Stev. 168.
V UuhlianI, v soboto 26. luliia 1919.
Leto lil.
fesstjs KUMiii.ii ilt
pnfcftaStaero v s« k ta n’ p«pof4!:R.
Dfsdnlfctvo je v Ljubija nf, MM^Ikanrka ulica St, 6/1,, v€;idji!ra tiskar aa.
Dopise fraukirali in pod« Kfecr Be jih nc prb-Bikopise se ne vračaj
hiaeraO * Snostolpna pctife« *r«l*a d& «ln-, pogojen JtfMtaf J 11 i razglasi in jasmni vrfifica po 1 K;
-^iSLTk-me objave po do* govoru prhneteu popu6t
i
Glasil® Jus#s!©v. iGciatfd>^fflOkratline strank®.
Posa!«axiia iiev. stBKtf 40 vinarjev. —*—
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, ?.a pol leta 88 K, za četrt lota 18 K, za mesec 0 Ki Za Nemčijo cslo leto 77 K* *a ostalo tujino in Ameriko .€4 K. — Reklamsc je a» list ao poStnine proste,
Upravništvo je t Liubljanf,' frančiškanska ulica šU&L* Učiteljska tlakama.
TeSeJenaha it. 31 Ste.
Saj razumemo.
Pred mesecem dni se je vnela tned »Slovencem« in »Slov. Narodom« huda polemika zaradi tako-zvanih črnomeljskih dogodkov. Liberalna stranka je bila takrat v hudi stiski. Pričakovati je bilo že tedaj, da si bo ob prvi priliki opomogla. To priliko jej nudi sedaj splošna stavka slovenskega socialističnega delavstva. Tudi tokrat ne gre pri vsem dejanju in nehanju niti najmanj za stvar samo na sebi. Gre za vse druge razloge in momente. »Narodu« ne gre za to, kar natvezuje svojim potrpežljivim bralcem v svo-iih dolgoveznih Člankih, ne gre za stavko, ne gre za izmišljeni, do skrajnosti pointirar.i »terorizem« delavcev. Prav nasprotno.
Svojemu neokusnemu kričanju o stavki, o terorizmu, o boliševikih, itd. ne verjami »Narod« niti najmanj. Gre pri stvari za vse drugo. Gre za politične kombinacijo, gre zato, da bi JDS uvedla v Sloveniji uradniško deželno vlado, odnosno vsaj deželno diktaturo liberalne stranke makar s pomočjo vojaštva. Zato pretiravajo na vse pretege »dogodke« zadnjih dni, zato govore o terorizmu, dasi vedo sami predobro, da tega nikjer ni bilo, dasi Jim je znano, da se je vršila delavska stavka po vse) Jugoslaviji, da so se vršili povsod — od Macedonije do Slovenije — delavski shodi in obhodi, in da se niso pravzaprav ti zaključili nikjer drugje v Jugoslaviji, tako mirno in dostojno, kakor baš v Sloveniji. Ve tudi prav dobro, da je bila stavka i v Italiji i v vseli drugih antantnih državah splošna, ve, da so v Italiji stavkali tudi železničarji, vzlic temu zaviia znana dejstva po svojem, pretirava neokusno v vseh ozirih. Ve, da ie imela
pri nas stavka, morda bolj kot' nikjer drugje, svo} veliki pomen z ozirom na usodepolne sklepe pariške konference, ki žrtvuje italijanskemu impe-rijalizmu polovico slovenskega naroda, ve vse to. ve tudi, da ima ofi-cijelna Italija v tem trenutku vse druge skrbi in da na eventuelne pohode od strani italijanske armade v Jugoslavijo niti misliti ni, kliub temu se straši /zistematično med občinstvom z italijansko okupacijo, kljub temu se bega ubogo slovensko ljudstvo z vznemirjujočimi članki, ki slikajo v kričečih barvah neko komunistično nevarnost, v katero ne veruje noben »Narodov« urednik. Pa kaj zato. Treba je izrabiti miliko v strankarske namene. In slovensko delavstvo naj nosi zopet stroške za to nezmiselno početje. Zato vso neprestano žuganje, zato vse perse-kucije ...
V	boju proti nam so si seveda edine obe meščanski stranki. Obe priznavate, da se je delavska stavka vršila brez hujših neprilik. obe stranki se prav dobro zavedate, da ni potekla nikjer tako mirno in enostavno, toda vzlic vsemu temu. se na eni in na drugi strani dosledno obrekuje stavko in stranko. Pa naj delajo . . .
Nervozno manevriranje meščanskih strank nas niti najmanj ne moti. Mi ostanemo hladnokrvni. Delali bomo naprej mirno in zistematično za organizacijo slovenskega delavstva, za njega izobrazbo, za izboljšanje njegovih težkih mezdnih in življenjskih razmer.
Pri agitaciji za delavsko stvar, za njegovo organizacijo in za njegove cilje skrbe itak najbolj meščanske stranke z vso svojo modro politiko.
Mi smo mirni in gledamo naprej.
Bodočnost Rusije po Denikin-Kolčakovih
načrtih.
»Humanitfi«, glasilo francoskih socijalistov, citira po uradnih poročilih, podanih od oficijelnih ententnih delegatov, izjavo generala Dragomi-rova, katero je omenjeni general, eden izmed glavnih pomočnikov generala Denikina in sedanji Denikinov zastopnik v Parizu, začetkom t. 1. podal v razgovoru ž njimi o upravi oolitlčnih razmer v RusHi do Deni-kln-KoIčakovl zmagi.
Prinašamo dobesedni prevod Izjave:
inKuPibodoči usodi Rusije more od-vMn«5™0rožle* šele* ko b0 vstopila m^nn&n rost?vollska annada, bo-*S-r^St.va za organizacijo
političnega življenja dežele. Toda že sedaj je možno reči, da le vojaška
diktatura nuino potrebna. Traiala bo tako dolgo, dokler bo treba: eno leto, dve leti, tudi tri leta. če bo potrebno. Če se bo diktator imenoval Denikin, Kolčak ali drugače, na tem ni ležeče: treba bo le, da bo imel železno roko in da bo znal v deželi svojo vollo uporabiti. Diktator se bo poslužil naredb, katere bo smatral za nujno potrebne v blagobit naroda. Zatrl bo svobodo tiska, uvedel Izjemne zakone, ker bo treba, da se bo slišal v celi Rusiji le in samo nje-kov glas.
. Ko bo vse umirjeno, bo diktator izginil. Pred odhodom bo pa oklical novega »carja osvoboditelja«- ki sedaj še ni znan, ki pa si pridobi na lahek način in naenkrat popularnost s tem, da popusti narodovo uzdo.
Konštituanta že davno ni več potrebna. Ker se ni mogoče vrniti čisto in prosto k avtekratičnemu režimu, bo možno sklicati posvetovalne skupščine, ki bodo sestavljene Iz odličnih osebnosti plemstva, cerkve, buržoazije In predstavnikov zem-stev. Taka posvetovalna skupščina bo vladarjev svetovalec in posredovalec med njim in narodom. Sele mnogo pozneje bo mogoče presoditi, če je možno poleg earla sklicati še skupščino, katere skleni bi Imeli veljavo zakona. Rusija bo tesno scen-tralizirana. Pripuščeno bo. da postane Poljska neodvisna država, toda niti Finska, niti Ukrajina ne smete misliti na ločitev od Rusije. Obvladanje Finske je potrebno za zavarovanje Petersburga; narodnostni cilji Ukrajine so pa brez vsake podlage. Federacija je nevarna, ker vodi k separatizmu. Treba Je, da se Velika Rusija ne bo preveč razločevala od bivše Rusije ter da 11 bodo revolucijske izkušnje le opomin za odstranitev napak starega režima.«
Ta dokumentarna izjava obsega ves namen resnične Kolčakove in Deni kino ve politike. Vsa druga poročila o namenih in načrtih te reakcionarne skupine ruskih generalov, plemičev, kapitalistov in »fahra-nih« politikov so le pesek v oči evropski javnosti, ki naj postane na-klonjenejša in prijaznejša tei družb!.
Mednarodna strokovna konferenca.
Mednarodna strokovna konferenca se bo vršila od 26. do vStevšl 30. t. m. v Amsterdamu z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev zbora. 2. Verifikacija mandatov. 3. Poročilo
o	delu mednarodnega strokovnega urada vštevši poročilo amsterdamske podružnice in pariškega korespondenčnega urada. 4. Posvetovanje o osnovi novih pravil »Mednarodne strokovne zveze«. 5. Začasen preklic sklepa stare Internacijo-nale, po katerem more biti le ena strokovna centrala iz vsake dežele članica »Mednarodne strokovne ^zveze«. 6. Določitev dežele, v kateri bo sedež »Mednarodne strokovne zveze«. 7. Volitev uprave »Mednarodne strokovne zveze«. 8. Določitev prispevkov. 9. Posvetovanje o bernskem programu (1919) vštevši leedski (1916) in bernski (1917) program. 10. Mednarodna situacija. 11. Posvetovanje o akcijah »Mednarodne strokovne zveze«. 12. Mnenje o bernski resoluciji 1919 in o zvezi narodov.
Okrožnica, ki je priložena temu vabilu na zbor, jzraža prepričanje, da pošljejo vse deželne centrale v Amsterdamu svoje zastopnike, da
bo mogel biti ta zbor izraz edinosti, bratstva in mednarodne solidaritete. kakršne doslej še ni bilo.
Ta zbor strokovnih organizacij moramo z največjim veseljem pozdraviti: 1. avgusta se vrši konferenca »Mednarodne permanentne komisije«, torej političnih organizacij.
Po vseh teli zborih smemo upati, da se proletarijat celega sveta kmalu združi v 6iio novo Internacijonaloj ki bo večna in ki dokonča boj proti kapitalizmu. Dan zmage ni več daleč. Kapital zbira še svoje zadnje moči, da bi se ubranil udarca, na katerega se mednarodno delavstvo pri> pravlja.
Sodrugi, Sodražice, kraj. pol. organ. Ljubljana!
Na nedeljo, 27. julija sklicuje krajevna politična oragnizaciia Ljubljana v
društvene prostore v Mahrovl hiši
zaupniško konferenco
1. Blagajniško poročilo; poroča so-
drug Tomc.
2. Tajniško poročilo; poroča sodrug
Vencajz.
3. O organizaciji poroča sodr. Urat-
nlk.
4. O taktiki poroča sodrug štebl.
sledečim dnevnim redom:
5. O komunalni politiki poroča sodrug Kocmur.
6. O vzgojnem delu poroča sodrug Veacajz.
7. O strankinem davku poroča sodrug Svetek.
8. Slučajnosti.
Pričetek točno ob 8. url zjutraj.
