Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui, 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik.
Cek. računi Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
U pra v a: Kopitarjeva ulica štev. 6,
„Oborožena Anglija je jamstvo za mir"
Pretekli teden je angleška spodnja zbornica obravnavala preračun za vsa tri področja narodne obrambe, to je za suhozemsko vojsko, za vojno mornarico in za vojno letalstvo, ki so v Angliji podrejena vsako svojemu lastnemu ministrstvu, ki pa imajo spet skupne ustanove, ki posamezne potrebe spravljajo v sklad, tako da se lahko govori o skupnem vodstvu v vprašanjih narodne obrambe. Preračunska obravnava, tako podatki, ki so jih dali posamezni ministri, dopolnilna obvestila ministrskega predsednika samega, kakor tudi izjave posameznih poslancev,-je vzbudila v Evropi toliko pozornosti, kakor do sedaj še nikoli. Imeli smo vtis, kakor da vsa Evropa zre v Anglijo in pričakuje od tam besede, ki bo odločila o miru in o vojni. Še nikoli poprej 6e javno mnenje v Evropi ni toliko zavedalo resničnosti izjave, ki jo je dal lord Baldvvin tik pred svojim odstopom kot ministrski predsednik, češ da je močna Anglija najboljše jamstvo za mir med narodi. V letošnji preračunski obravnavi so se ministri v nasprotju z dosedanjim običajem molčečnosti, kadar je šlo za vojne izdatke, zelo obširno razgovorili in so pred javnost razgrnili vse podrobnosti o angleškem oboroževanju na morju, na kopnem in v zraku, tako da si je vsakdo, prijatelj ali nasprotnik, lahko napravil točno sliko o resnih naporih angleške velesile, da se oboroži tako, da odslej ne bo capljala za dogodki, marveč jim bo dajala smer.
Mornariški minister je v svoji razlagi preračunanih izdatkov dejal, da bo Anglija svoj gradbeni načrt končala 6icer šele leta 1942, toda že sedaj je angleška vojna mornarica po svoji to-naži, po izbranosti in izvirnosti strelnega materiala kakor po izobrazbi moštva tako močna, da se mirno lahko poskusi s katerokoli drugo pomorsko silo ali skupino pomorskih sil v Evropi, ako sme v Sredozemskem morju računati na polno sodelovanje francoskega brodovja. Že danes ima Anglija 15 velikih, moderniziranih oklopnih bojnih ladij, 15 težkih oklopnih križark, 44 manjših križark, 6 nosilk letal, 166 rušilcev, 54 podmornic, 43 patrolnih ladij in 58 torpedovk, ne računajoč manjših pomožnih edinic. V teku leta se bodo svojemu bojnemu brodovju pridružile še dve veliki oklopni bojni ladji, 11 lažjih križark, 4 nosilke letal, 12 rušilcev in 10 podmornic. Njeno pomorsko moštvo šteje 130.000 mož in bo v teku leta še pomnoženo za nadaljnjih 12.000 mož. Za njimi pa stojijo stotisoči preizkušenih rezervistov. Angleška bojna mornarica razpolaga s tako preciznimi protiletalskimi topovi, da se je o njih neki francoski admiral izrazil, >da ne bi bil rad med piloti, ki jim bo pripadla naloga, da napadejo^ kakšno angleško bojno ladjo.« V pogledu pomorščakov pa je položaj angleškega brodovja edinstven in zanj ni primere, ker nobeno drugo vojno brodovje moštva ne more tako dobro izvež-bati, kakor Anglija, ki ima denarna sredstva na razpolago, da v najvišji nieri svoje brodovje vežba na odprlih morjih. V angleško mornarico se je vrnil spet ofenzivni duh, ki je najboljša gonilna moč njene moči na morju.
Glede kopne vojske je Anglija doživela v zadnjih letih naravnost čudežen preobrat. Njena kopna vojska je 1. 1935 štela komaj 114.000 plačanih mož in je komaj zadostovala za izključno domače potrebe. Danes šteje angleška stoječa vojska 600.000 mož in preračun za to leto znaša 40 milijard našega denarja, ki bo izdan za najmodernejšo opremo moštva. Vojni minister ni štedil z besedami, ko je hvalil napredek v organizaciji kopne vojske, katere naloga odslej ne bo več, da bo varovala domače obale pred nasprotniki, -ampak ki bo šla takoj na evropsko celino, če bi bila tamkaj napadena Francija ali Belgija. Za enkrat angleške divizije sicer še ne bi mogle nadomestiti 36 češkoslovaških divizij, na katere je do pred pol leta smela računati Francija, toda v kratkem bo tudi ta vrzel izpolnjena. Tudi kopno vojsko je prešinil nov duh, je dejal vojni minister, in danes je treba prostovoljne vpise angleške moške mladine odklanjati, tako številni so in takšen je zagon, ki je zajel angleški narod vseh slojev in vseh plasti Izdatkov za opremo kopne vojske tudi nikdo ne ospo-rava več. Izdatki so del žrtev, ki jih je Anglija pripravljena dati, da ohrani sebi mir in da ga ohrani tudi drugim.
Letalski minister je imel med vsemi tremi največ povedati. Njegov preračun je tudi najvišji, saj dosega nad 60 milijard dinarjev našega denarja saino za izpopolnitev bojnega letalstva. 10.000 pilotov je bilo izvežbanih v zadnjih dveh letih. Angleška letalska industrija je zmožna zgraditi že danes po 400 bojnih letal vsak mesec. Število bombnikov in lovskih letal se dnevno viša Dne 1. aprila bo Anglija imela 1700 novih bombnikov. Njena letalska armada šteje danes nad 100.000 mož, ne računajoč mnogo močnejših rezerv. Angleški letalski material pa je prvovrsten med prvovrstnim, ker angleški imperij razpolaga s surovinami, da lahko uporablja samo najboljše blago za izdelovanje rahločutnih strojev modernega bojnega letala. Letalski minister je tudi omenil, da angleško zračno bojno brodovje ni manjše kakor katerekoli druge velesile, torej tudi ne manjše od nemškega.
Ni čudno, če je pri zaključku prerafunske obravnave Duff - Cooper, do nedavnega še prvi lord admiralitete (mornariški minister) v svojem govoru dejal, »da oboroževanje Anglije napreduje v čudovitih okoliščinah in da se Anglija že danes nahnja v položaju, da lahko spremeni v prah tri kote sveta, če bi 6e kdo drznil napasti
Veličastno kronanje Pija XII.
v 00 vernikov je prisostvovalo sv. obredom v cerkvi Četrt milijona vernikov je gledalo kronanje na trgu Sv. Petra
40 držav je poslalo h kronanju svoje zastopnike
RTm, 12. marca. A A. Štefani: Že v zgodnjih jutranjih urah se je zbrala na trgu sv. Petra ogromna množica ljudstva. Nebo je bilo povsem jasno. Od 250.000 ljudi, ki so zahtevali vstopnice, da prisostvujejo svečanostim v baziliki sv. Petra, jih je dobilo vstopnice le 40.000. V samo baziliko so smele le osebe, ki so si pravočasno nabavile vstopnice, medtem, ko je vsa ostala ogromna množica vernikov napolnila trg pred baziliko. Osrednji prostor je pripravljen za one, ki so prisostvovali obredom v cerkvi in po sv. maši prišli iz cerkve za kronanjem, ki je bilo na srednjem balkonu prednje cerkve sv. Petra. Ženske so bile v črnih oblekah, možje pa v uniformah in svečanih oblekah. Okrog osme ure zjutraj je bila cerkev že nabito polna.	.,
Nekaj trenutkov za tem je vatikanska radijska postaja, ki je bila v zvezi s številnimi inozemskimi radijskimi postajami, pričela v raznih jezikih oddajati poročilo o obredih. Govornik je zelo jasno in nazorno opisal vse obrede v cerkvi in navdušenje ljudstva do sv. očeta. Katoličani vsega sveta so tako mogli spremljati svečanosti kronanja sv. očeta.
Sprevod prihaja v cerkev sv. Petra
Nekoliko po 8.30 je sprevod sv. očeta ob zvokih trobent prispel iz vatikanske palače in odšel v cerkev sv. Petra. To je bila ganljiva in nepozabna slika. V prvem delu sprevoda so nosili zlato tiaro, s katero je bil kronan sv. oče papež Pij XII. Visoki cerkveni dostojanstvenik je nosil tiaro na svileni blazini. (To je tista tiara, s katero je bil leta 1845. kronan papež Pij IX.) Za tiaro je šla veličastna skupina kardinalskega kolegija. V sredi sprevoda izza kardinalov so nesli sv. očeta papeža Pija XII. z mitro na glavi in ogrnjenega v belosvileni plašč, vezen z zlatom. Sv. oče je sedel na prestolu, ki ga je nosilo 12 »sediarov«, oblečenih v rdeči damast. Okrog njega so bili švicarski gardisti, oblečeni v svečane uniforme z oklepi in z velikimi meči, nadalje člani vatikanskega plemstva z rdečimi tunikami in papeška garda. V zadnjem delu sprevoda je šla skupina patrijarhov in nadškofov in škofov v belih oblačilih z mitrami na glavah. Ob vhodu je bila sv. očetu Piju XII. izkazana čast, nakar so ga nesli v baziliko.
