storil vse, kar nas veseli?" govori sv. Avguštin. Misli si tako visoko veličastvo, da bi bilo več vredno njemu na čast vsakoverstno terpljenje prestati, ka- ker vladati celi svet, Bog je vender še višji. Misli si tako neizmerno dobroto, ka¬ tero je hujše le z eno samo mislijo razža¬ liti, kaker v resnici vse stvari vničiti, Bog je vender še višji. Misli si tako popolno A r segamogočnost , kateri je vse povprek enako mogoče, Bog je vender še višji. On je namreč višji, kaker si moremo misliti, boljši kaker vse dobro, popolniši, kaker vsaka popolnost. Bog je plačilo, za katero se moramo vojskovati in truditi; on je za¬ vetje, v katero moramo hiteti in po njem hrepeneti; on je sreča, katero moramo pri¬ čakovati in upati. Za Boga ne moremo ne preveč terpeti, ne preveč delati. „Kar- koli mi hoče dati moj Bog, naj vzame vse, in s e b e n a j se m i d a", pravi sv. Avguštin. — Želim biti rešen in gledati svojega Boga! Odstavek 2. „ V e 1 i k j e Gospod in prav častitljiv, in njegovo veliča¬ stvo je neizmerno". (Psi. 144. 3). Pri Bogu ni konca, njegove popolnosti so povsem neskončne. Bog je lepota brez na- — 136 — pake, velikost brez kolikosti, dobrota brez kakovosti, večnost brez časa. Bog je ne- vidljiv, ki pa vse vidi; nespremenljiv, ki pa vse spreminja ; nevstvarjen, ki pa vse stvari, vse daje in nič ne izgubi. Bog je velik v oblasti, v visokosti, v veličastvu ; velik je v mogočnosti, v pravičnosti, v vsmiljenosti; prečuden je v svojih sklepih, sodbah in odlokih ; on je edin v Očetu, Sinu in sv. Duhu. Bog je sam na sebi ne¬ izrekljiv ; vidljiv je v stvareh, v angelih zaželen, v ljudeh ljubeznjiv in strašan v pogubljenih. Bog je tako dobro bitje, da bi ne mogel le en trenotek prenehati da¬ jati se nam samega sebe ; on je vsegamo- gočno bitje, ki je iz ljubezni do nas vstva- ril vse iz nič. On je tako pravično in vsmiljeno bitje, katero, da bi bilo vsmiljenje izkazalo, je zaneslo ljudem, ali „svojemu lastnemu Sinu ni zaneslo.” (Rim. 8, 32). On je bitje, ki nas tako ljubi, da nigdar ne odneha. „Vzrok ljubiti Bo¬ ga, je Bog“, pravi sv. Bernard. — O Bog, jaz se veselim, da si, kar si! Odstavek 3. „Pokazal ti bom vso dobrotljivost". (2, Mojz. 33.19). Kaj iščeš, o človek, okoli dosti dobrega ? Išči edino dobro, v katerem je vse in največe dobro in zadosti ti bo. Ako ljubiš dobroto, — 137 — glej jo dobroto vseh dobrot! Ako ljubiš dobre reči, ki so vstvarjene, zakaj bi ne ljubil Boga, ki jih je vstvaril ? Ako to do¬ broto najdeš, najdeš vse. Ako si lačen, on ti je hrana; ako si žejen, on ti je pijača; ako si bolan, on ti je zdravilo ; in ako v- merješ, je on življenje. „Zastonj se išče zunaj Boga to, kar se v njemu sa¬ mem nahaja, pravi sv. Avguštin. Boga najti se pravi, najti vse dobro. V njem namreč najdemo vse ; nič ne moremo po- pogrešati, ako imamo njega, ki ima vse. Zdihljaji. O edino, najviše in vse dobro, zunaj katerega in brez katerega ni nič dobrega, po katerem pa in v katerem je vse dobro! Veržem se pred teboj v globočino svoje ni- čevnosti in častiti hočem tvojo najvišjo in čudovito dobrotljivost. Vreden si, o Go¬ spod, da te molijo vse stvari, ker ti si vender še višji in veče časti vreden, kaker se ti more z molitvijo in češčenjein ska- zovati. „V e lik je Gospod in vse hvale vreden" (Psi. 47. 2). Karkoli si moremo dobrega misliti, to je Bog, in še neskončno več. Hvalijo in povišujejo naj te vse moči moje duše in vsi deli mo¬ jega telesa! Nič ti ne zadostuje, ampak — 138 — zadostuješ si le sam sebi. Hvali naj te to¬ rej tvoje božanstvo, s to hvalo hočem zdru¬ žiti svojo. Oh, da bi jo mogel združiti za celo večnost! In tudi če bi vedel, da bom vekomaj pogubljen, nikaker bi ne hotel odjenjati hvaliti te, ampak tim krepkejše bi se hotel oglasiti, da bi te vsaj na tem svetu hvalil, če bi bil na onem tega ne¬ vreden. „Hvali Gospoda, moja duša, hvalil bom Gospoda vse žive dni; prepeval bom svojemu Bogu, dokler bom živ.