Vstop je le s posebno Izkaznico dovoljen, katero si mora vsah sodrug v ta namen pravočasno dH blagajniki] ali tajniku preskrbeti.
Krajevna politična organizacija Ljubljana.
Brzojavne vesti.
rumunski napadi razbili v našem ognju.
Razprave o nemško-avstriiski mirovni pogodbi.
LDU. Nauen, 25. (Brezžično.) Kakor se Javlja iz Berlina, smatralo razni krogi rok desetih dni za odgovor na mirovne predloge za nepravičen. Upa se doseči podaljšanje ro« ka. Agrarni poslanci pravilo, da Je zahteva po izročitvi 6000 molznih* krav neizvedljiva. Ta izročitev po-menja smrt najmanj 12.000 dojencev, in otrok. Poslanci ostro kritikujejo finančne določbe. Menijo, da se mora mirovna pogodba v podrobnostih še enkrat obravnavati in da mora dati vlada direktive, po katerih se je ravnati. Računajo z možnostjo, da odpotuje državni tajnik dr. Schuntpeter y, St. Germain, kjer bo delal skupno z drugimi člani mirovne delegacije na izgotovitvi odgovora na mirovne predloge. Tudi deželni zastopniki se bodo izjavili glede načrta mirovne pogodbe. Časopisje splošno ostro kritikuje načrt mirovne pogodbe.
Amerika proti mirovni pogodbi.
LDU. Berlin. 24. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Ženeve: Kakor doznava »Bureau Europa Press« iz Wasliingtona, raste opozicija proti ratifikaciji mirovne pogodbe v ameriškem senatu vidno. Število senatorjev, ki so odločeni glaso-
Jugoslavija.
Grški poslanik v Belgradu.
LDU. Belgrad, 24. Včeraj Je prispel iz Aten novi grški poslanik v Belgradu Mauridis. Novega poslanika Je sprejel tajnik ministrstva za zunanja dela Jerefimovič. Sprejema so prisostvovali vsi člani grškega poslaništva v Belgradu.
Po svetu.
FRANCIJA NE POSREDUJE NA RUSKEM.
LDU. Berlin, 24. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Clemenceau je izjavil voditeljem delavstva, da Francija ne namerava posredovati niti na Ruskem, niti na Madžarskem.
Boji med Madžari In Rurnunl.
LDU. Budimpešta, 24. (DunKU.) Naše čete, ki se že več dni bojujejo brez prestanka, so tudi danes izvoje-vale lepe uspehe, dasi ravno se sovražnikov odpor jači čimdalie bolj. Nasproti mesta Csongrada smo na levem bregu Tise odbili močne napade sovražnika. Vzhodno od Szol-noka prodiramo dalje in smo zavzeli Turkeve. Po ljutem boju smo osvojili tudi Mezotur. Pri Kisuvszallasu poizkušajo rumunske rezerve, brezuspešno zadržati prodiranje naših čet. Vzhodno od Tokaja so se močni
45
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil F r a n A1 b r e c h t.
(Dalje.)
Bežal je s tega opustošenega kraia in nameril korake v smer, kjer Je čakal čoln.
Človeški sledovi v pesku! Zaklel je in hotel zbežati, toda tedaj Je opazil, da Je klel samega sebe in tedaj je umel, čemu so bežale utve in gad in vsi drugi in tedaj je spetel stopil v svojo lastno sled, ker samim seboj pač ni mo-Kol zbežati
Vzel je svoj daljnogled in pogledal ž njim preko morske gladine, po koji je prispel. In zagledal je belo krilo pod hrasti in plavo streho. In napotil se je doli k čolnu, izpil požirek žganja, pojedel kos kruha in pomislil zase. ko je sedel k veslom: Ti, ki sl dobil vse, kar si poželel, najboljše, kar dale življenje, zakaj mrmraš nezadovoljno?!
XII.
Moj dom je slednjič očiščen vseh teh Prijateljic.
Poslednja — krasotica — je izginila v spremstvu mojega najboljšega prijatelja, slavnega učenjaka, ki se je povrnil z neke ekspedicije s štirimi redovi in zasigurano bodoč-
nostjo. Ker ni imela pribežališča, je stanovala ta krasotica y mojem domu, ne da bi količkaj plačala za hrano in stanovanje. Oklenila se Je priložnosti in se obesila za vrat temu ubogemu fantu, ki je že eno leto živel v neprostovoljnem celibatu. Zapeljala ga je v vozu. ki ga je naročila neko temno noč s pretvezo, da ga nekam popelje; nato ga je prisilila, da jo je poročil, s tem da je vprizorila v neki tretji hiši. kV110* sta oba bila povabljena, Javen škandal. Takoj ko se je čutila gotovo, je snela krasotica svojo krinko. V neki družbi se je spozabila v piia* nosti in nazvala Marijo skvarjeno žensko. Tovariš, ki je bil v družbi navzoč, se je smatral dolžnega, da mi sporoči to stvar.
V	treh stavkih je dokazala Marija, da ie obdolžitev absurdna in tako sem tej dami za bodočnost^ zaklenil duri, najsi sem se s tem bropal občevanja z učenjakom in za vedno izgubil tega prijatelja.
Tako radoveden nisem bil, da bi vsled te besedice »skvarjena« uvedel celo preiskavo, vendar pa mi Je v krvavečem mesu ostalo krvavo žčlo. Nove žaljivke, ki so jih izgovorila ista nečista usta, so se tikale sumljivega življenja, ki ga je živela Marija tekom sv°ie§2 finlandskega potovanja. Tu se je zopet vzbudil moj stari sum: prerani porod, pogovor o usodi, njeno popolno udajanje . . . Vse me je krepilo v nameri, da pobegnem.
Marija je odkrila, kako dobro se lahko vporabi bolnega poeta in je uzraliL.ulogo usmi-
ljene sestre, bolniške strežnice in strežnice za slaboumne, ako je bilo trebal
Spletala si je svetniško glorijolo, delala samovoljno za mojim hrbtom in je nazadnje, kot sem pozneje odkril, šla tako daleč, da si Je od mojih prijateljev na moje ime izposojala denar. Istočasno so izginjale iz stanovanja dragocene mobilije, ki jih Je nosila pustolovki številka ena, da jih je prodajala.
To vse je vzbujalo mojo pozornost in prvič sem si stavil to-le vznemirljivo vprašanje:
—	Ali ima Marija morda skrivne izdatke? Ali naj bi to povzročalo skrivnostno prodajanje, ki sem je odkril? Odtod enormi izdatkJ
v gospodinjstvu? In ako je tako, v kakšen namen? ...
Imel sem tedaj mesečne dohodke Švedskega ministra, več nego jih ima švedski general in pri vsem tem sem živel tako borno življenje, kot bi imel svinčeno kroglo v nogi. In vendar je bilo najino gospodinjstvo tako preprosto! Uživala sva malomeščansko hrano, ki Je bila slabo pripravljena, često naravnost neužitna. Pili smo najvulgarnejše pijače, pivo in žganje; konjak je bil pri nas tako slab, da ga najini gostje malone niso hoteli uživati. Jaz sem kadil samo pipo. Nisem si dovoljeval nika-kih zabav, izvzemši večerov, ko sem šel ven, da se nekoliko osvežim; to je bilo enkrat v mesecu.
Enkrat, ko sem bil že čisto iz sebe, sem hotel to vprašanje preiskati. Posvetoval sem se s starejšo damo. Ko sem jo vprašal, niso-11 izdatki mojega gospodinjstva nekoliko previsoki ter Ji imenoval enormen znesek, se mi je zasmejala v obraz in mi zagotavljala, da Je to gola blaznost.
Imel sem torej dovolj povoda, verovati v izredne in skrivne izdatke. Toda kakšne neki? Sorodniki, tete, prijateljice, ljubimci, ki jih Je vzdrževala? Kdo bi takšne reči razkrival svojemu možu? Vsakdo je postal, ne vem. iz kakšnega vzroka, sokriv zakonolomu!...
*
Po neskončnih pripravah je bil slednjič določen dan odhoda. Tu pa se je pojavila nova težkoča, ki sera jo videl že vnaprej in ki je imela za posledico celo vrsto jokavih prizorov!, Pes Je živel še vedno. Koliko jeze mi ie bil že povzročil! Zlasti ker so mu posvetili toliko nfige, da so bili otroci naravnost prikrajšani.
Medtem pa je vendarle napočil trenotek, ko bi Marijin polbog in moj zli duh. star, gnojen, smrdeč, imel v mojo neizrekljivo radost dopolniti dneve svojega življenja. Marija sama Je zaželela smrti živali; ako pa Je pomislila na nedolžno veselje, ki mi ga bo povzročila njegova smrt, se Je razsrdila in zavlačevala to pasje vprašanje; iznašla je najizbranejše muke, da bi kolikor mogoče drago plačal to zaželjeno blaženost.
vati proti mirovni pogodbi in proti zvezi narodov, je narastlo na 45. Ker zadostuje 33 protiglasov za onemogočenje ratifikacije mirovne pogodbe, bo stališče predsednika Wilsona ?elo težavno.
OBSEDNO STANJE V VVASHINGTONU.
LDU. VVashington, 24. (DunKU.)
V	ameriški zbornici narodnih zastopnikov se je stavil predlog, nai W!l-son proglasi v VVashingtonu obsedno stanje. Položaj v Washingtonu se ie znatno poostril; vojaštvo le odločeno k skrajnim sredstvom za vzdr-žanje miru in reda. Zamorci se izku1 Sajo približati Beli hiši.
Rumunskl delavci.
LDU. Bukarešta, 24. (Dacia.) Delavci so imeli v Bukarešti zborovanje, kjer so zahtevali, nai se odpravijo sedanje izredne razmere in naj se ljudstvu dovoli izraz svobodne volje.
Mohamedanc! za Rumunlio.
LDIJ. Konstanca, 24. (Dacia.) Mo-lamedanci v Dobrudži so imeli kon« Kres, kjer so izjavili, da hočeio ostati pri Rumuniji in se za vedno odreti
Bolgariji.
STAVKA V BUKAREŠTI.
LDU. Bukarešta, 24. (Dacia.) Dne 21. t. ra. v Bukarešti ni izšel noben list. kot znak mednarodne delavske solidarnosti.
Za izročitev saarske kotline
LDU. Nauen, 25. (Brezžično.) Podajanja med nemško in francosko vlado giede izročitve saarske kotline so se pričela v sredo v Saar-brilckenu. Nemčijo zastopajo pri teh pogajanjih funkcijonarji pruskega trgovinskega ministrstva. Razpravlja se tudi o pogojih, ki nai veljajo za prevzetje nemških rudniških uradnikov pod francosko upravo.