V tem trenotku so zatrobile srebrne trobente ter naznanile, da je vrhovni poglavar katoliške Cerkve stopil v cerkev. Cerkveni zbori so zapeli »Tu es Petrus« »Ti si Peter«. Ogromna množica je navdušeno pozdravljala sprevod.
Sprevod je šel do kapele sv. Troijce, kjer je sv. oče stopil z svojega papeškega prestola in se poklonil Najsvetejšemu, nakar so ga nesli dalje do kapele sv. Gregorja, kjer je sv. oče sedel na prestol in sprejemal poklone kardinalov, nadškofov in škofov, ki so pokleknili pred vrhovnim vladarjem katoliške Cerkve in poljubljali ribiški prstan na njegovi roki. Pevski zbori siktinske in julijske kapele so stalno peli »Tu es Petrus« (Ti si Peter).
Na obeh straneh papeškega prestola so bili pripravljeni sedeži za predstavnike tujih držav. Tam so bili princ od Piemonta, italijanski zunanji minister grof Ciano, vojvoda od Norfolka, ki zastopa angleškega kralja, bivši bolgarski kralj Fer-
dinand, princ od Flandrije, brat belgijskega kralja, belgijska kraljica-mati in številni kraljevski princi.
masa
,,Sveti oče, tako mine slava tega sveta . .
V	kapeli sv. Gregorija jc sv. oče Pij XII. oblekel obleko za pontifikaino sv. mašo. Sprevod se je ponovno sestavil in verniki so navdušeno pozdravljali sv. očeta in mu klicali »Živel!« ler mu mahali z robci, medtem ko so cerkveni zbori peli »Tu cs Petrus«.
Med sprevodom je ceremoniar, ki je hodil pred sv. očetom, vzel trikrat zaporedoma vato s srebrne posode ler jo kle-te zaigal in pel gledajoč najvišjega cerkvenega poglavarja: »Pater sanete si c tr ansit gl or ia mundU (»Sve-' jo(e', lako mine slava tega sveta.)
V	tem času se je pred baziliko zbrala ogromna množica ljudstva, ki je pokrila trg in spremljala svečanosti, ki so jih prenašale radijske postaje. Govorniki so zavzeli mesta na fasadi bazilike in pod kolonadami.
V	trenotku, ko je sprevod prišel pred absido je sv. oče Pij XII. stopil s svojega sedeža na nosilki ter stopil med kardinali pred oltar ter daruje sv. mašo, ki se je začela ob 10.30 in je trajala do 12.30.
Ob 12.30 je bila sv. maša končana. Sv. oče Pij XII. je z mitro škofa na glavi zapustil baziliko. Sprevod je počasi odhajal iz cerkve ter se vil po stopnicah do srednjega zunanjega balkona, kjer je bilo določeno kronanje. Ogromna množica vernikov je neprestano vzklikala sv. očetu. Brigada italijanske vojske mu je medtem izkazala rast. Na posebnih tribunah, ki so bile zgrajene in zad kolonad, so zavzeli mesta visoki dostojan-
stveniki in delegacije iz nad 40 evropskih in iz-venevropskih držav. Jasno plavo nebo in blesteče sonce sta edinstveno vplivala na svečanosti. Na balkonu, kjer je bilo kronanje, so člani častne plemiško garde zavzeli mesto na levi in na desni strani papeževega prestola. Predno se je sv. oče pojavil, jo bila razobešena pontifikalna zastava.
Kronanje
»Vedi, da si oče, kralj in
pastir sveta na tej zemlji, in namestnik Kristusov..."
Točno ob 13.05 se jo papež pojavil na balkonu, kar so naznanile trobento in pontifikaino himne ter neprestano klicanje vernikov. Takoj nato sc je pričela svečanost kronanja. Najstarejši izmed kardinalov je snel škofovsko mitro z glave sv. očeta, ki je zavzel svojo mesto na papeškem prestolu. Najstarejši kardinal Granito di Bclmonte je stopil k sv. očetu s papeško tiaro v rokah tor izgovoril obredne besede:
»Sprejmi tiaro in vedi, da si oie, kralj in pastir sveta na tej zemlji in naslednik našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo slava na vse večne čase.«
Četrt milijona vernikov je poslušalo te besede, ki so jih prenašali zvočniki in priredili so dolgotrajne in burne vzklike sv. očetu. Pij XII. je nato z jasnim glasom podelil vsemu svetu apostolski blagoslov. Kronske svečanosti so bile končano z objavo, da je papež kronan. Ogromna množica vernikov jo neprestano vzklikala rv. očetu, ki jc ostal nekaj minut na balkonu in se zahvaljeval z nasmehom in z mahanjem z roko. Nato pa so spet zvoki trobent naznanili konec veličastnega dogodka.
Dr. Tiso pri Hitlerju
Novi razvoji češko slovaške krize
Dve nemški zapovedi praški vladi
Papež Pij XII.
nas. Toda ta nevarnost postaja tudi vedno manjša, ker mirovni toplomer kaže vedno na boljše, kazali pa je začel na boljše, ko se je Anglija zavedla svojo dolžnosti, da je ona čuvar svetovnega miru.«
Berlin, 13. marca. c. Popoldne ob 16 je z letalom priletel v Berlin bivši predsednik slovaške vlade dr. Tiso. Ob ltt.30 je žo bil sprejet pri Hitlerju v kancelarski palači in njun razgovor je ob 17.80 še trajal. Ta vest o prihodu bivšega predsednika slovaške vlade v Berlin je izzvala silno pozornost posebno med mednarodnimi krogi, ker kaj takega pač nikdo ni pričakoval.
Dr. Tiso je odšel iz Bratislave v spremstvu nemškega podkonzula v Bratislavi Danicla in Kar-massina, voditelja Nemcev na Slovaškem.
(Dopoldne so drju Tisu dostavili vabilo kanclerja Hitlerja, da naj pride takoj k njemu. Dr. Tiso se je vabilu odzval in je opoldne prekoračil nemško-slovaško mejo. Nato je dr. Tiso šel na Dunaj, odkoder je odletel k Hitlerju.) ,
Tukaj tudi poročajo, da je bil v Prago že odposlan prvi nemški poziv, ki obsega nemške zahteve o Slovaški v zvezi s prihodom dr. Tisa v Berlin. Nemška vlada zahteva:
1.	stara Tisova slovaška vlada se mora takoj vpostaviti, in to z vsemi njegovimi bivšimi člani;
2.	iz osrednje češkoslovaške vlade morajo takoj izginiti vsi ministri, ki so zakrivili zadnji spor z Bratislavo. Predvsem pa morata takoj odstopiti sedanji vojni minister (general Sirovy) in sedanji notranji minister.
Uradno poročilo
Berlin, 13. marca. c. Nocoj ob 20 je objavil DNB naslednje uradno poročilo:
Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso je prišel z letalom v Berlin in sicer v spremstvu ministra Durčanske-ga. Na letališču v Tempelhofu ga ie pozdravil načelnik protokola. Vodja in kancler Hitler je sprejel slovaškega ministrskega predsednika dr. Tisa v navzočnosti zunanjega ministra von Ribhentropa. Navzoč je bil tudi minister Durčanski. Itazgovarjali so sc o tekočih zadevali.
Zelo veliko pozornost jc vzbudil v uradnem poročilu po sestanku med Hitlerjem in Tiso tisti odstavek, ki imenuje dr. Tiso »predsednika« slovaške vlade.
Praga. 13. marca. c. Osrednja češkoslovaška vlada «e je nujno zbrala na sejo ob 17 in obravnava položaj, ki je nastal v popoldanskih urah.
Okoli predsedstva vlade je zbranih izredno mnogo časnikarjev.
Seja vlade ki se je začela ob 17, še traja. Zunanji minister Chvalkovski je ves čas v stalni tele Ionski zvezi z Berlinom.
Hitlerja ni bilo na Dunaju
Berlin, 13. marca. AA. Reuter: Hitler je izjavil da se ne bo danes odpeljal na Dunaj, kakor so pričakovali spričo današnje proslave obletnice anšlusa.