“ (Psi. 145. 2). Izpraševanje. O dobrih sklepih storjenih v tih duhovnih vajah. Stanovitno izpolnjevanje dobrih skle¬ pov, je najboljši konec duhovnih vaj. »Ka¬ teri pa obstoji do konca, bo zve¬ ličan". (Mat. 10. 22). Namen tvojih o- semdnevnih vaj je bil ta: začeti dobro ži¬ veti in tega nigdar več ne opustiti. Ako si začel dobro, ne manka ti drugega, ka- ker da stanoviten ostaneš in natanko iz¬ polnjuješ svoje dobre sklepe. Gotovo si to¬ le sklenil : 1. zaničevati ničemernosti in posvetne misli, ter se vso skerbjo paziti na zveličanje svoje duše; — 2. zoperstavljati — 139 -- se strastim, kaker hitro se zbudijo, da meje ne prestopijo ; — 3. v noben mali greh prostovoljno ne dovoliti; — 4. ničemer ne dati prednost pred pokorščino ; — 5. vo¬ dilo, vstanove ali statute in druga skupna opravila natanko izpolnjevati; — 6. vsake- danja premišljevanja, posebno izpraševanje in navadne svoje lastne pobožnosti nigdar več ne opustiti; — 7. blaženo Devico Ma¬ rijo posebno ko svojo mater častiti; — 8. posebno marljivo ponavljati dobre namene, zdihljaje in djanja čednosti, namreč: če- ščenja Boga ali molitve, vere, upanja, lju¬ bezni, vdanosti v božjo voljo, itd.; — 9. v prihodnje bolj skerban biti v krotenju in v napredovanju v redovni popolnosti ; — 10. ogibati se lenobe in čas, v katerem se kaj zaslužiti more, najbolje porabiti. — To in kaj enakega skleniti je bilo lahko, ali to natančno izpolnjevati, to je delo in trud. Zastonj so dobri sklepi, ako se ne iz¬ polnjujejo. Ali misliš, da boš izpolnjeval to, kar si sklenil ? Da, če se boš samega sebe moeeval, ti verujem, da boš. Priza¬ devaj se torej grešne nevarnosti odstranje¬ vati, z dobrimi pripomočki se proti njim zavarovati, pred slabimi priložnostmi be¬ žati, iz greha, v katerega bi morebiti iz slabosti pal, hitro vstati, mlačnost, ki bi se — 140 — znala z raznimi izgovori prikrasti, otresiti in vsaki dan, kaker z nova začenjati. Zato ker nisi od svojih zadnjih duhovnih vaj tako ravnal, zatorej si se mnogo pregrešil. Takšen bodi, kakeršen si v tih dneh skle¬ nil biti. Zatilje premišljevanje. O izpolnjevanju dobrih sklepov. Vvod. Premisli vse dobre sklepe, ki si jih storil v teku duhovnih vaj, ter prosi milost, da bi jih Bog poterdil. Odstavek 1. Konec venca delo. „Der- ži, kar imaš, da ti nihče krone ne vzame.“ (Skr. raz.3. 11). Samo stanovit¬ nost dodeli krono delavcem in borivcem. „Tim, ki začnejo, se plačilo oblju¬ bi, tim pa, ki stanovitni ostanejo, se da“, pravi sv. Avguštin. Da zadobiš kraljestvo, ki nima konca, moraš ostati sta¬ noviten do konca. Nič ti ne bo koristilo, ako boš delal skozi celo življenje, ako pa na koncu življenja delo opustiš. Več koristi edi¬ ni zadnji trenotek, kaker vsa pretekla leta; ta namreč, ki zadnji trenotek delo opusti, vse izgubi. Ne boš se mogel izgovarjati, ako boš po tih duhovnih vajah še hudoben. Iz- 1 — 141 — govarjati se ne boš mogel z nemogočnostjo, ker prepričal si se, da sveto živeti ni čez tvoje moči ; mogel boš, kar si mogel, kar je bilo prej mogoče, bo za naprej še lažje. Naučil si se ta čas, kaj je treba delati, in ‘ podaljša se ti življenje, da se poboljšaš in dobre sklepe izpolniš. Navadno se pravi: naredi iz potrebe čednost, — ti pa se na¬ uči narediti iz čednosti potrebo in prepričaj se, da moraš tako stanovitno v čednosti ži¬ veti, kaker da bi ne bil prost, ampa po neizogibni potrebi k temu prisiljen. Ko to premisliš, naj bode edini tvoj sklep to: ) storjene dobre sklepe natančno izpolnjevati. — Imam ga, koger ljubi moja duša in ga ne izpustim. Odstavek 2. „Kaker smo nosili podobo zemeljskega (človeka), nosi¬ mo tudi podobo nebeškega". (1. Kor. 15. 