Odpust delavcev v Nemčiji.
LDU. Berlin. 24. (DunKU.) Danes Je ravnateljstvo Siemensovih tvor-nic odpustilo iz službe 10.000 delavcev, ker se niso odzvali pozivu ravnateljstva. naj opuste pasivno rezistenco, ki so jo začeli včeraj.
Stavke berlinskih kovlnarlev na vidiku.
LDU. Nauen. 25. (Brezžično.) V berlinski kovinski industriji preti izbruhniti zopet nov konflikt. Ko je bilo prošlo soboto, dne 19. julija, strganih raz steno več razglasov, v katerih proglaša obratno vodstvo Siemensove tovarne v Berlinu-Sie-tnensstadtu, da bo tovarna obratovala tudi v ponedeljek 21. t. m., je bilo več oseb odpuščenih. Delavstvo je zahtevalo, da se odpuščeni delavci takoj zopet nastavijo. Ker tovarna njih zahtevi ni ugodila, so začeli delavci v sredo s pasivno resistenco, da so sicer prišli na svoja mesta, niso pa hoteli prijeti delo. Na poziv obratnega vodstva, naj začno z delom, so odgovorili s posmehovanjem. Nato Je zapretilo obratno vodstvo, da odpusti vse delavce, ako ne začno takoj delati. Ko tudi ta grožnja ni nič izdala. ]e bilo v četrtek popoldne odpuščenih 10.000 delavcev. Kako je vplivala ta odpustitev na delavce v drugih podjetjih, še ni znano, vendar se mora računati s tem, da se bo delavstvo postavilo po robu in da bo napovedalo stavko naibrž za vsa podjetja kovinske industrije.
Agitirajte za naše Časopisje 1
O razrednem boju.
(Po nemškem izvirniku predelal dr.
I. Rožman.)
Razvoj socijalizma nas uči, da tvorita socijalizem in delavsko gibanje neločljivo enoto: kajti socijalizem je zadnji smoter delavskega gibanja, In sredstvo za uresničenje socijalizma je razredni boj.
Tega enotnega smotra pa v začetku ni bilo. So bili časi. ko sta si socijalizem in delavsko gibanje bila tuja. Takozvani utopisti (to so bili filozofi, ki so menili, da se da Droleta-rijatu pomagati le z dobromislečimi filozofičnimi sestavi) niso hoteli ničesar vedeti o razrednem delavskem gibanju. Za nje so bili delavci le neka trpeča masa ljudi, ki pa nima zmožnosti se sama povzdigniti iz bede; prinesti se ji mora ta oornoč od zunaj. Utopisti so poznavali svet; poznavali so natanko trdo usodo proletarljata in neizprosno kritizirali sramotne razmere svoiega časa. Ampak pot, ki naj bi po njihovem mnenju vodila iz te bede. ie bila napačna; niso še poznavali razvojnih zakonov kapitalističnega družabnega reda, ki se je ravno tedaj začel krepko razvijati. Radi tega neume* vanja so zabredli v zmote.
Utopisti so si žeieli kraljestva razuma in pravice, v katerem se naj bi dobro godilo vsem ljudem. Da še sedaj takšno kraljestvo ne obstaja in Se vedno siromaštvo ter krivica vladata, le po njihovem mneniu vzrok ta, da ljudje ne vedo, kako se naj takšna idealna državži uredi. Ljudi Je treba samo prepričati, in svet bode krasan, in vsepovsod bosta vladala mir in veselje. Tako je Anglež Robert Owen mislil in učil: »človeštvo je do sedaj živelo v zmoti; vsi ljudje so imeli pred očmi: obvezo. Treba Je samo ljudem obvezo odvzeti, in takoj bodo izprevldell, da je ta nov moralični svet, katerega sem odkril, neprimerno lepši in boljši kot stari nemoralični. v katerem samo garamo, se mučimo in trpimo tisočera zla.« Ce pa je samo od razsodnosti ljudi odvisno, da se svet zboljša, potem je seveda smotreno, da se ne obrnemo na brezuplivne delavce, temveč to idejo predložimo in razložimo bogatim in mogočnim, kajti le ti imajo v rokah moč in oblast. Če se posreči, da te pridobimo za to idejo, potem bodo državo, katero vladajo, po tem novem prepričanju sami preustrojili. Tako Je tudi mislil francoski utopist Fourler, ki je zaman čakal vsaki dan ob določeni uri na milijonarja, ki bi mu nai prinesel denarja, s katerim bi mogel uresničiti vsaj v majhnem merilu svoje ideje.
Utopisti so tedaj hoteli odrešiti celo človeštvo in s tem tudi delavstvo, za kojega bi seveda bila pomoč najbolj nujna; toda delavec si sam pomagati ne more. To Je bilo naziranje utopistov.
Takšen način socijalizma seveda ni imel nobene zveze z delavskim gibanjem; je sicer obstajal tu ali tam, pa ni Imel enotnega smotra in Je pogrešal Jasnega spoznanla temeljnih načel družabnega sestava.
Moderni socijalizem — nauk Karola Marksa in Friderika Engelsa — se pa ne obrača na bogate in mogočne, temveč se obrača na delavce In samo na nje. Marks je delavskemu gibanju postavil trden in nepremakljiv cilj, kateremu se mora gibanje bližati, in to je: socijalistična družba. Marks izrecno povdarja — in po tem se razlikuje od utopistov pretek-losti. da ne more nlkdo drugi soclja-
lj^ma uresničiti kot delavstvo, kot sam proletarijat.
Da je čjoveška družba razdeljena na razrede, da sl stoie nasproti izkoriščevalci in izkoriščanci. ne tlfii vzrok v slučajni zlobnosti posameznikov, temveč je to le naravna posledica zgodovinskega razvoia kapitalizma. Kapitalistični ražredi ne bodo odnehali gospodovati, če se jim tudi razložijo nove ideje, ki nai bodo še tako plemenite. Kapitalisti ne bodo opustili gospodstva vsled tega, da se njim dokaže krivičnost njihovega družabnega nasilja. Tedaj s samim prepričevanjem se ne doseže ničesar.	(Konec	prih.)
V službi reakcije.
V celi srednji Evropi ni danes najbrže bolj reakcijonarne. srednjeveške države kot je naša takozvana združena Jugoslavija. O tem priča dovolj ves potek dogodkov od časa, ko smo si Srbi, Hrvati in Slovenci postavili lastno državo, podali našo usodo v roke jugoslovanske buržu-azlje. Cenzura, batine, preganjanja, zapori, denuucijantstvo, omejevanje prometa, uničevanje gospodarstva... prijatelji, kaj vam še hočem našteti? Slika postane še bolj mrka, če se posreči temu ali onemu, da zapusti naše zastražene meje in pojde v svet. Primerjajte življenje v drugih državah bivše Avstro-Ogrske, primerjajte zakonodajo tam in pri nas! Odkrito rečeno, strah me ie te naše države, ki jo vodi naša buržoazlja v propast. Kaj naj pokažemo pred svetom? Rusija je bila nekdaj takšna. Tudi tam so imeli batine, na-gajka Je tam žvižgala po hrbtih.
Te dni mi je prišel v roke dokument, ki z bengalično lučjo razsvetljuje razmere, v katerih danes živimo.
Evo ga, prijatelji iz cele naše države, evo ga vam prijatelji iz Bosne:
Slovenski rudar se je obrnil v Bosno, da bi dobil tam delo v kakem rudniku. Rudarska uprava v Mostarju mu je odgovorila pod št. 2005 z dne 2. julija med drugim naslednje:
»Izvolite nam takodjer kretom oošte javiti, da 1| ste član sociialno-demokratske stranke IH narodno-so-eljalne. U slučaju, da ste član soci-jalno-demokratske stranke nebi ste mogli ovdje obstajati, Jer se ta stranka pokazala sociialistlčkog du- ! ha, te se ovdfe prama njoi strogo postopa.
Da ste član narodno-sociiahie stranke, protiv toga potplsana uprava nlšta nema.
Sretuot uradni pečat In oodpls.
Ml socijalisti smo torej zaznamovani, smo državljani druge vrste, smo državo razdirajoč element. To je mnenje gospodov krmarjev in kapitalistov naše države. Zelo pa smo hvaležni gospodom, da so nam priznali, kako Jim Je pri srcu Narodno socijalna zveza. Zopet dokaz za našo trditev, da niso narodni socijalci oni element, ki bi mogel pomagati proletarijatu, da se reši spon kapitalizma.
Zgoraj omenjeni dokument je zopet dokaz, da so nepoštene duše izrabile naše narodno osvobojenje v svoje nečedne svrhe. Pride dan, ko
Šas postavi ik od pred tribunal, odba, ki Jo izreče narod, ne bo mila, trda in neizprosna bo. kot je bila trda in neizprosna sodba srbskega j naroda nad svojimi prejšnjimi zatiralci, kot ie bila kruta, toda pravična sodba francoskega in ruskega naroda.
Za slovo je priredila veliko slavnost, vpri-zarjala srce pretresujoče prizore, dala zaklati petelina, od katerega so mi prinesli, ker sem bil še bolehen, same kosti in je nato odpotovala — bila sva tedaj na deželi — s psom v mestu.
Potem ko je bila dva dni odsotna, mi Je javila svoj povratek v hladnih besedah, kot se spodobi takšnemu »morilcu«. Ves pijan sreče, po šestih gorjupih letih, sem se napotil k pristanišču, da jo sprejmem, z gotovostjo, da Jo vidim samo. Sprejela me je kot zlobnega zastrupljevalca, s solzami v očeh, in me ie pahnila vstran, ko sem jo hotel objeti. Poiastila se je velikega paketa neobičajne oblike; odpravila se na pot, kot da gre za pogrebom, in stopala v ritmičnih korakih, kot da posluša žalen marš.
V	paketu je bilo pasje truplo! Nebeški bog! S pogrebom mi ni prizanesla; poslednii udarec usode! Najela je moža, ki je napravil krsto, in dva moža, ki sta izkopala grob. Najsi sem stal čisto zadaj, sem bil vendar primoran, prisostvovati pogrebu umorjenega. Bilo je genljivo! Marija — je z zbranim duhom molila k bogu za nedolžno žrtev in za morilca. Ob splošnem smehu ljudi je zasadila na grob križ. križ reše-nlkov, ki me je — končno — odrešil pošasti, ki J® bila sama nedolžna, toda je postala strašna kot utelešenje ženske zlobe, ki se ni drzni'a odkrito mučiti svojega moža.