Maršal Goring se je vrnil
Berlin, 13. marca. TG. Maršal Goring je nepričakovano z vlakom odpotoval nazaj v Berlin.
Slovaška brigada čaka na Dunaju
Dunaj, 13. marca. c. Bivši slovaški minister Durčanski jo na Dunaju žo sestavil prvo svojo slovaško brigado, ki šteje sedaj že 5000 mož. Brigada jo predvsem sestavljena iz slovaških delavcev, ki jim je bilo po sestanku v Miinchcnu in skjepu dunajskega razsodišča dovoljeno, da so prišli na delo na Dunaj.
Poveljnik Hlinkovih gard Murgas je po dunajskem radiju objavil povelje Hlinkovim gardam in jih pozval, da naj se upro novi slovaški vladi. Bratislavski radio je nato takoj sporočil, da je Sidor Murgasa kot poveljnika Hlinkovih gard odstavil.
Nova slovaška vlada
Predsednik je Karel Sidoi
, ... PraSa- '3. marca. AA. ČTK: Predsednik republike je na predlog predsedstva slovaškega parlamenta imenoval novo slovaško vlado, ki jc takole sestavljena:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dunajska vremenska napoved: Brez padavin, manj oblačno, ponoči še mraz, čez dan 6e toplotno stanje ne bo spremenilo.
Zeniunska vremenska napoved: Hladno vreme, zjastnitev v zahodni polovici in v severnih krajih, jasno na Primorju. Sredi države bo še prevladovala oblačnost, prav tako tudi na jugu, tam utegne biti tudi nekoliko snega. Ponoči precej oster miaz.
Zagrebška vremenska napoved: Hladneje in jasno.
Intrigantom je odklenkalo!
Medtem ko pri nas jnsarska glasila gosp. dr. Kramerja in tudi glasilo g. Kibnikarja pišejo, du je treba hitro delati ter upoštevati slovensko narodno samobitnost, ki so jo ti moije 20 let preganjali, pa glasilo JNS »Jugoslavenska pošta* piše, da more biti sklenjen samo tak sporazum, ki bi vanj pristali vsi Srbi, ter da ne sme biti njegova podlaga kaka hrvatska samobitnost. Tretji tam doli se zopet ogrevajo za najčistejši »jugoslovenski nacionalni unilarizemt, kakršnega so vtepali v glave Jugoslovanov celih 20 let, medtem ko sc četrta skupine te nesretne JNS poteguje za to, da bodi nosilec jugoslovenske misli v prihodnje Hrvatska.
Vloge so si ti ljudje razdelili in delajo vsak po svoje. Ko bi to njihovo različno delo imelo kdaj kaj sadu, bi ta sad mogel biti samo ta, da bi se delo za sporazum zavrlo, nakar bi vse štiri skupine zopet slotno in enotno lahko s pendreki vtepali v glave Slovencev in Hrvatov ter tudi Sr-bo v svojo »jugoslovensko nacionalno-unitaristilno ideologijo-:, ki pa je v bistvu le kričanje političnih barantačev in mešetarjev, ki še za naprej žele živeti na račun jugoslovanske države.
Zalo bodi vsem tem in takim prerokom povedano, da ne bo kruha iz tiste moke, ki jo mesijo v svojih listih, češ da je treba te in one pritegniti k sodelovanju. Kar se slovenskega naroda tiče, je jasno to, da imajo pravico v imenu Slovencev govoriti le poslanci dr. Korošca, ki bodo svojo dolžnost storili vkljub vsem intrigam. Ni pa niti govora, da bi mogel v teh usodnih vprašanjih sodelovali kdo, ki je 20 let gazil slovensko ime ter je samo enkrat zastopal slovenski narod, ko je pred 20 leti pomagal Slovencem, Hrvatom in Srbom vsilili centralizem, ki ga danes preklinjajo vsi državljani le države.
Političnim mešelarjem in intrigantom je odklenkalo!
»Hrvatska — Piemont nove Jugoslavije
Znani jugoslovenski nacionalist Dobrosav ,Tev-gjevič, ki je pri zadnjih volitvah skupaj z Živko-vičevim krilom .1NS šel z dr. Mačkom, je bil pred dnevi sprejet pri dr. Mačku. V zagrebških »Jugo-slovenskih novinah« ga je napadel njegov bivši somišljenik, sedanji poslanec Kovač. Sedaj je Jev-gjevič v »Jugoslavenski pošti« dal tole izjavo: »V zagrebških »Jugoslovenskih novinah« narodni poslanec g. Kovač že dvakrat persiflira moje izjave, imenujoč me b:všega .lugoslovena, sedaj pa srbskega mačkovca. Duhovitost g. Kovača je močno deplasirana. .laz se nisem odrekel jugoslovenske ideologije, niti ni tega g. predsednik dr. Maček od mene zahteval. V tej novi Jugoslaviji bo politično in socialno zadovoljna hrvatska domovina postala zopet ognjišče ter Pijemont ju^oslo-venstva, kakor je bila v časih Strossmajerja in Gaja.c — JNS in njeno jugoslovensko nacionalstvo se res čudno razvija v teh časih, še včeraj je bila Pijemont jugoslovenstva Srbija, danes pa postaja to Hrvatska. V škodo Jugoslavije in v škodo Srbov, Hrvatov in Slovencev so še včeraj ti ljudje razglašali svoj jugoslovenski nacionalizem, ki je bil nekako prikrito velesrbstvo, dunes pa razglašajo nekaj čisto drugega, kar bi naj bilo nekako prikrito velehrvatstvo. Po »JutrovenK vzorcu bodo jutri morda razglašali za svojo svetinjo zopet kaj čisto drugega, če bi nova »ideologija« kaj njihovemu žepu vrgla ..,
JNS hoče intrigirati
Medtem ko je predsednik vlade v svojem govoru tako jasno naglasil, da je pri reševanju hrvatskega vprašanja treba upoštevati dejstvo, če so bili nekateri kraji naše domovine v preteklosti zemljepisno in kulturno ločeni in so živeli svoje posebno narodno samobitno življenje ter se danes po 20 letih skupnega življenja še tako počutijo. Zato je treba iskati take rešitve, ki bo v okviru te države omogočila njihove težnje. — Medtem ko so Hrvati to izjavo z razumevanjem sprejeli, so se pa zopet našli ljudje, ki hočejo kaliti vodo. Jnsarska »Jugoslavenska pošta« v Sarajevu je prinesla uvodnik, ki se izreka zoper zgodovinske individualnosti pri preurejanju Jugoslavije. »Zgodovinske samobitnosti vsekakor ne morejo biti podlaga za ureditev naših notranjih razmer.« Naj bi že enkrat umolknili tisti nesrečni ideologi, ki so s svojimi zmešanimi modrostmi 20 let mešali in zapletali usodo te države. Naj vedo, dn pri reševanju teli vprašanj njihove glave niso prav nič važne, marveč je važen zgolj interes Jugoslavije, skupne domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nevarni posredovalci
Predsednik vlade g. Cvetkovič je v svojem petkovem govoru med drugim dejal, da je bilo dovolj posredovalcev med Zagrebom in Belgra-dom. Zagrebški »Obzor« komentira predsednikov govor ter med drugim tudi takole pravi: »Pravilno je bilo stališče predsednika vlade, da je treba enkrat prenehati s prakso posredovalcev med Bel-gradom in Zagrebom. To je bilo celo prav potrebno naglasili. V 20 letih se je pokazalo, da so politični posredovalci med Belgrndom in Zagrebom dali strahotno porazne sadove. Morda bo nekega dne mogoče dognati, da bi se bile razmere v teh 20 letih docela drugače razvijale, ko bi ne bilo teh večkrat nepovabljenih posredovalcev, ki so 20 let tekali med Zagrebom in Belgradom, pa so od vsega tega v prvi vrsti sami imeli politične koristi.«
JNS in hrvatsko vprašanje
Sarajevsko glasilo JNS »Jugoslavenska pošta« prinaša članek »Srbi in hrvatsko vprašanje«. V tem članku govori o časopisnih glasovih, češ da I je dr. Laznr Markovič hotel ustanoviti nekako srbsko fronto. Nato pa pravi o tem takole: »Kako naj bi se do popolnosti izkazalo mnenje Srbov o načinu rešitve hrvatskega vprašanja in kako bi bilo mogoče doseči soglasje Srbov v tem vprašanju, to je vprašanje. Brez pravilnega odgovora na to vprašanje pa sploh ni končnega reševanja hrvatskega vprašanja. Hrvatsko vprašanje namreč mora biti rešeno tako. da bodo na njegovo rešitev pristali vsi Srbi, ki jih pri tem mora voditi prepričanje, da je taka rešitev pravična za Srbe in Hrvate ter koristna za državo.« — Ce pogledamo takle stavek malo natančneje, se kar zdi, kako nekateri hočejo zopet z raznimi poudarki že itak zapleteno vprašanje še bolj zaplesti. Nič drugega kakor zapletanje stvari je, če kdo zahteva, da se morajo vsi Srbi izreči za lo, kako naj se lo vprašanje reši. Doslej smo slišali le, da je dovolj, če se za to ali ono rešitev izreče večina Srbov, večina Hrvatov, in večina Slovencev.