49). Kristus je v nebesih nespremen¬ ljiv in stanoviten, da se ne bode nigdar in prav nič spremenil. Da boš torej njegovo nebeško podobo na sebi nosil, moraš svoje sklepe po moči vterditi in nikaker več ne odstopiti od njih. Grozno je, dobro začeti in slabo končati ter dobremu začetku na¬ sproti postaviti slab konec. Ali te morebiti strašijo težave, katere previdiš ? Navada vse premaga, tudi natoro, kaj bo pa še le mo- — 142 — gla milost božja ? Z njeno pomočjo ti je bilo mogoče začeti, mogel boš torej tudi nadaljevati življenje, kaker si sklenil. Lažje je enkrat za vselej stanoviten ostati, ka¬ ker opuščati in zopet znova začenjati; sa¬ mo začetka se vstraši duh. Z navado po¬ stane lahko, kar se od začetka zdi nemo¬ goče. Eno djanje duhovnega življenja od¬ pira pot drugemu. Težava, ki si jo domi- šljuješ, ne pride vsa ob enem, ampak po¬ lagoma in po malem. Mogel si prej, zdaj tudi moreš in mogel boš tudi za naprej. — O Jezus, krepost in moč tvojih služab¬ nikov, okrepčaj me, da te nigdar ne za¬ pustim ! Odstavek 3. „Svet človek ostane v modrosti, kaker sonce; nespame¬ ten pa se spreminja, kaker luna“. (Sir. 27. 12). Dober in zvest mož derži besedo svojega obetanja tako, kaker da bi jo bil s prisego priterdil; tudi ti se moraš deržati svojih sklepov, kaker bi se bil z obljubo na nje navezal. Bodi stanoviten v dobrem, ker spodbujanje, ki te je nagibalo, da bi postal dober, je tudi zdaj ravno tako resnično. Ostani stanoviten, ker je vredno in pravično, da služiš Bogu, ki te vedno ljubi ; ž njegovo milostjo pridobil si si že mnogo zasluženja, nikar ga ne izgubi se — 143 — svojo nestanovitnostjo. Stanoviten ostani v ojstri pokori, ker čas je kratek in smert je pred vratmi ; čez malo let, morebiti tudi čez malo mesecev ali dni sledilo bo obilno plačilo. Stanoviten ostani s Kristusom na križu, nikoger ne poslušaj, ne mesa, ne sveta, ne hudiča, ne skušnjav, ne boječ- nosti pred ljudmi, ki svetujejo stopiti s križa. Zastonj bi bile tvoje duhovne vaje, če se misliš verniti k prejšnjemu življenju. Boga ne boš zasmehoval ; in ali bi se ne reklo, z Bogom se norčevati, ako mu toli¬ kokrat poboljšanje obljubiš, pa nepreneho¬ ma in brez vzroka prelomljuješ obljubo ? Hujši je vekomaj pogubljen biti, kaker za¬ časno v dobrem stanoviten ostati. Zdihljaji. „Slavite Gospoda, ker je do¬ ber, ker vekomaj (terpi) njegova milost." (Psi. 105. 1). Res veliko je tvoje vsmiljenje, Gospod, da si se ozerl na sla¬ bega hlapca, ter mu razodel velika dela svoje dobrotljivosti. „Bolj urnem, ka¬ ker vsi, ki me učijo, ker so tvoja - 144 — mojo dušo meča in iz pasje roke mojo edino, zatorej „hvalil bom Go¬ spoda in ga klical in rešen bom svojih sovražnikov". (Psi. 21. 21 in 17. 4). Ker sem posnemal Magdaleno ko grešnico, posnemati jo hočem tudi ko spo- kornico. Poterdi, poterdi to, o Bog, kar si storil v meni, poterdi sč znamenjem svo¬ jih ran! „Moja duša se tebe de rži, tvoja desnica me podpira". (Psi. 62. 9). „Sprejmi svojega služabnika (njemu) v prid (v svoje varstvo), da me ne bodo obrekovali prevzetni ki. Izmej mojih ustnic bo vrela hval¬ na pesem, ko me boš učil svoje po¬ stave. Tvoja roka mi pridi na po¬ moč, ker sem izvolil tvoje zapo¬ vedi/' (Psi, 118. 121, 171, 173). Hvaljen bodi Bog, ki je vsega zače¬ tek in konec! MM v I Hasr,:" ■ s