Ko sva nekaj dni preživela v globoki žalo-*tf. ne da bi mi dala kdaj le en poljub — kajti
Ne pozabite vladni krmarji, 13 te-rabljate jugoslovanskega seljaka V svoje svrhe, novega ri* pozabite, da Jfe selJak raVnotako prežet duha, ne
pozabite, da vibrira danes ves zrak' nove ideje, da je je polna že vsa Evropa. Ne bodite slepi, ne posnemajte v tem nemški imperijalizem, ker sicer utegne biti to i vam usodepolno. Izprevldite.
Spomnite se dogodkov izza usodnega poletja 1914, ko so poklicale meščanske vlade milijone v svetovno klavnico. Ne zabite, da smo domovina pogumnih boriteljev kakor nam kaže vsa zgodovina Hrvatov In Srbov. Pa tudi Slovenci so postali krepak činitelj. Spomnite se uporov naših ljudi v bivših avstrijskih polkih, ki jih danes vi tako hlastno prinašate v svojih listih. Toda ne pozabite, da ste vi pri onih uporih povsem nedolžni, da je vaše presojanje onih dogodkov napačno. To niso bili nacionalistični upori. To so bili upori proti suženjstvu človeka, proti nasilju. Čemu siliti z nezmisel-no reakcijonarno politiko liudstvo v obup?
Novi duh so vzbudile milijonske armade, ki so Jih uporabllale meščanske vlade In jih še uporabljajo, da ohranijo suženjstvo. V onih poletnih dneh leta 1914 se niso zavedale nevarnosti, ki jim s tem preti.
Ljudske mase so se pa vzbudile, so vstale iz tisočletnega mrtvila. Masa se je pokazala v sociialno-poli-ticnih dogodkih zadnjih let kot sila, ki uiha samostojno in zavestno. In v naših vrstah preradl smatramo maso kot indisciplinirano silo. ki samo uničuje. Prijatelji, premalo lakega in doslednega duha je med nami. Osvobodimo se miselno in čuvstveno od meščanstva in mislimo do svoje Naravni razvoj zgodovine bo dal nam prav, bo rešil v pravičnem zmi-slu vse probleme.
Dnevne vesti.
Polumesec JDS na vulkanu.
Ples na vulkanu je nevarna igra, ki si jo privoščijo le pustolovci ali pa bedaki. V tem smo vsi edini. Noben normalen človek ne bi odgovoril drugače, če bi ga vprašali po mnenju o tej prislovici. In to trdimo tudi mi o politiki in početju slovenske liberalne stranke. Izpremenila je ta stranka svoje ime, si pridala lepo zveneči priimek »demokratske« stranke, a si obenem na vrat obesila policijski polumesec ter s svojo denuncijantsko in policijsko gonjo onečastila znak varnostni organov. Kje v kulturnem svetu smo doživeli kaj takega? Kje na svetu je igrala stranka inteligentov tako zavratno in protiljudsko politiko? Vse to za državo, pravijo? Tc je farizejstvo! Kdo ni bil in ni za uje-ditijenje? Vsi Jugoslovani so za uje-dinjenje na demokratični podlagi. Le JDS hoče uklenitl ljudstvo v suženjske gospodarske in politične verige. V ta namen kliče po vislicah in ječah in po krivicah.. Prava sramota je to za slovensko ljudstvo. V stari Avstriji smo imeli Šušteršiča in voiksratovce, smo imeli državno policijo, ki je klicala krvnike nad slovenski nared, toda imeli nismo »liberalne« stranke, ki bi bila prevzela te naloge, snovala organizacije in straže kralja Matjaža zato, da preganja lastne rojake, lastni narod. ki hoče v novi državi uveljaviti svoje naravne pravice kot zatirani del naroda, lake kulturne sramote doslej slovenski narod ni poznal na svojem telesu Sramujemo se zgo-——BB—
dovlne, ki bo pisala o tem škandalu in 0 tej nemoralnosti. Toda tolažimo Se, da je to ples na vulkanu, ki ga bo slovensko ljudstvo obsodilo tako kakor mu gre. Slovensko ljudstvo J« pošteno, zato smo prepričani, da to , zločinstvo ne uide njega obsodbi, ki j mora bit! bridka za krivce.
Draginja v Ljubljani.
Na ljubljanskem trgu se prodaja , solato, eno glavo po 1 K 20 vin. 1 kg j krompirja 2 K 40 vin.; ena kumara j velja 4 do 5 K, ena koleraba 80 vin,,
» ena merica stročjega fižola pa K 1.80. | itd. — Neznosno! Niti v času vojne j niso bile cene tako visoke! Dobička-j željnost in odiranje svojega bližnje-i ga je prešla v meso in kri. — In ne-| kateri siti ljudje se še celo čudijo, da j ie delavec tako nesramen, da zabav*
; Ija čez vse in da ni zadovolien s tem,
: da si more z denarjem poldnevnega j težkega dela kupiti — surovo ku-\ marco!
Izmenjava kron septembra.
! Novi bankovci, ki se izdelujejo v ) Zagrebu In Pragi, bodo gotovi te-! kom meseca avgusta, tako da bo mogoče meseca septembra vzeti iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovci iz tiskaren in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone.
Drobno.
— Aretacije na dnevnem redu. »Male Novine« poročajo: V Zagrebu so bili aretirani pred par dnevi sodrugi liančič in Tomanji. Obenem z njimi je bil prijet tudi sodrug Mi-Ijuš iz Zagreba. Vsi trije so se nahajali v stanovanju sodruga Miljuša,
| ko vdere v sobo šest detektivov,
| ki so namerili na nje samokrese in : zaklicali: »Roke kvišku!« Sodrugi | so se tidali, nakar so jih detektivi vklenili v verige in odgnali na vojno policijo. Tu so po zaslišanju sodruga Glančiča in Toman jo takoj izpustili, dočim se sodrug Miljuš še nahaja v zaporu. — Ne morem sl kaj, da ne bi,vzklikali veselja nad našim — svobodnim državljanstvom.
— Lovsko veselico^ priredijo vKisovski lovci« v nedeljo, dne 27. julija v gostilni g. I. Gerčaria v Kisovcu. Godba: Loški šrameli g. Kralja. Začetek ob 2. uri popoldne. — Vstopnina za osebo 2 K.
— Italijanski napad na našega f}. nnnčnlka. V četrtek ob 17. uri so italijanski vojaki pri Cerknici streljali na finančnega nadpaznika Ivana Koblerja, ki se je nahaja! na službenem obhodu 200 metrov tostran demarkacijske črte, in ga težko ranili z eksplozivno patrono. Ranjeni tiad-paznik je bil transportiran v Ljubljano.
— Povratek siromašne tržaške dece iz Hrvatske. — Prispelo je v Ljubljano 14. t, m. ob 23. uri na potu iz Zagreba v Trst 45 siromašnih otrok v spremstvu požrtvovalnih g. učiteljic. Dne 15. t. m. so ostali v Ljubljani ter odpotovali 16. zjutraj v Trst. Lansko poletje so zapustili Trst sestradani in onemogli, letos pa se vračajo zdravi, čvrsti in dobro oblečeni. Neradi so zapustili gostoljubno Hrvatsko, a morali so jo na izrecno željo svojih staršev. Iskrena želja naj bo izrečena imenom odbora na tem mestu gospodičnam in drugim, ki so prav po materinsko skrbeli za ubogo deco, jo spremljali, prenočevali in dobro in vestno prehranjevali in oskrbovali.
— Zveza trgovskih nastav!jencev naznanja, da se vrši članski sestanek
gMSEBjg«!
takšnega morilca vendar ni hotela poljubljati
—	sva odpotovala v Pariz.
ČETRTI DEL*
I.
Izbral sem si Pariz kot glavni cril svojega potovanja, ker bi tara srečal svoie stare prijatelje, ki so bili posvečeni v moje ekscentrično stl; zaupne znance, ki so umevali mola razpoloženja, poznali moje fantazije, ljubili moje drznosti, skratka torej znali presoditi trenotno duševno stanje svojega pesnika. Tudi so se takrat nastanili v Parizu prvi Skandinavski pesniki; nameraval sem stopiti pod njihovo zaščito, da bi se lažje upiral Marijinim zlim na- i klepom; ona bi me namreč najraje zaprla v | blaznico.
Na poti se Marija ni razorožila, marveč je ravnala z mano, ker si ji ni bilo treba ozirati na nikake priče, kot s popolnoma zavrženim človekom. Vedno vsa razmišljena, z raztresenimi pogledi, Je ostajala napram vsemu povsem ravnodušna. Zaman sem Jo vodil skozi mesta, v katerih sva morala nočevati; za nobeno stvar se ni zanimala, ničesar ni videla, jedva da me Je pos!> a!a. Moje pozornosti so Ji bile nadležne; zdelo se je, da koprni po nečem. Toda po čem? Po tej deželi, v kateri Je trpela, kjer ni zapustila niti enega prijatelja — pač pa morebiti kakega ljubimca?
Hkrati pa se je vedia kot najnepraktičnejša • in skrajno slabo vzgoiena ženska; odkril sem.
da ni posedovala niti ene tistih višjih lastnosti rednlce In oskrbnice, ki sl Jih je lastila. Zahtevala je, da Jo peljem v prve hotele in za eno samo noč, ki sva Jo prebila tam, je hotela, nai prestavijo mobllije; radi slabo servirane čaše čaja Je že klicala posestnika hotela; na hodnikih je povzročala tolikšen ropot, da sva se Izpostavljala ponižujočim opazkam. Da sva ostajala Ijfiko do obeda v postelji, je pustila, da sva zamudila najboljše vlake; po njeni krivdi Je najina prtliaga zablodila na naoačne postaje; ko sva zap.istiia hotel, je darežljivo razdajala uslužbencem po eno marko napitnine.
— Bojazljivec si, je odgovarjala moji opazki.
— In ti si samo zanikerna in slabo vzgojena ženska!
Prav čedno, to zabavno potovanje!
*
Ko sva dospela v Farlz v sredo svojih prijateljev, ki se niso dali premamiti po njenih čarih, je opazila, da podiega in čutila, da se je ujela v past. Kar jo je najbolj jezilo, Je bilo prijateljstvo, ki sem ga sklenil z enim prvih norveških pesnikov, ki me je obdal s svolo naklonjenostjo. Naravno, da ga Je odklonila, ker bi se mogla beseda tega moža dvigniti nekoč v j moj prid.