Karel S i d o r , dr. Jožef Tiso, prof. T u k a
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik vlade Karol Sidor, bivši podpredsednik oarednje vlade;
Martin Sokol, predsednik slovaškega parlamenta, zunanji minister;
Jožef S i v a k , narodni poslanec, prosvetni | minister;
Julij S t and, minister za zgradbe in promet, k: je podpredsednik slovaškega parlamenta;
Peter Za t ko, narodni poslanec, minister za trgovino, industrijo in kmetijstvo;
Aleksander Hrncijar, finančni minister; Fric G e j z a , pravosodni minister. Bivši slovaški minister Teplanski je imenovan za predsednika slovaškega deželnega zbora namesto g. Martina Sokola, ki je zavzel mesto g. Tuke v slovaški vladi. G. Teplanski je bil preje podpredsednik deželnega zbora.
Sidor poziva Hlinkovo gardo k pokornosti
Sestava nove slovaške vlade v Bratislavi je bila ugodno sprejeta, iz razloga, ker so, v novo vlado vstopili stari borci za avtonomijo Slovaške. Snoči so se po ulicah razširili letaki, ki obtožujejo g. Sido.rja, da jc izdal Slovake. O polnoči je predsednik vlade g. Sidor imel v bratislavskem radiu govor, v katerem je dejal:
Dokler sem bil minister v Pragi, sem bil zvest poslednji volji pokojnega Hlinke, in sem skrbno bdel nad slovaškim narodom. Moji tovariši bodo šli po isti poti. Uspeli bomo, da organiziramo novo življenje. Nismo si postavili načrta, toda šli bomo po stopnjah stvarnosti. Treba pa jc najprej zaceliti rane in nato utrditi deželo. Obračam se na vse člane Hlinkove garde, da me podpirajo. Jaz sem stalni vaš duhovni vodja in zahtevam, da mi prisežete zvestobo, ki ste mi jo nekdaj s prisego obljubili. Pot nazaj je presekana. Slovaška dežela mora iti samo naprej. Po tem govoru je predsednik slovaškega deželnega zbora govoril o življenjskih potrebah Slovaške, ki mora sodelovati s Češko in Moravsko,
Nova slovaška vlada je v Pragi prisegla pred predsednikom republike dr. Hacho. Sidor, ki je še nadalje član osrednje vlade, in ki mu ni treba polagati prisege, je ostal v BratislaVi'. ""n •
Bratislava, 13. marca. AA. Havas: Včeraj po;if poldne je Sidor izjavil preko radia, da je prva naloga nove vlade zavarovati mir na Slovaškem. Oblast se nahaja sedaj v rokah civilnih oblasti in slovaških orožnikov. Češki orožniki bodo v roku 21 ur zapustili Slovaško. Vsi duhovniki in voditelji Hlinkine garde, ki so bil; zaprti ali odvedeni na Moravsko, bodo izpuščeni. Vlada bo popravila krivice, ki so se godile te dni, nikakor pa ne more dopustiti, da bi bilo delo upravnih oblasti pod pritiskom ulice. Vesti o spopadih med člani Hlinkine garde in oblastmi v notranjosti Slovaške so izmišljene. Hlinkine garde so bile organizirane zato, da pomagajo oblastem. One se morajo pokoravati. Nihče ne sme poslušati drugih odredb kakor odredbe slovaške vlade in njenega predsednika.
Sidor sc pogača z onimi, ki silifo k ustanovitvi neodvisne slovaške države pod Hitlerjevo zaščito
Bratislava, 13. marca. A A. (Ro.iler). Danes dopoldne se je šef političnega odseka Hlinkove garde Muri j as sestal S Sidorjem in mu očital, da je izdajalec neodvisne Slovaške ter zahteval, da ponovi svojo prisego lojalnosti. Sidor je to odklonil, nakar sc je Murijas odpeljal na Dunaj in sc tam obrnil danes opoldne po radiu obrnil na Hlinkovo gardo. Govoril je o neodvisni Slovaški pod Hitlerjevo zaščito in zahteval od Članov Hlinkove garde, naj bodo pripravljeni na boj za življenje in smrt. Durčanski jo po svojem govoru, ki ga je imel v dunajskem radiu, izjavil, da je odločilni zgodovinski trenutek blizu in da bo ura slovaške osvoboditve pod Hitlerjevim protekt. ora-t o m kmalu prišla. Zgodovinsko poslanstvo Slovaške je v tem, da bo most med Nemčijo in Vzh.odom. — Hlinkovi gardisti, ne zaupajte sedanji slovaški vladi.
Bratislava. 13. marca. AA. (Reuter). Predsednik nove slovaške vlade Sidor se je danes sestal z Mac ho m, ki velja za ogorčenega nasprotnika Čehov. Izvedelo se je,
da sc politika nista mogla sporazumeti zastran premostitve težav, nastalih zaradi stališča zmernih in radikalnih Slovakov. Dalje je Sidor konferiral z biv: šim predsednikom Slovaške V 1 a s t o m, da bi ga pridobil za politično sodelovanje s Prago. V tukajšnjih krogih mislijo, da ta razgovor ni rodil uspeha ter pričakujejo, da se bodo pogajanja danes še naduljevnla. Vendar mislijo, da je mnlo verjetno, da bi radikalni elementi opustili svoje zahteve o ustanovitvi neodvisne slovaške države.
V Bratislavi so razglasili, da je Hlinkova garda sklicala za drevi velik shod. Ko se je uovi slo-
vaški pravosodni minister Frick pripeljal danes v Bratislavo, je množica demonstrirala proti njemu.
Češka vojska zapušča Slovaško
Bratislava, 13. marca. b. O usodi profesorja Tuke, ki je bil povzročitelj in začetnik vseh nemirov, še ni ničesar sklenjenega. Uradno izjavljajo, da je težko ugotoviti število žrtev. Vsekakor pa so pretirane vesti nekih tujih agencij, da je v zadnjih sporih bilo ubitih 18 oseb. Do najtežjih spopadov je prišlo v Žilini, kjer se je pričel širiti pravi revolucijonarni pokret. Hlinkina garda je dobila veliko orožja in municije. Češka vojska sedaj v redu in brez inciderUov zapušča Siovaško. Prav tako pa so tudi češki orožniki izginili iz Bratislave. Častniki, ki se pojavljajo na ulicah, nosijo na rokah slovaške trobojnico in so brez orožja. Reakcijo slovaškega naroda za enkrat ni mogočo oceniti, ker ilegalna gibanja še vedno obstojajo in na delu so še vedno tajne sile, ki jim ni do miru in reda v državi.
Skupne demonstracije Slovakov in Nemcev
BHaaanaBHnB
Praga, 13. marca. AA. (Reuter.) V soboto zvečer se je na bratislavskih ulicah zbralo okrog 10.(XK) ljudi, ki so proslavili prvo obletnico An-schlussa. Navzočna je bila Hlinkova garda in nemški mornarji, ki so prispeli z Dunaja v Bratislavo z dvema posebnima ladjama z namenom, da sodelujejo na tej proslavi. Voditelj nemške manjšine na Slovaškem g. Karmasin je imel pred zbrano množico govor, v katerem je izrazil solidarnost nemške manjšine s Slovaki.
Po poročilih iz Bratislave je prišlo v bratislavskih ulicah za časa demonstracij do borbe z orožjem. Več oseb je bilo ranjenih, nekaj judovskih trgovin razbitih in izropanih. Na vhodu v bratislavsko sinagogo je nekdo snoči vrgel bombo, ki pa je povzročila le malenkostno škodo. Vodstvo Hlinkove garde je izdalo poročilo, da je v zadnjih neredih v Bratislavi izgubilo življenje 19 njenih članov.
Bratislavski Nemci eo priredili snoči veliko manifestacijo. Za časa manifesticije so neznane osebe na raznih krajih mesta položile eksplozive, ki so eksplodirali v času, ko so se manifestanti vračali domov, lako je eksplodirala v tem času bomba na trgu republike. V tovarnah pri Trnovski postaji je eksplodirala ročna granata, ki je napravila precejšnjo škodo.
Brno, 13. marca. AA. (DNB.) O neredih v Brnu se izvejo sledeče podrobnosti: Policija je del Nemcev, ki so na ulicah v povorki manifestirali, potisnila proti Rašinovemu predmestju. Policija, ki je bila na konjih, je razpršila množico z gumijastimi palicami. Neki nemški študent je bil težko ranjen. Istotako je bil težko ranjen neki Nemec pred kinom Kapitol ter so ga odpeljali v bolnišnico. Tekom noči se je izvedelo, da je bilo ranjenih večje število Nemcev. Do spopada je prišlo na več krajih mesta.
Dunaj, 13. marca. AA. (Reuter.) V nedeljo ie radijska postaja vsake pol ure pošiljala poziv Slovakom v slovaškem jeziku, naj nadaljujejo borbo proti praški vladi.
Kljukasti križ v Jihlavi
Praga, 13. marca. AA. V Jilhavi, kjer živi znatna nemška manjšina, se je pripetil resen incident. Pred občinskim poslopjem so se zbrali Nemci in razobesili zastavo s kljukastim križem.
Vmes je poseglo orožništvo. Daljo poročajo, da je večje število ranjeneov,
Dunaj, 13. marca. AA. DNB. Iz Jihlave po« ročajo, da tam nadaljujejo s preganjanjem Nemcev. Dane6 je prispela v Jihlavo skupina čeških komunistov, ki Be je zdaj mudila v Pragi, kot skupina izseljencev iz sudetsko-nemških krajev. Do-zdaj je v Jihlavi ranjenih 14 Nemcev težje, 8 pa lažje, Zveza med Jihlavo in nemško mejo je pre« kinjena.
Nemška poročila o dogodkih na Slovaškem
Berlin, 13. marcq. AA. DNB: »Volkischer Be« obachter «poroča, da so Čehi napadli v Bratislavi in več drugih krajih člane nemške nacionalno so-calistične stranke, V toku incidentov je bilo ramenih več Nemcev. Češka policija je izvedla več aretacij. Policija je trgala članom nemške zaščitne službe rediteljske trake z rokavov. Čehi 60 razbili šipe na velikem številu trgovin. Nemci so organizirali posebno zaščitno službo za nemško imovina. Teplanski je protestiral pri zunanjem ministru Chvalkovskemu proti ukrepom, naperjenim proti legitimni pravici nemške obrambe.
Nemške študente, ki so snoči obiskali neko gostilno, so napadli prisotni Čehi ter jih takorekoč bombardirali s pivskimi čašami in pepelniki. Dva nemška študenta 6ta bila težje, eden pa lažje ranjena.
Iz Mlacke, severozapadno od Bratislave, po* ročajo, da je prišlo tam snoči do močnega streljanja, Prebivalci Valacke, ki so se hoteli vrniti domov, so bili zaustavljeni s strani čeških motoriziranih oddelkov. Davi so prispeli novi češki vojaški transporti. Češki vojaki so napadli v minuli noči v Pasovi v vzhodni Slovaški člane Hlinkine garde. Ob tej priliki je bilo ranjenih 11 gardistov.
Reichenberg, 13. marca, AA. Z meje poročajo, da sta dva člana nemške mladinske organizacije, ki sta se vozila na motorju, bila na cesti napadena. Istotako je bilo napadenih več tisoč članov nemške organizacije ter jih je bilo več ranjenih. Skupina preko tisoč Čehov je več ur terorizirala več sto Nemcev. Ko se je Nemcem po nezaslišanih napadih ipak posrečilo nastopiti pot proti domu, 60 jih Čehi napadli ter jih več ranili. Češke žene so z oken polivale Nemce s kropom. Incidenti se še vedno ponavljajo (DNB.)
Berlin, 13. marca. AA. DNB: NemSki listi pišejo zelo ostro o včerajšnjih dogodkih v Brnu in Bratislavi. Vsi lieti prinašajo te vesti na prvi stiani in pod velikimi naslovi. »Volkischer Beobachter« piše o »brutalnem terorju Čehov na Slovaškem« in ugotavlja, da se v Pragi že kažejo posledice preganjanja Nemcev. »12 Uhr Abcndblatt« pa posveča vso prvo stran položaju Nemcev v ČSR po,d naslovom »Češki teror in Beneševe metode zbujajo ogorčenje«. »B. Z am Mittag« ugotavlja, da se je položaj nevarno poo/stnl.
Francoska poročila
Bratislava, 13. marca. AA. (Havas.) Po vesteh iz dobro poučenih krogov so tekom noči prevažali z nemške obale na slovaško obalo pri Vratislavi večje količine orožja. Orožje so prevažali člani nemške franke, Nemci v Bratislavi so dobili okoli 1500 pušk, potrebno municijo in avtomatsko orožje. Nemška stranka šo vodi dalje propagando proti Sidorjevi vladi. Voditelji nemško stranke širijo vesti, da Hlinkova garda nc bo poslušala odredb svojih šefov, češ da je Sidor sestavil vlado na svojo roko. Pristaši separatistov so pod vodstvom Macha stopili v zvezo i Nemci in sicer pristaši Karmasina. V zvezi s tem je predsednik vlado Sidor odredil, naj čete zavzamejo vse stra-tegično položaje.
Na vprašanje dopisnika Havasa je predsednik slovaške vlade izjavil, da izgleda, da bo Nemčija priznala Durčanskcga kot edinega predstavnika slovaške vlade. Vendar se nas to ne tiče, ker je sprememba slovaške vlade popolnoma notranja stvar Slovaške.
Svarilo Slovakom iz Amerike
Praga, 13. marca. AA. (Reuter.) Izvedelo se je, da je vodja ameriških Slovakov dr. Hledko, ki je septembra meseca obiskal Slovaško, poslal v imenu ameriških Slovakov brzojavko v Prago in Bratislavo. V brzojavkah poudarja enodušno stališče in željo ameriških Slovakov, da naj Slovaki ostanejo v okviru zveze s Čehi, odločno so pa ameriški Slovaki proti vsaki odcepitvi od 6kupno države.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Mednarodne smuške skakalne tekme v Planici
Na mednarodnih smuških tekmah, ki je bilo obenem tudi prvenstvo Jugoslavije, je zmagal svetovni prvak Nemec Bradi, ki je imel najdaljši skok z 59 m. Dosegel je 347 točk. Naš Novšak je zasedel drugo mesto s 316,7 točkami in je postal prvak Jugoslavije v skokih za leto 1939. Na tretje mesto se je plasiral Nemec Kohler s 314 točkami.
Smuk v Sestrieresu
Na prvi progi prvi dan je zmagal Italijan Marce-lin v času 2:03,4; 2. Berg (Norveška) 2:05,3; 3. Prtsch (Nemčija) 2:07,1.
Na drugi progi drugi dan so bili prvi trije tilet Italijan Carlcto v času 3:25,2; 2. Marcelini (Italija) 3:28,2 in 3. Molitor (Švica) 3:32,2. Naš najboljši Praček se je plasiral na 21. mesto v čas 4:10.
Na tretji progi zadnji dan je zmagal zopet Italijan, in sicer Lacedclli v času 1:42, drugo in tretje mesto sta zasedla Nemec Jennfwein in Kneisel.
Pri ženskah je zmagala Norvežanka Jespersen v času 3:04,1.
Nogomet v državni ligi
Nedeljska liga tekme za državno prvenstvo so dale tele rezultate: BSK : Ljubljana 5 : 0, Gradjanski : Bask 2 : 2, Hašk : Zemiui 2 : 0, Hajduk : Slavija (V) 5 : 1, Jugoslavija : Slavia (S) 3 : 0, Gradjanski (Skoplje) : Jedinstvo 1 : 1.
V	mariborski skuoini so bili tile rezultati: Železničar : Rapid 2 : 0, 1SSK Maribor : Mura 6 : 4, Ča-kovečki : Slavija (Maribor) 5 : 1.
V	ljubljanski skupini so se pa takole borili: Kranj : Mars 4 : 0, Reka : Jadran 4 i 1, Svoboda : Kovinar 4 ; I.
Atletiki : Olimp 2 : 1.
V	italijanskem državnem prvenstvu vodi sedaj Li-guria z 29 točkami
V	cros-cuntry prvenstvu savske banovine je zmagal Artur Takač (VSDj v času 11,15. Med moštvi klubov je bila prva Concordia s 17 točkami.
Matošič mlajši še vedno vodi v listi golgeterjev v državnem liga prvenstvu s 17 goli. Na nedeljskem prvenstvu so zabili 22 golov, vsega skupaj do sedaj 314.