Pri pojedini umetnikov in pisateljev nekoč j zvečer je napil ta mož meni kot glavi moderne j švedske literature. In mola bedna Marija le J
sedela tam, mučenica tega z »zloglasnim pamfletistom« sklenjenega zakona. Vzbujala mi ie sočutje, ko sem jo videl, kako jo težč klici priznanja celega omizja, ki so odmevali meni na čast. Ko me je govornik hotel zaobljubiti, naj ostanem vsaj še dve leti v Franciji, se nisem mogel ustavljati bolestnim pogledom svoje žene. Da bi jo majhno utolažil, da bi ji dal vsaj nekaj zadoščenja, sem odgovoril, da v mojem zakonu vse važne odločbe skleneta oba zakonska skupaj. To mi je prineslo topel porr!- 1 Marijin in simpatijo vseh navzočih dam.
Toda moj prijatelj me ni hotel izpustiti. Obstajal je pri em, naj podaljšam svoie bivanje in z govorniškim razmahom ie pozval omizje, naj se mu pridruži: vsi so dvignili svoje kozarce, da podpro njegov nvdUv.
Priznati moram, da si te prijateljeve trdovratnosti nisem znal razlagati, najsi sem ume! že tedaj, da se je med moj«? ženo in njim izvo-jevala tajna borba, ki ji nisem vedel povoda. Ta mož je bil nemara bolje poučen nego Jaz in z bistrovidnostjo, ki spremlja prvi vtis, je brez dvoma izpregledal mojo skrivnost; saj je b’l tudi sam poročen z žensko čudnih običajev.
*
Marija se v Parizu, kjer so splošno priznavali pomen njenega, moža, ni počutila dobro. Po treh mesecih je zasovražila to veliko mesti}, Neprestano me le svarila pred »krivimi prijatelji, ki ml bodo nekega dne y pogubo.«
(Dajte pribi)
Stran 3.
v	četrtek, dne 31. julija 1919 ob pol 'iO. uri v »Ljudskem domu«. II. nad-■' ‘.nje. Z ozirom na to, da se v zadani času med kolegi kakor tudi po .atopisju raznašajo razne neistinite vesti o delovanju društva ter o glav-■cm odboru, pričakuje odbor, da se vsi člani »Zveze« sestanka zanesljivo udeleže. Glasom pravil imajo članski sestanki n&men. da se na njih razpravlja o društvenih zadevah in odbor pričakuje, da se sigurno udeleže sestanka tudi razni nezadovoljneži s fiksnimi predlogi.
— Društvo slovenskih zoboteh-nikov vabi svoje člane na izvanred-■u občni zbor, ki se vrši v sredo, dne %t. m. ob pol 19. uri v restavraciji »Sovi svet« na Marije Terezije cesti.
— Poziv. ,V. soboto, dne 26. t. m.
VI	vrši ob pol 8. url zvečer v gostilni sosp. Stepiča v Sp. Šiški sestanek. Razpravljalo se bode o napeljavi električne razsvetljave. Interesentje naj se blagovolijo tega sestanka polnoštevilno udeležiti. — Pripravljalni odbor.
— Naredba o organlzacltl ministrstva za finance je izšla v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, Poljanska testa št. 2. Izvod stane 2 K.
— Novi kolekl. V kratkem se izdajo glede vseh vrst kolkov, ki so navedene v naredbi poverjeništva za finance z dne 14. januarja 1919, štev. 290, Uradni list štev. XXXIX novi kolki, ki se razlikujejo od prvotne izdaje v tem, da nimajo okrog osred-1!lega polja (SHS) napisa »Narodna vlada v Ljubljani«. Kolki prvotne izdaje pa ostanejo do preklica v veljavi.
— Tatvina živega srebra. Kemič-!-a tovarna v Mostah pri Ljubljani, je
i	ranila večjo množino živega srebra ;er ga držala v nekem skladišču pod Ključem. Od 20. do 21. t. m., ko je delo večinoma počivalo, so se pa neznani zlikovci utihotapili v tovarno, ulomili v skladišče ter odnesli živega srebra za približno 35.000 K. Stvar je bila naznanjena policijskemu ravnateljstvu, ki le takoj odposlala svoje detektive na lice mesta. Slednjim se je posrečilo izslediti tatove v mornarjih Jože Jukopila, Franc Steinera in Vladimir Ciceroja ter kurjača Anton Židana, kakor tudi zapleniti ukradeno blago.
— »Zveza vojnih invalidov, ali nje pomen«. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki popisuje težkoče pri ustanavljanju organizacije vojnih invalidov, izvleček programa »Zveze« in imena prvoboriteljev ter sedanjih njenih glavnih delavcev. Kniižico je spisal prvi predsednik »Zveze« Ko-štomaj Fran. Cena ji je 2 K, organizirani invalidi plačajo za izvod 1 K. Dobiva se v pisarni »Zveze«, Celje, Ozka ulica št. 3. in pri založniku Prešernova ulica št. 19 v Celju. Naročnina po pešti velja 1 K več. Denar naprej. Ker gre dobiček v prid »Zvezi vojnih invalidov«, knjigo vsem priporočamo.
—	Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19. julija 1919. Novorojencev je bilo 13. Umrlo je 23 ljudi in sicer: domačinov 11, tujcev 12. Za letiko 5, vsled mrivouda 1, za različnimi boleznimi 16. Za pljučnico 1. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli: osepnicami (Variola) 1, za grižo 11, za malarijo 6.
Našim somišljenikom v prevdarek.
2laX?£en f nAfednik nekdanjega C!®«8. tr°Ma vseh avstrijskih ljudskih sleparjev »Reichspošta«, se-j rePrezentant »ujedinjene Jugoslavije« »Slovenski Narod«, se nikakor ne more potolažiti. Ogenj in žveplo bljuje že cel teden samo radi tega, ker je po njegovem bistrem ^®n)u socijalistična manifestacija sijajno »pogorela«. Deželna vlada
izvzemši dr. Žerjava — naj se odstavi, ker ni kos svoji nalogi, posamezne člane te vlade naj se pa enostavno obesi, vodstvo žandarmerije in policije naj se zapre, sploh izvaja se naj najskrajnejše konsekvence in to zgolj radi tega, ker je doživela socijalistična manifestacija tako goro-Stasen fiasko. Mi naivni zemljani žalibog te logike ne razumemo, še manj jo pa menda razumejo one duševno zaostale reve, katere se upajo Priviligirani časnikarji okrog »Slovenskega Naroda« krmiti s tako duševno hrano.
Velik, in najboljši del našega naroda ječi pod tujim jarmom, oglaša s« vedno glasneje ter prosi pomoči, Prosi pomoči tam, kjer jo ima po vseh naravnih razlogih iskati, namreč pri »odrešenem« delu skupnega telesa. Piše obupna pisma, poroča o grozotah .ki ga tl ačijo, pošiiia odposlance, ki tvegajo svoje življenje samo zato, da naiu z živo besedo o$i-s®Jo bolesti trpečega ljudstva ter
čaka In upa. Toda če bi ta nesrečni del našega naroda vedel v koga sta-
vi	svoje nade, bi kmalu opustil neploden trud in neštete žrtve, ki jih polaga na oltar domovine. Usiljenl reprezentanti našega naroda nimajo čuta solidarnosti, ne razumejo grozne bolesti, ki mori naše Primorje, ker »solidna družba« pač lahko pri čaši pive ali črne kave sama sebe navdušuje in to brez rizlka, med tem, ko se trese strahu, če sliši, da so Italijani zmenjali na meji patruljo. Edina tolažba, ki jo redno pošiljajo čez demarkacijsko črto — seveda tudi na tuj riziko — je: Vztrajajte, ne prodajajte tujcu svojih domov in glejte, da se posebno inteligenca ne vrne v naše kraje, med tem naj pa seveda drugi zasedajo najboljša mesta.
Kakor tolažijo z lepimi besedami — druzega za narod Itak nimajo
— naše trpeče Goričane, tako far-bajo domače ljudstvo z najgorostas-nejšimi lažmi.
Kq se Je velik del našega naroda
— v m zaveden slovenski oroletari-jat —• do grla sit meščanskih fraz, kakor en mož pridružil mednarodni akciji tlačenih, da glasno protestira proti nečuvenim nasilstvom pariške mirovne konference, torej v glavnem za uveljavljenje načela samoodločbe narodov, Je glasilo slovenske liberalne buržoazlje »Slovenski Narod«, takoj prvo razcvililo. Goričani in sploh vsi Primorci, so ta jok in stok predobro slišali. Zabolelo je to globoko vse tiste, ki niso še okuženi po ljubljanski narodni morali. Slovensko delavstvo ie stopilo na plan. da glasno pove mogotcem, da so njih sklepi ničevni in da iih nikoli ne bo priznalo, ter da bo tudi našlo dovoli sredstev, da prepreči njih izvršitev. Vsakemu narodu svoje pravice!, to je bilo geslo, s katerim so bile lanskega oktobra obustavljene sovražnosti. In dokler ne bo to načelo izpolnjeno do zadnje pičice, ni na pravi mir niti misliti. Razni mogotci so hoteli ostati zvesti svojini tradicijam; upali so. da iim bo mogoče tudi tokrat oslepariti proletarijat. Živa dejstva Jih pa bodo še v doglednem času poučila, da so njih nakane neizvedljive, da vstaia danes nova moč, ki bo temeljito pretvorila ves današnji družabni red. To vedo italijanski kakor tudi jugoslovanski hlapci kapitalizma, zato se tudi prvi in drugi poslužujejo enih In istih sredstev v dosego svojega zločinskega početja.
Bil sem ves čas italijanske invazije v Gorici in prehodil sem velik del Primorja, spoznal sem temeljito blago dušo tamkaj trpečega naroda, spoznal sem pa tudi vsa nezaslišana sredstva, katerih se poslužujejo italijanski državniki napram svojim državljanom in ki so popolnoma slična početju tistih naših elementov, ki se smatrajo edino zmožnim urediti razmere v naši državi. Laž in pretvarjanje javnega mnenja, ie vodilna misel italijanske buržoazije, karabini-jerji so pa tista sila, s katero se umetno vzdržujejo na površju. Ljudstvo vse vprek, vštevši vojaštvo, je skrajno nezadovoljno, in se nahaja v istem Stadiju, kakor se je nahajala nekdanja avstrijska armada neposredno pred razsulom. Dan na dan se razširjajo najgorostasnejše laži med ljudstvom. Pripoveduje se mu, da stoje Jugoslovanske čete. opremljene na vse mogoče in nemogoče načine, na meji in da čakajo samo trenotka, ko izbruhne v Italiji revolucija ter da imajo za ta slučaj resen namen, zasesti ne samo zasedeno ozemlje, marveč osvojiti si tudi vso Benečijo. Vsi v Primorje prihajajoči listi — socijalistično časopisje je tod strogo prepovedano — pišejo dobesedno to, kar piše naš dični. velepo-učeni in pošteni »Slovenski Narod«, in sem se večkrat vprašal, če prestavljata »Giornale d’ Italia« in »J^o-polo« iz »Slov. Naroda« ali pa obratno. Končno sem le prišel do zaključka, da vsi opravljajo po vrsti v duševnem bratstvu eno iq isto sleparsko delo. Seveda Je tudi onkraj demarkacijske črte dovolj ljudi brez možgan, odnosno brez samostojnega mišljenj,a ki ravno tako nasedejo lažem, kakor tostran meje.