Punčeceva zmaga v Mentonu.
Na teniškem turniriu v Mentonu je Punčec premagal Nemca Redla z 11 : 9, 6 : 2, 6 : 0. Punčsc doslej še ni izgubil nobenega seta. Francoza Petra in Lessueur sta pa premagala naš double Punčec-Mitič z 6 : 3, 10 : 8 in 6 : 2.
+
V noči na ponedeljek je mirno v Gospodu zaspala prababica, babica, mati, teta in tašča, gospa
Marija Lekan
roj. Pire
v 85. letu starosti. — Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 5 popoldne iz veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdun-ska cesta 9.
Ljubljana, dne 13. marca 1939
Žalujoča hčerka Rozalija; Juvan Franc, zet; Stanko, Mara, Marjan, Radoslav, vnuki; V.ora, sinaha; Stanko, pravnuk in ostalo sorodstvo.
Koroški deželni glavar Pawtowshi
je pojasnil položaj koroških Slovencev
»Koroški Slovenec« piše!
»V petek, 3. marca, je sprejel g. deželni glavar Pawlowski ob navzočnosti gg. dež. svetnikov Maier-Kaibitscha in Ernsta Dlaske odposlanstvo Slovenske prosvetne zveze, ki so ga tvorili gg. urednik Vinko Z w i 11 e r , zastopnik Podjune Martin Wa s 11 iz Lovank.
Odposlanstvo je uvodno opozorilo gospoda deželnega glavarja na obljubo, dano 7. aprila, povodom svečanosti v Št. Jakobu v Rožu, ki se je glasila, da bo celokupno slovensko kulturno življenje v Tretjem rajhu bolje zaščiteno kot pod bivšim režimom. Položaj Slovencev je odposlanstvo na podlagi nekaterih primerov takole objasnilo:
Odposlanstvo se je pritožilo zaradi NSV-otro-žkih vrtcev, ki sicer oskrbujejo slovenske otroke, a se na jezik in narodno pripadnost otrok nič ne ozirajo.
Uradna izjava gospoda deželnega glavarja se je glasila, da so otroški vrtci ustanova narodno socialistične stranke in da se jih lahko poslužujejo vsi državljani brez razlike ter da se glede obiska ne izvaja noben pritisk. Ugodnosti te ustanove se lahko vsakdo poslužuje po svoji prosti uvidevnosti.
Odposlanstvo se je v nadaljnjem pritožilo zaradi sedaj nemškega šolstva.
Gosp. deželni svetnik Dlaska je izjavil, da je bil uveden nemški pouk povsod tam, kjer so to želela občinska zastopstva, oziroma za vzgojo odgovorni Deželni glavar je dostavil, da se učni jezik v šoli ravna načelno po željah za vzgojo odgovornih.
Na pripombo slovenskih odposlancev, da so bile poedine slovenske kulturne prireditve prepovedane ali fizično preprečene, je gospod deželni glavar v smislu svoje obljube v Št. Jakobu v Rožu ponovno izjavil,
da je slovensko kulturno udejstvovanje načelno dovoljeno, v kolikor se s tem ne krši javni red in mir in v kolikor ni državno-policijskih pomislekov.
Na navedbo slovenskih odposlancev, da je bila posameznim sodelavcem slovenskih kulturnih društev odtegpjena al i odbita podpora za otroke je gospod deželni glavar obljubil osebno intervencijo,
kajti on sam da zastopa stališče, da morajo biti dobrin tega državnega zakona deležni vsi državljani brez razlike, v kolikor so voljni in sposobni zvesto služiti državi.
Glede razpusta slovenske čitalnice v G1 i n j a h , ki je bila razpuščena z odlokom dunajskega komisarja za društva na predlog deželne vlade, pojasnjuje,
da razpusta ni odredila deželna vlada. Po nalogu gospoda deželnega glavarja bo gosp. deželni svetnik Maier-Kaibitsch proučil akt in službeno vložil nov predlog.
Slovenski gospodinjski tečaji niso
dovoljeni, ker si državna kmečka organizacija pridržuje strokovno kmetijsko naobrazbo. Isto velja za nameravane tečaje nemških društev.
Končno so se odposlanci zveze pritožili zaradi odpusta odnosno premestitve predsednika profesorja dr. J. T i s c h I e r j a v Beljaku.
Gosp. deželni glavar je k temu dal pojasnilo, da je bila premestitev potrebna iz službenih razlogov.
V svobodnem razgovoru se je izoblikovalo stališče deželne vlade v tem smislu, da se priznava samo narodnost onih, ki se zanjo izjavijo, tako da se slovensko govoreči Korošci lahko prištevajo k nemškemu kulturnemu krogu, v kolikor se sami za to izjavijo...
Gornje izjave se pač v marsičem razlikujejo od odkritega zagotovila jugoslovanskega prosvetnega ministra g. Čiriča, ki je te dni pred narodno skupščino izjavil, da bo Jugoslavija vodila pošteno in iskreno manjšinsko politiko, tako da bo vsak član tuje narodne skupine lahko iskreno priznaval Jugoslavijo kot svojo pravo domovino.
Ali so plfncnc bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarja, na pljuttii, zastarelem kaliju, tasluzenju, dolgotrajni hrlpavoiti in hrlpl. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2"-) s točnim naslovom na:
PUHLMAO A Co., DOLIN 619, rcuggelsfirasse 25-25-a
Oglas Kg. od ministrstva socl|alne politike, saniteno oddelenie S. br. 2416 od 12. XII. 193,1
Beck o Češkoslovaški
Tri vprašanja: ozemeljske zahteve, prometne potrebe in propaganda proti Poljski
Varšava, 13. marca. A A. Pat poroča: Poljski zunanji minister Beck je odgovarjal v senatu na razna vprašanja' posameznih senatorjev. Na vprašanje glede češkoslovaškega problema je Beck izjavil:
Ko je bila sestavljena nova vlada, je bil izvoljen tudi nov predsednik češkoslovaške republike. Tedaj je nastopila načelna sprememba stališča med poljskimi predstavniki in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Chvalkovskim. Na poljski strani je bilo ugotovljeno, da v odnosih med obema državama nastopa novo poglavje, kjer so pretekla leta imela značaj težkih potresov. Izrazili smo željo, da to novo poglavje pričnemo brez posebnih negativnih predrazsodb in verjeli smo, da moramo pričeti delati na novih temeljih. Potrebno je bilo pristopiti k nagli analizi onih vprašanj, ki so v preteklosti onemogočala prijateljske odnošaje med Varšavo in Prago.
Poljski zunanji minister Beck je ta vprašanja razvrstil v tri skupine.
Predvsem je ugotovil, da v prvo spadajo vsi oni problemi, iz katerih izhajajo poljske ozemeljske zahteve. To je bila prva značajna ovira za dobre odnose med Poljsko in Češkoslovaško.
Druga ovira za dobre odnose je bilo dejstvo, da je Češkoslovaška kot dolga veriga v srednji Evropi predstavljala področje, skozi katero je bil usmerjen poljski promet, ki je za državo življenjskega pomena. Češkoslovaška politika ni omogočala Poljski, da se svobodno posluži teh prirodnih poti. Poljska pota proti jugu so bila torej drugi stvarni element poljskega stališča do Češkoslovaške.
Tretje dejstvo pa je bilo, da je vsak oni, ki je hotel voditi kakšno razruševalno delovanje na škodo Poljske, vedno našel pomoč 'in streho v Češkoslovaški.
Verjel sem, da je moja moralna dolžnost povsem odkrito postaviti te tri probleme.
Ugotavljam, da je prvi rešen na način, ki kaže, da je za poljsko bodočnost najboljši, ker so področja, ki so bila nekdaj odvzeta Poljski, ponovno priključena tej državi. Vprašanje prometa je ostalo odprto. Imel sem že priliko, da izjavim, da mi je povsem razumljivo, da tu nastajajo tehnične težave, na katere je naletela češkoslovaška vlada v tem oziru. Razvoj tega problema je torej odvisen od bodoče politike praške vlade. Kar pa se tiče tretjega vprašanja lahko izjavim, da nikdar ne morem nuditi pomoč ali zaščite činiteljem, ki delajo proti poljski
državi. To vprašanje je moralo biti jasno postavljeno že v prvih trenutkih naših odnošajev s češkoslovaško vlado v njenem novem položaju.
Svojo politiko bomo vodili v smislu teh načel. Mi nismo že vnaprej slabo razpoloženi proti upravičenim težnjam češkega ali slovaškega naroda, ker namen naše politike ni ta, da gre že a priori po tej poti.