Edino Italijanska sociiallstlčna stranka širi potom svojega organa: »Socialistični revolucionarni komite v Milanu«, po vsej Italiji, vštevši vso zasedeno Ozemlje, živahno propagando v zmlslu samoodločbe narodov. Čital sem, ln to ne enkrat letake, ki se razširjajo v milijonih izvodih, ne samo med civilnim prebivalstvom, marveč tudi med vojaščino, in to s posredovanjem oficirjev. Tl letaki posivljajo narod, da naj se združi in strmoglavi vladajočo kliko, če treba z najskrajnejšimi sredstvi. Povdarjajo, da le gospodujoči one-mogočujejo sklep trajnega miru ter
ro opisujejo kot bodočo najboljšo zaveznico Italije, seveda šele v času, ko bo mogoč neposreden dogovor od naroda do naroda, potom pametnih in razumnih zastopnikov, katerih ne bomo iskali v krogih meščanske politike. Ta propaganda le jako uspešna, kar kažejo jasno neprestano se pojavljajoči znaki v vsej Italiji in smelo trdim : Lahko bi bila naša Primorska že veliko bližja odrešenja kakor je, in tudi italijanski narod ne bi več ječal pod železno pestjo različnih karabinijerjev, če bi oba naroda ne imela v svoji sredini še dovolj močne klike, kj lahkoverno ljudstvo zavaja in trga. To so dejstva, ki se bodo pokazala v tistem trenotku, ko proletarijat razruši ne le žične ovire na demarkacijskih črtah, temveč tudi vso onogostoomrežje lažniive meščanske politike, ki zapira širokim ljudskim plastem prost vpogled v širni svet.
»V Logatcu se Italijani pripravljajo na vpad v Jugoslavijo!« vpijefo otroci, ki prodajajo liste pred Prešernom.
Vsak razumen človek se jim smeje. Kako bi se tud ine. če bi Italijani ne imeii druge skrbi kakor na-daljni pohod v Jugoslavijo, potem bi Jim tega tistih par naših in srbskih vojakov, ki stoje na meji. ne moglo zabraniti. Toda vladajoči krogi v Italiji vedo danes prav dobro, da sede na pravcatem vulkanu .ln to Jim dela hude preglavice. Na pohod v Jugoslavijo se jim niti ne sanja, pač pa trepetajo pred mislijo, da bi lahko
v	Jugoslaviji zavrelo, in to bi bila tudi zanje zadnja ura. Ravno take misli pa prevladujejo tudi y glavah naših »državovzdržujočih« elementih. Zato vse to neprestano klicanje po žandarjih, krvnikih in vešalah. Revolucije se boje eni in drugi, in zato se poslužujejo enih in Istih sredstev, to in onstran meje.
Kakor je za časa vojne prosil italijanski duhovnik svojega boga za zmago italijanskega orožja, tako Je avstrijski duhovnik prosil ravno istega boga za zmago avstrijske armade. Ker pa bog obema ni mogel ustreči, moral je biti seveda eden pošteno tepen, in sicer tisti, ki se je zanašal zgolj na božjo pomoč in ni hotel poslušati ljudskega glasu v pravem času. Ker se pa niso naši državniki, iz tega jako znanega in jako enostavnega dejstva nič naučili, bodo preden Jih sreča pamet naibrže še enkrat vsi skupaj tepeni.
Na ljudstvu samem pa je, da se obvaruje nadaljne škode. In to je prav lahko. Le teden dni naj bere pazno meščansko časopisje od začetka do konca, in našlo bo v njem taka protislovja, da mora spoznati takoj vso resnico.
Goriški Slovenci naj si pa dobro zapomnijo, kdo se je potegoval za njihove koristi ln kdo jih bo do skrajnosti podpiral v njihovem opravičenem boju.
Hinavsko upijejo združeni pariški mogotci: Pred svetovno sodišč« s provzročitelji vojne!, v srcu pa se posmehujejo vernemu ljudstvu, ki bo zaman čakalo te razsodbe, ki bi morala v prvi vrsti zadeti kričače same.
Mi pa kličemoj Pred narod s svojatjo, ki iz sebičnih razlogov razdvaja naše ljudstvo v korist mednarodnemu kapitalizmu.
________________Josip Petrič.
Raje umreti v zaporu, kakor izdati socijaiizem.
(Dalje.)
Niso rešili stvari.
Niso povedali, je-li zakon o vohunstvu ustaven. Niso se mogli odločiti za ali proti. Ste li čitali ta zakon? Ste li čitali odstavek tega zakona, kjer stoji, da je zločin kritizirati zločine Zedinjenih držav? In odstavek, ki pretvarja to deželo v deželo enako caristicm Rusiji?
Ali veste, da je to zamašek v vaših ustih, okovi za vaše določene pravice? Ta zakon — ali ga spoštujem? Ne!
Kako me veseli, da morem tu izreči ono, kar je izgovoril Wendell Phillips: »Kadar napravilo tak zakon, vržite ga jim pod noge!«
Ničesar ne smete izgovoriti proti vojni. To je izdajstvo proti vladajočemu razredu, ki proglaša vojno, ki pa jo ne proglaša narod. Vi niste nikdar proglasili vojne. Plačali ste stroške, prelivali svojo kri. doprinesli vse žrtve, nimate pa pravice iz-pregovoriti niti ene besede. Edino kar se vam dovoli, je to, da greste na bojišče, da izgubite roko ali nogo, da oslepite, da se dušite v strupenih plinih in pridete nazaj — prosjačiti za delo.
Najlepša stvar, ki jo poznam, Je
—	biti človek, stopati po koncu, gledati v solnce, ne sramovati se same-a sebe, hoditi svobodno, med lludi ’ žlVetf z všefnl v miru.
Cel svet se nahaja v velikem gibanju. Veliki prevrat podira temelje kapitalistične družbe. Vladaloči razredi se poslužujejo najskrajnejših sredstev. Hočej ovzpostaviti ligo na-da bi zavarovali mir. preprečili novo vojno. Kaj to pomeni?
Vladajoči razred se opoteka.
Vladajoči razred se opoteka pod bremenom ogromnih stroškov moderne vojne. Tu so vse moderne države, močne v gospodarskem in militarističnem pogledu. Pogajajo se med seboj, da zlože svoje protislovne interese. V teoriji je to mogoče popolnoma dobro. Ali kako je smešno misliti le za trenotek, da se morejo popolnoma zložiti narodni interesi, ki so protislovni na znotraj?
Kaj to pomeni? To ie zadnjj, obupni in času primerni poskus vladajočega razreda, da zavaruje svoje trgovske in gospodarske interese, da ostane gospodar položaja.
Kdo je oni, ki stavila mirovne pogoje? Ali ni čudno, da ogromna večina naroda, katera je prelivala svojo kri, doprinesla toliko žrtev, nima nobenega glasu pri sklepanju miru? Mislim na delavski razred — delavski razred, kateri je skozi tisoč let tvoril suženjski narod. Žaloigra zgodovine! Vidim ta razred pred sabo, ko vam govorim, vidim ga skozi stoletja. Pred menoj Je slika starega Rima: Glej, tu so Patriciji, ki se zabavajo v amfiteatrih, medtem ko prelivajo njihovi sužnji svoio kri v arenah, boreči se z divjimi zvermi! Tu Je srednji vek, kjer so bili kmetje mučeni za dobiček in slavo gospodarja. Vidim, da so bili v celi zgodovini delavci žrtve vekov, mučeniki stoletij. Vi ste, delavci, 511 v v oj no, ko Je bila proglašena, vi ste bili v strelskih Jarkih, vi ste izgubljali ude in umirali v mnkah, ki lih ljudska beseda ne more opisati — a vi sedaj nimate glasu na mirovni konferenci,
vi	niste tam zastopani.
Imate samo enega zastopnika, krivega zastopnika — Samuela Gompersa. Te dni je neki ruski nadvojvoda povabil na banket četvero-nožnega Gompersa, a nadvojvoda Je bil v izprideni družbi.
Kje je vaš zastopnik? Kedaj ste ga Izvolili? Nimate ni enega pravega zastopnika pri mirovni konferenci. Tam so politiki in diplomati, tatovi in lažnjivci, orodje v rokah vaših despotov. Eto, taki so liudje na mirovni konferenci.
(Dalie prih.)
Strokovno gibanje.
Podružnica osrednjega društva živilskih delavcev v Celin priredi v ponedeljek, dne 28. t. m. zvečer ob 18. uri, v gostilni Ban Jelačič protestni shod na odgovor pekovskih mojstrov.
Vestnik »Svobode*.
Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju ustanovi v kratkem dramatični odsek. Člani in članice tega društva, ki imajo veselje do dramatike, naj se udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 27. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v pisarni »Svobode« v Zagorju.
Dramatični odsek mladinske organizacije vprizori v nedeljo, dne 27. t. m. točno ob 8. uri zvečer v ljudski šoli v Spodnji šiški veseloigro v treh dejanjih »Čevljar«.
Sodrugi, sodružice, posetlte to predstavo socijalistične mladinske organizacije v obilnem številu! Pokažimo, da znamo ceniti delovanje naše mladine.
Iz Slovenije.
Stavka v Trbovllah.
Kljub temu, da smo izvedeH o stavki šele zadnji trenotek. ie počivalo prt nas vse delo po vseh obratih. Prodajalne in gostilne so bile zaprte na sklep' naših zaupnikov, kateri pozneje ni bil več tolikp merodajen, ker je tudi vlada prepovedala točenje opojuili pijač. Nedelja je bila mirna, da bi Trbovlje izumrle. Redko si videl človeka na cesti. Nerazumljivo pa je, od kod se je v pondeljek okrog 8. na 9. uro začelo zbirati ogromno število našega delavstva na dvorišču Delavskega doma. Prostori so bili kmalu nabito polni. Shod je otvoril sodrug Siter, nakar se je izvolilo sodr. Klenovška za predsednika in sodr. Ajdovška za zapisnikarja. Sodr. Siter je v je-dernatem govoru orisal splošni položaj ta 'dal duška našemu delavskemu razpoloženju, kar se je izpričalo v vednem pritrjevanju in odobravanju zbrane množice. Obrazložil ic pomen stavke, potem pa ie sodr. Klenpvšek zaključil s klici na mednarodno delavsko solidarnost. Tako
je pokazalo naše delavstvo, da razume svoj položaj, da je zavedno :a dobro disciplinirano. Sicer se je tudi upravičeno zgražalo nad tem, ka je izvedelo o stavkokaztvu na železnici, da se še najdejo ljudje, k| Krs jo delavsko solidarnost, za kar, bo dotičnikom morda enkrat Še žal.