V zvezi z vprašanjem Slovaške je le podčrtal, da so je slovaški narod v teku zadnjih dvajsetih let občutno spremenil. Zaradi tega smatramo za pravično, da ta narod igra v politiki vlogo voditelja, ne pa samo predmeta. Takšno stališče nam narekuje veliko zmernost v naših ozemeljskih zahtevah. Beck je spomnil na sorodnost Poljakov in Slovakov ter je ravno tu vzrok, da Poljaki lahko razumejo slovaške zahteve.
Nato je poljski zunanji minister obrazložil razloge, ki nalagajo, da se podpira madžarske zahteve glede Karpntske Ukrajine. Poudarjajoč, da je Madžarska od teh zahtev odstopila, je Beck podčrtal, da so zavladali dobri odnošaji med Poljsko in Karpatsko Ukrajino.
Zahteve mestnih občin
Župani mest Ljubljane, Zagreba in Belgrada pri predsednikua vlade
Belgrad, 13. marca. m. Župani Belgrada, Zagreba in Ljubljane, Vlada Ilič, dr. Teodor Pejčič in dr. Juro Adlešič so bili danes sprejeti pri predsedniku vlade in notranjem ministru Dragiši Cvetkoviču, pri finančnem ministru, pri ministru za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje ter so ob tej priliki izročili resolucijo, ki so jo o finančnem stanju mestnih občin sestavili finančni strokovnjaki teh občin.
V resoluciji predstavniki mest kraljevine Jugoslavije ugotavljajo, da je finančno stanje naših mest neugodno, da je večina m^st v drža prezadolžena in preobremenjena. Zato predstavniki mest kraljevine Jugoslavije poudarjajo, da je v interesu ne samo mest, temveč tudi države
Načelnost in doslednost JNS
Politika JNS je politika načelne breznačelnosti in ./rezznačajnosti, to so že vsi narodni in napredni ljudje sami ugotovili. Klika je imela že vse mogoče politične in kulturne programe: demokracijo, nacionalno diktaturo, radikalno svobodomiselnost, versko strpnost, levičarstvo, desničarstvo, liberalizem, konserva-tizem itd., pa je eno barvo za drugo zamenjala z novo in se nam vsako politično sezono predstavlja v novem državnem in narodnem kostumu. Zdaj pa je slekla še svojo spodnjo srajco, »integralno jugoslovenstvo«, ki ga je označevala kot svoje najsvetejše in prisegala, da ga ne izda, dokler bo en sam Jutrovec še dihal na svetu. Ob ekspozeju sedanjega predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča je ta družba prišla kar v ekstazo in se v »Jutrovem« ekspozeju k temu ekspozeju tako vije in pleše pred vlado ter povzdiguje njene smernice, kakor da bi bil naš ministrski predsednik razvijal njen lastni program! Klika, ki je po ustanovitvi naše države proglašala za veleizdajalca vsakega, ki je govoril ali pisal o posebni narodni individualnosti Slovencev ali Hrvatov in je še pod Stojadinovičevo vlado dan za dnem denuncirala »Slovenca«, kadar je to poudarjal, češ, glasilo ministra dr. Korošca ruši unitaristično načelo predsednika vlade in se druži s protidržavnimi Hrvati, — se sedaj kar gladko v svojem uvodniku od 12. t. m. izpoveduje kot narodna individualistka ter zahteva čim naglejši in radikalnejši sporazum v smislu posebne narodne individualnosti Srbov, Slovencev in Hrvatovl Pravi, da je to realno dejstvo, z dejstvi pa da je treba računati. Torej v dobrih dvajsetih letih je bilo treba neštetih žrtev največjega nasilja, ki ga je izvajala klika v Sloveniji in na Hrvatskem, da bi ljudem z batinami, ječo in drugimi mukami ter perse-kucijami izbila iz glave njihovo narodno prepričanje, preden se je zavedla, da je ljudsko mišljenje in volja dejstvo, s katerim je treba računati! Tisti pa, ki so stali na čelu raznim terorističnim režimom, ki so Hrvate in Slovence tepli, ker so zahtevali sporazum, češ, v uni-taristični jugoslovenski državi načeloma ni govora o sporazumu, ker smo vsi eno in se zato nima nihče z nikomur sporazumevati — to sta gg. Kramer in Pucelj ne 6amo pisala, ampak v par.amentu in na shodih ope-tovano kot nacionalno in državno dogmo proglašala — sedaj sporazum kar jutri zahtevajo in ga dočakati ne morejo in sicer sporazum na podlagi posebne narodne individualnost! brez dikiata in čim širokosrč-nejšegal Kaj je mar kliki danes to, čemur je rekala
državno in narodno edinstvo, absolutno edinstvo, edin-stvo, o katerem ni in ne sme biti nobene debate, kakor so se dvaiset let zaklinjali in vsakemu obetali vrv za vrat kot veleizdajalcu, kdor ni hotel priseči na to načelo. To danes ni nič več vredno, narodno edinstvo je razdrapana zastava, s katero ni mogoče ničesar več doseči in kupiti, stran z njo! To je zdaj geslo klike, ki je pribežala v nasprotnikov tabor in kliče: Vzemi nas, mi smo tvoji, živela narodna individualnost Slovencev in Hrvatov in sporazum!
Takšna je torej ta »narodna in državna« politika. Kaj čuda potem, če »Jutra« ni prav nič sram, da v svojem uvodniku o potrebi takojšnjega sporazuma s Hrvati samo sebe zafrkuje, češ, »skrajni čas je, da se opustijo metode preteklosti«, »najbolj usodno vlogo v našem političnem življenju igra občutek neenakopravnosti«, »notranje pa tudi zunanje razmere silijo k pospešeni likvidaciji naših medsebojnih 6porov« in zraven zahteva tudi »liberalno tolmačenje zakona o tisku« in »demokratičen volivni red« ... Naši narodni in napredni bravci — tako si misli klika — so dovolj preprosti v duhu, da se ne bodo pri teh naših svobodo-umnih besedah in najnovejših načelih in metodah spomnili, kdo je Hrvate in Slovence po znanih metodah preteklosti smatral za neenakopravne in tako z njimi ravnal, kdo je naše notranje spore ustvaril in gojil ter njihovo rešitev zadrževal in kdo ie tisku nataknil nagobčnik ter odpravil splošno in enako volivno pravico. Kaj zato, če je to bila klika in njeni vodje Zivkovič, Uzunovič, Srskič, Jevtič, pa razni Pribičeviči, Banjanini in Kramerji To je »stvar preteklosti« — stranka ima zdaj nov klobuk in hrvatsko pero za njim ter pleše kolo sporazuma! Volk se vrti v bratskem objemu z jagnjetom. Bog ve, kaj bo danes leto? Ali ne bomo zagledali naše JNS zopet v unitaristični ku-čemajki ali v kakšni drugi?
Vsakemu politično trezno mislečemu pa je popolnoma jasno sledeče: kakor je Kramarjovcem bilo unitaristično načelo le fraza in nič več, s katero so delali kšeft in se držali na oblasti, da so ves ostali narod lahko denuncirali kot protidržaven, — tako jim je fraza in kšeft tudi sedanje besedičenje o samobitnosti hrvaškega in slovenskega naroda ter o sporazumu. Vse to je jenesarjem Ie trenutna politična kupčija, ne pa načelno stališče, ki ga sploh nobenega nimajo in nikoli imeli niso.
same, da se to neugodno stanje, v katerem so naša mesta, čimprej popravi. Eden glavnih vzrokov za tako stanje je, da so državna oblast in banovine stalno nalagale na občine finančne obveze, na drugi strani- pa jim niso dale možnosti za povečanje dohodkov. Konferenca finančnih strokovnjakov jugoslovanskih mest je soglasno sklenila, naj Zveza mest kraljevine Jugoslavije za popravilev finančnega stanja čimprej zahteva: da se čimprej izda zakon o samoupravnih financah, odnosno o financah mestnih občin;
da se vsi načrti in zakonski osnutki, uredbe in pravilniki, ki zadevajo mestne finance, dostavljajo na vpogled Zvezi mest;
da se za mestne občine izda odredba, da se v primeru prenašanja posameznih poslov na mesta mora zagotoviti tudi dohodek, ki je potreben za pokritje stroškov, kakor to tudi predpisuje zakon za druge občine;
da država odnosno banovina prevzame delovanje inestne policije, ker je prvenstvena dolžnost države; v kolikor se to ne bi moglo takoj zgoditi, naj država odnosno banovina prispeva vsaj 50% za pokritje teh izdatkov;
da se ukine § 96. finančnega zakona za leto 1038-35), s katerim je predpisan 6% doprinos mest za vzdrževanje bolnišnic, posebno še za ona mesta, ki imajo svoje bolnišnice, ali mesta, ki so prepustila bolnišnice s celokupnim premoženjem državi brez vsakršne odškodnine;
da se izda avtentično tolmačenje o tem, da se odredba o oproščenju plačevanja trošarine na vino in žganje proizvajalcev ne nanaša na mestno trošarino, ter da se občine oproste državnih davkov in banovinskih dajatev na nepremičnine in na dohodke mestnih podjetij;
da pri potrjevanju mestnih preračunov finančni minister postopa čim bolj liberalno in s čim večjo uvidevnostjo.