Celje.
Celjski mestni delavci so tako mizerno plačani, da je direktno škandalozno da jim mestni magistrat' tako slabo plačuje.
Delavci, ki so že dolga leta v delu s to plačo niti živeti ne morejo. Dandanes se vsak poteguje za boljši zaslužek, samo mestni delavci naj bi ne imeli te pravice, po mneniu mestnega ekonoma. Ta gospod prezira delavce in jih šikanira, kjer le more. Obeta jim celo da jih bo odpustil, zaradi tega ker so zahtevali boljšo plačo. Mi bi tega dičnega gospoda vprašali, zakaj se je on tako daleč pomagal, da je prišel na to mesto. Zakaj bi se delavci ne smeli izbolišati svojega položala? Norčuje se iz delavcev, ker so dali predložiti spomenico in zahtevali boljšo plačo. Norčuje se iz njih In pravi: »Tisti, ki je pisal to spomenico je največji osel«. Tako torej! NI čuda. da si delaveft želijo starega ekonoma nazaj, ker 'ena čutiti z delavci. Predrznemo se možakarju povedati, da so tisti časi minuli, ko so gospodje delavce enostavno na cesto metali!
Danes so pa delavci organizirani in niso več vezani na milosti gospode 1
Delavci! V organizacijo, ker, edino v tej vam je zagotovljen uspeh!
Velenje.
Zanimivo bo. če opišemo shod klerikalne kmečke zveze, ki se je nedavno vršil v liberalni gostilni Gregorevčevi v Družinirju pri Šoštanju. Na tem shodu namreč so sl gospodje predvsem privoščili nas socijalnlh demokratov. Dr. Ogrizek je silno udrihal čez nas, češ, če s« delavci polastimo vlade, bo to pomenilo za gospodo zelo slabe čase. Najbolj smešno je na shodu govoril nek duhovnik iz Skal, Pridigoval ie, da bode za ženske silno slabo, če pridejo socljalistl do veljave. Skrunilo se bo žene ln dekleta, ne oziraje se na moža in otroke. Pravil je, rta mu ni všeč, ker ml kmete tako »far-bamv. Dragi bralci se boste smejali in zgražali obenem, na kak neumen način da blatijo ti ljudje vzvišme socijalistične cilje! Seveda kmetje v. že zdavnaj izgubili vse zaunanje v klerikalno in liberalno stranko, kar 'e najbolje kazalo število utlele/fu-kov na shodu. Šest mlajev so postavili in iz treh župnij ie prišlo samo okoli 150 kmetov na shod. M koncu shoda je predsednik Zajc premleval še enkrat fraze prejšnjih dveh govornikov. — Mi že dobro vemo, kako morajo kmetje prodaiati svojo živino in kako jo potem mesarji prodajajo. Tako ni samo z živino, tako je tudi z vsemi drugimi poljedelskimi produkti. — Zavedni kmetje so že spoznali, da nimajo od klerikalne iti liberalne gospode prav ničesar pričakovati. Spoznali bodo tudi se ostali, kje ie pravica in resnica!
Strnišče pri Ptuju.
Šplionaža In demmciiantstvo prod našim organizacijam! Zvedel sem, da je od strani nekih umazanih kreatur organizirana špijonaža in de-nuncijantstvo proti našim organizacijam in članom istih. Opozarjam na ta umazani pojav vse sodruge in člane naših organizacij s priporočilom, naj bodo oprezni in naj ohranijo mirno kri. K tej nesramni zadevi se Še povrnem. Že danes pa konštatiram, da se ne gre tu za ljudi, ki denuncl-rajo, ker so naši politični nasprotniki, pač pa za elemente, ki se poslužujejo špijonaže za dosego drugih ciljev. —* Strnišče. 24. julija 1910. ValcnHn Komavll.
Kul hira.
»Platnen t. Prejeli smo 14. številko »Plamena«, edine polmesečne revije za vse kulturne probleme s sledečo vsebino: L. Perkovič: »Kemija«; Tom Prpič: »Paysage«; G. Krk-lec: »Večernje molitve«: N. Feld-rnan: »Perspektive«; Domovič: >De profundis«; »Bura«; A. Podbevšek: »Nočna tragedija s,kapitolske ceste«; M. Krleža: »Jutarnja pobeda nad tminom«; A. Cesarec: »Otkriče« — drama; L. Babič; »Balansa Bahovo-ga sistema«; M. Krleža: »Srbofll f znameniti borac protiv Beča g. Bah«: M. Radoševič: »Tiničan slučaj«; A. Cesarec: »Povodom zadene mene sarnoga«; Uredništvo: Našem prijatelju Amicusu (Dr. D. P — »Plamen« s? naroča pri m>r;;vuuwu. Zagreb, Iliča 7/1., ter veli a Polletna naročnina 30 K, posamezna s-c\
3 krone.
Gospodarstvo.
Bencin za žetev. Te dni nride na Reko 500 vagonov bencina, ki ga ]e naročilo ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Bencin se porabi pri žetvi.
Prost uvoz soli. Od sedaj dalje ie prost uvoz soli iz inozemstva. Cene za prodajo bodo določile politične oblasti v zvezi s pokrajinskimi odseki.
Maksimalne cene za oeriio v Če-
hoslovaški. Češka vlada Je slnžbeno razglasila maksimalne cene perila, katerega morajo prodajati trgovci po naslednjih cenah: 1. moška oksfort srajca 24 K: 2. ženska oksfort srajca s štikarijo 23 K; 2. bela moška srajca z gladkimi prsi brez manšet (ši-fon) 35 K; 4. ženska sifon srajca 28 kron; 5. spodnje hlače triko 28 K; 6. spodnje hlače iz gradla, kepra ali grisetta 23 K. — Tako na Češkem. Pri nas je pa vse 200% dražje!
HaJnsisiiia poročila.
To in ono.
f !{:
Železniška zveza med An- : glljo in Francijo.
2e več let pred vojno se je ve-
rizling in črno dalmatinsko od 56 1 naprej ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od pod-šSva vrc’«< Suštanj, — Kupijo se stari zamaški
Isiu
OiiiSHa
\c proda £. Jare.'r: '
jač, Poljanska cestj 21.
liko razpravljalo in pisalo o zgradbi 3
DVE SVOBODNI DRŽAVI.
LDU. Chiasso, 26. (ČTU.) Kakor poroča »Pcrseveranza«, je Tittoni v jadranskem vprašanja stavil nov predlog, po katerem naj bi se ustanovili dve svobodni državi, in sicer kot ena svobodna država Reka z okolico, druga svobodna država pa Zader, Šibenik in Split. Jugoslovanska vlada pa je slejkoprej ostro protestirala proti taki rešitvi vprašanja, tako da Tittoniju pač ne bo ostalo drugega, kakor da se sedaj odreče Reki in da zahteva vporabo londonskega dogovora. List zaznamuje zahtevo mirovne konference, da moralo Jugoslovani zapustiti Celovec, kot velik vspeh pariškega delovanja Tittonijevega.
ZA ZGRADBO ŽELEZNIC.
LDU. Belgrad, 25. V železniškem ravnateljstvu se izdeluje načrt za nove železnice, da se spojijo nove pokrajine s Srbijo. V prvi vrsti prihaja v poštev velika zveza iz Sremske Mitroviče. Po teh načrtih bi se /gradila tudi proga Belgrad - Smederevo - Požarevec - Radulevac, ki bi vodila ob Donavi.
OGRODJE NASE ARMADE.
LDU. Belgrad, 25. Naši polki bodo imeli odslej svoje številke. V pehoti bo obstojalo 23 polkov, v topništvu sedem in v konjenici osem, razen drugih enot, kakor so peki, pijonirji itd.
SANITETNI MATERIJAL ZA SR-BIJO.
LDU. Belgrad, 24. Sanitetni ma-terijal, In sicer 4 vagone, ki ga je Amerika poklonila Srbiji, je začel prihajati v Belgrad.
KONFERENCA ZA POPRAVILO ŠKOD.
LDU. Belgrad, 24. Včeraj se je vršila v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje konferenca pod predsedstvom dr. Korošca. Konferenca se je bavila s ponudbo, ki lo je stavila neka francoska družba glede popravila škod, ki so bile storiene tekom vojne. Zlasti občutna ie škoda v topliškem, kuršumellskem in pro-kopeljskem okrožju. Treba ie napraviti nove mostove, zgraditi nove ceste, železniške proge, ukreniti kaj glede poplavljenih krajev in glede osuševanja močvirja. V Beleradu je treba postaviti novo železniško postajo, pole« tega popraviti vodovod in ulice nanovo tlakovati. Za vsa ta dela in popravila Je stavila družba svoje predloge. Posvctovnia se na-daliujeK
TEŽAVE Z JUGOSLOVANSKIM PROBLEMOM.
l.DU. Curih, 24. (CTU.) »Wiener Mittagszeitung« poroča iz konfe-‘ venčnih krogov: Od vseh problemov ki jih ima še rešiti mirovna konferenca bo jugoslovanski problem najbolj težaven. Ne samo reško vprašanje, marveč tudi bolgarsko in črnogorsko provzroča resne komplikacije. Nikita ne misli na to, da bi odstopil od svojih zahtev, izjavlja, da so vsi srbski sklepi ničevni in ga pri tem podpira ne samo Italija, temveč tudi Anglija.
NEMIRI V WASHINGTONU.
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Haaga: Vse bolnice v Washingtonu so polne ranjencev. V mesto prihaiaio vojaška <>iačenia, da preprečilo nove napade holjševiškHi črncev, ki lih ie v \Va-
shingtonu na stotisoče. Tudi v Melbournu so se vršili krvavi izgredi. Okoli 8000 vrnivših se vojakov se je združilo s poulično drhaljo in porušilo vladno palačo. Ranili so vladnega predsednika Lansona. Prišlo je do srditih spopadov s policiio.
NEMIRI V STRASSBURGU.
LDU. Offenburg, 25. (DunKU.) V Strassburgu je prišlo do srditih spopadov med francoskimi vojaki in civilnim prebivalstvom. Ko so stavkali delavci cestne železnice, so stopili v vozove francoski častniki In podčastniki, da bi vzdržali obrat. To pa Je delavce tako razjarilo, da so začeli obmetavati vozove s kamenjem in da so porezali električne ži-
podmorskega železničnega predora med Angiijo in Francijo.
Za izvršitev načrta se posebno zanimajo velike trgovske organizacije v Londonu. Proti njemu so edinole še vojaške oblasti. Toda, kakor je izjavil Sir Arthur Fell, ki ie predsednik angleške trgovske zbornice in obenem načelnik družbe za zgradbo tega predora med Doverjem (Anglija) in Calaisom (Francija), so tudi vojaške oblasti umaknile svoje predsodke in radi .tega je uresničenje tega načrta tako kot gotova stvar. Proračun kaže, da bodo znašali vsi stroški okrog 100 do 125 milijonov dolarjev. Zgraditi nameravajo dva predora ,in sicer vzporedno enega poleg drugega. To pa radi tega, ker bo s tem veliko bolj preskrbljeno za zračenje: razna popravila se bo> do lažje izvršila in sploh vsa oskrba bo boljša in poleg tega bo pa še bolje preskrbljeno za varnost. Vsak predor bo meril v diametru 18 čevljev in na vsakih dvesto jardov bo vhod iz enega predora v drugega in tukaj bodo izmenjavali prazne vozove s polnimi ob času popravila in gradbe.
Predor bo opremljen z električno
Poštno in brzojavno ravnateljstvo j SHS za slovensko ozemlje.
Štev. 29.788/1.—19.
Obiava. j
Poštno ravnateljstvo razclaša:	'
Mesta poštnih oficijantov se bo- i do z aspiranti, ki so že in ki bodo še j izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpo- ! polnila, da zaenkrat ni treba novega j oficijantskega naraščaja in zato v ■ doglednem času ne bo oficijantskega j tečaja.
Zato poživljamo vse, ki se žele \ pripravljati za službo poštnih ofici- j jantov, naj ne vlagajo prošenj, do- I kler ne bo zopet objavljen rok za | sprejemanje.
Ljubljana, dne 23. julija 1919.
Višji poštni ravnatelj:	i
Dr. Debelak.
Fina inozem
teles&ts
(komp!<£tr.e gs rnšture}
J. GOREČ
trgm*gna s leolesi
Piana, Marije taiir
ce. Pri teh spopadih je bil baje ubit en francoski častnik in več mož, ; sjj0 jn vsj vlaki bodo opremljeni z mnogo Francozov pa so delavci pre- ' tepli. Po mestu krožijo letaki, ki za-
! htevajo samostojnost bivšega državnega ozemlja.
STAVKE V BERLINU.
LDU. Berlin. 25. (DunKU.) Danes so ponehali s poslovanjem vsi poštni in brzojavni uradi. Stavka je izbruhnila, ker je bilo odpuščenih iz službe 2S7 delavcev, ki so se udeležili dne 21. t. m. na poziv neodvisnih socialistov demonstrativne stavke.
Ko je odpustila direkcija Siemensovih podjetij kakih 10.000 delavcev so takoj prenehali z delom tudi delavci dveh drugih tovaren v Sie-mensstadtu, danes pa so jim sledili še drugi tovariši. Boje se, da se ustavi delo v vseh podjetjih. V Sie-mensstadtu je zaposlenih 23.000, v vseh Siemensovih podjetjih 30.000 delavcev.
LITAVSKA EVAKUIRANA.
LDU. Lyon, 25. (DunKU. — Brezžično.) Nemške čete so Litav-sko popolnoma izpraznile.
NEMŠKO PRISILNO POSOJILO.
LDU. Dusseldorf, 24. (ČTU.) Kakor poroča »KSlnische Zeitung«, namerava vlada zopet razpisati prisilno posojilo 200 milijard mark z nteko obrestno mero in obenem odložiti še oddajo premoženja.
DR. BAUER PODAL OSTAVKO.
LDU. Dunaj, 24. (ČTU.) V današnji seji glavnega odseka narodne skupščine je državni tajnik za zunanje stvari dr. Bauer podal de-misijo. Izjavil je, da se je prepričal, da se posebno pri francoski vladi spodtikajo nad njegovo osebo in da so vsled tega pogajanja otežkočena.
KRIZA POLJSKEGA KABINETA.
LDU. Dunaj. 24. (ČTU.) Zdi se, da je gotovo, da razen ministrskega predsednika Paderevvskega in ministra za zunanje stvari Vojcije-chovwskega noben član dosedanjega kabineta ne bo ostal na svojem mestu. Smatra se za gotovo, da bo finančne posle prevzel dr. Bilinsld. Ministrstvo za prosveto in umetnost se bo spojilo z ministrstvom za uk.
V ŠTIRIH DNEH V AMERIKO 1
LDU. Haag, 25. (ČTU.) Kakor poroča »Wiener Aligemeine Zeitung« iz V/ashingtona, nameravajo zgraditi oceanske parnike, dolge po 1000 čevljev, s hitrostjo po 30 voz-Ijev, ki bodo Atlantski ocean prevozili v štirih dneh. Ti parniki bodo tako zgrajeni, da bodo v volni lahko služili kot torpedni lovci.
električnimi stroji. Istotako bodo vsi stroji za električno silo.
Vsa dolgost tega predora bo okrog 30 milj. Dolžina pod morjem 22 milj.
Predor bo opremljen s pripravami, da se v slučaju potrebe predor lahko brez vsake škode preplavi.
Preračunjeno imajo, da lahko prevozi osebni vlak daljavo med Parizom in Londonom v manj kot še stih urah. Rabili bodo največ vlake, ki lahko vozijo po vseh progah. Vsakih 20 ur se lahko prepelje nad 30.000 oseb in 30 tisoč ton tovornega blaga.
Računajo, da bodo predor dovršili v petih letih. Rabili bodo najmodernejše stroje za vrtanje predora. Razni geologi so doznali, da je zemlja pod morjem iako ugodna za predor, ker sestoji iz apnenca in je večinoma katnenita, kar bo veliko pripomoglo k hitrejšemu in varnejšemu kopanju. V predoru samem ne bo zaposlenih veliko delavcev, ker bodo večino dela izvršili s pomočjo strojev. Toliko več delavcev bo pa zaposlenih zunaj predora pri pripravljanju materijala in odpravljanju nakopane zemlje, katero bodo vozili iz predora. Veliko delavcev bo tudi zaposlenih pri gradbi postajnih poslopij pri Doverju in Calaistt. pri gradbi električnih central pri Kantu, kjer nameravajo zgraditi veliko električno centralo za to podzemsko železnico.
Predor bo 330 čevljev globoko pod morsko gladino in sicer znaša globočina morja 180 čevljev in 150 čevljev pod površino morskega dna.
Kdaj se bo predor dovršil, bo pokazala bodočnost. Seveda si bosta Francija in Anglija lastili pravico do nadziranja predora.
Kajo Deiič =zrr
draguljar in zlatar Ljubljana, Iiilšerjeva ulica 4.
priporoča svojo
ii stroji,	istotako	doao	vsi	>	(lobi takoj delo v tukajšni	to-	,
prezračenje	opremljeni	z	j	bačni tovarni. Zglasiti se je	pri	;	drAgUljSrSKO UCIS-VIllCO
R006I’tll SmielOWSkem,	'	za	nova	dela in popravila,	kakor
llieslneni stavbeniku, Rimska j tudi za vsa zlatarska dela, pozlaecnjo cesta 2.	i	posrebrenje itd.
Dr. Milan Dan Oreiiy
odvetnik
Belgrad, Kniegiftle Ljubice ui. 2.
. Dopisovanje srbo-hrvasko, neralfco In ogrsko. -
Priporočamo edino tovarniško zalogo
s
za rodbino In S
a
obrt ter njih
šivalnih strojev
 ---~=r=	posameznih	defev.	——	\
POTREBŠČINE za Sivilfe, kro]a«e In Čevljarja tar galanterijsko j fn naimfaklumo SlAOO :» OBLEKE-	>
los. Peteline, Liijat Si. Pia nasip.
za vode desne.
d
«
ss*
Izdajatelj: .losin Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit. tiskarne« v I.jubli.mi.
II lili« tfoiiu "r
Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9.
ŠpieteTSar
obrata v Meiici na Koroškem (kr. SHS). Prošnje s prepisi spričevali 0 dosedanjih službah in strokovni šoli ter o zmožnosti se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravniStvo! v Mcžiel kr. SHS.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseli vrst, kakor žito, moko, milo itd,, katero imam vedno v zalogi. — Cen}, tovarnam in podietjem so priporočam kot tvrdka r 1*- referencami. Impert in eSKPOFi
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
Pohištvo
EBBBBBBBBEBBBISB
delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne oe, jedilnice, sobe za gospode, vseli vrst lesa » a. * • • '	  železno	pohištvo,
za
sobe,
in oblik. Kuhinjske oprave, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pobijva
B
B
B
B
BI
Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6.
Nakup neprisiljen!	Ceniki zastonj!
SSB
B
B
B
E
ta
B
S
B
IS
I
i
hladi, čisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljenje krvi in operacije. Vpošilja samo proti predplačilu franko K8'80 za 1 dozo lokarna Thierry-ja v Pregradu, glavna zaloga v Ljubljani H. Sušnik, Marijin trg štev. 5 Tn vse druge lekarne.
Popravila sc sprejemaj«. '	‘' nfca.
Listna delivnfi
IVAN JAX in sin
ccsift	10.	UUBI.JANA
Izborna konstrukcija
uvm.iASi
Šivalni StlOii IH Stroji 18 Piži21j8. 'felenan^^tev
iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. \ezenje pouuije brezplačno. -..........................
KOLESI iz prvih Iim
Dtirkopp, Styr!a, Waffenrad.
Pisalni stroji
Glavnica: 200,000.000 kron. V •
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
m a	•
Prelemovs utica 50 v lastnem posloplu
Protiaja in nakup vrednostih papirjev; bflnns naročila; sprejem tn oskrba tfepotcv k uestno r®v J .	.	-»uailla	in	is«
shrambe (Ssfe-Dcpcsšts) pod rasteta? zaklepom strank; k rediti tn predujmi vsake vrste; inkaso in'	”	*	*ull	..
■ • plačila na vsa mesta tu- In ffie7£Wtstva; potovalna kreditna pisma; spreiem denarnih vlog na knjlilce in reKO<	»