Kraljica Marija v Londonu
London, 13. marca. AA. Kralj Jurij VI. jo sprejel 10. marca Nj. Vel. kraljico Marijo. Po obisku je kralj pridržal Nj. Vel. kraljico Marijo na kosilu.
Govor predsednika vlade Cvetkoviča v Požarevcu
V nedeljo so slovesno odprli železniško progO Požarevac-Kučevo. Pri tej priliki je predsednik vlade g Cvetkovič imel velik govor, v katerem je naglašal veliko gospodarsko delo predvoje Srbije za ljudi napredek Nato je prešel na gospodarske naloge v Jugoslaviji, ki pa jih ni mogoče izvesti, preden ne zapustimo politike, ki nas je 20 let razdvajala. Iz preteklosti vzmemimo najboljše, slabo pa zavrzimo! Politika ustvarjanja naj zameni politiko prepirov I Nato je pozdravil navzoče goste, zlasti pa delavce, ki lahko mnogo store, čo so zadovoljni in dobro plačani. Pozval je vse navzoče, naj bodo njegovi sodelavci za našo notranjo konsolidacijo. Končal je s pozdravom Nj. Vel. kralju, nakar so sledili viharni klici kralju, knezu namestniku in predsedniku vlade g. Dragiši Cvetkoviču ter vsej vladi.
Seja finančnega odbora
Belgrad, 13. marca. m. Dopoldne je imel skupščinski finančni odbor zadnjo sejo, na kateri je bilo prebrano poročilo finančnega odbora za jutrišnjo skupščinsko plenarno sejo. V soboto ponoči je finančni minister sprejel tudi dva aman-demanta dr. Kocetn. S prvim amandementom so prevozniki z motornimi vozili oproščajo davka na poslovni promet, z drugim pa se oprošča skupna banovinska trošarina na seme »Aniža«, »Korijan-der« in »Anason«, če se uporablja za industrijsko namene.
Na jutrišnji seji bo skupščina obravnavala državne dohodke, nato pa finančni zakon. Razprava bo jutri zaključena ter bo končno glasovanje o predlogu državnega preračuna in finančnega zakona za leto 1939—1910. Kakor hitro bo jutri zvečer državni proračun sprejet v skupščini, da bo skupščinski predsednik izročil v pretres senatu.
Belgrad, 13. marca. AA. Trgovinski minister Jevrem Tomič je izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah šolskega zakona ministrstva trgovine in industrije. Uredba ureja upravne zadeve in daje večjo pristojnost brniškim upravam glede šol, po drugi strani pa daje strokovnim šolnin možnost, da se bolj prilngode praktičnemu življenju in potrebam^ časa. Uredba stopi v veljavo, ko jo razglase Službene novine.
Seja senata v sredo
Belgrad, 13. marca. A A. Predsednik senata dr. Anton Korošec jo sklical sejo senata za 15. marca ob 17.
Slovenski gospodarski krogi proti novim davčnim obremenitvam
Ljubljana, 13. marca.
Nocoj je bil v Trgovskem domu sestanek izvršnega odbora vseh gospodarskih ustanov. Odbor se je sestal zaradi dopolnila, ki ga je predložil finančni minister poslanski zbornici za zvišanje vseh neposrednih davkov od 15% nn 25%. Zaradi tega je nastalo v slovenskih gospodarskih krogih veliko razburjenje, ker je banovina že itak preveč obremenjena z dnvki in bi novih davčnih obremenitev naši gospodarski krogi ne mogli prenesti. Zaradi tega je odbor poslal ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, senatnemu predsedniku in kr. namestništvu brzojavko, v kateri jih naproša, da se dopolnilo umakne, ker novo davčne obremenitve slovensko gospodarstvo ne more več prenesti.
Angleško-francoske skupne letalske vaje v Tuniziji
Pariz, 13. marca. b. Politični krogi francoske prestolnice pripisujejo velik pomen bližnjim skupnim vaiam francoskega in britanskega letalstva na tunižkein področju. Poudarjajo, da je lo prvo stvarno sodelovanje francoskih in britanskih letalskih sil po svetovni vojni. Uradni krogi samo potrjujejo, da jo v francosko britanski pogodbi o vzajemni pomoči določeno med drugim tudi letalska vaja na Sredozemskem morju.
Nove čete za Džibuti
Pariz, 13. marca b. Iz Marseillea poročajo, da je z ladjo »Cap Varella< odpotoval 12. senegalski polk v Džibuti. Senegalci so bili doslej nastanjeni v vojašnicah Rocihelle, kjer so v zadnjem času dobili večje množine vojnega materiala in orožja.
Komunisti so na Kitajskem ubili 18 katoliških misijonarjev
Sanghaj, 13. marca. AA. Štefani: Po statistikah katoliških misijonov na Kitajskem so v prvem letu sovražnosti med Kitajci in Japonci, to jo od julija 1937 do junija 1938 kitajski komunisti in razbojniki ubili 18 katoliških misijonarjev in mnogo drugih članov misijonov, zlasti redovnic. Najbolj krvavi pokol so izvršili oktobra 1937 v Cengtingu: takrat so ubili 6 misijonarjev in šo tri druge osebe.
Nemški
polslužbeni odmev Cincar-Markovičevega govora
Berlin, 13. marca. AA. O priliki govora jugoslovanskega zunanjega ministra g. Cincar-Marko-viča piše »D i p 1 o m a t i s c h e politisehe Korrespondenz« sledeče: Kot osebnost, ki se lahko v resnici smatra za dobrega poznavalca nemške zunanje politike, je jugoslovanski zunanji minister g. dr. Cincar Markovič dal izraza svojemu prepričanju, da bo skupna meja med Jugoslavijo in Nemčijo zelo ugodno vplivala na jugoslovansko -nemške skupne odnose, in da bodo politični in gospodarski odnošaji med obema državama tudi v bodočnosti vedno bolj okrepljeni. Ni potrebno posebej podčrtavati, da te izjave prijateljstva in skupnega interesa, ki jih je jugoslovanski minister za zunanjo politiko g. dr. Cincar-Markovič dal pred jugoslovanskim parlamentom, dajejo na eni strani sliko čuta in na drugi strani prav tako prihajajo
do izraza slična čustva. Te besede potrjujejo, da |e pravilno razumljena politika sodelovanja in popolnega zaupanja do jugovzhodne politike, kakršno zeli Nemčija izvajati in da je ta politika istočasno vzpodbuda za nadaljnje delo in razvoj tako razumevanih odnosov med obema državama. Med Nemčijo in Jugoslavijo izvirajo te simpatije iz vzajemnega spoštovanja še iz dobe svetovne vojne, ter so bile utrjene končno na tem, da sta oba naroda razumela potrebo nbvih odnosov. Na teh odnosih je tudi zgrajen medsebojni sporazum. Smisel za stvarnost, ki je Jugoslovan, politiko usmeril v to, da vzpostavi prijateljske odnose z Nemčijo in Italijo, je pripomogel končno, da tudi druge jugovzhodne države vedno bolj skušajo osvoboditi se starih idej in napačnih rezunanc ne glede na to, če je to drugim všeč ali ne.

Dopolnila finančnega zakona
Taksne in trošarinske odredbe
Že v poročilu o amandmauih k finančnemu zakonu za 1939-40 v nedeljski številki smo navedli nekatere podrobnosti davčnega značaja, V naslednjem izpopolnjujemo naše nedeljsko poročilo z novimi podatki iz ainandmanov.
Povišane so kazni po tar. post. 99. na vstopnice od 50% zneska takse na 100%, nadalje tudi za one, ki preprečijo kontrolnim organom pristop od 5000 do 2000 na 1000 do 10.000 din, posetni-kom pa, ki ovirajo organe pri delu, se zviša kazen od dosedanjih 100 do 200 din na 500 do 5000 din. Nova pripomba pravi, da znaša kazen, če se najde v kinu obiskovalec brez državne vstopnice 1(XK> do 25.000 din za vsako neizdano vstopnico. Če sede nadalje obiskovalci na dražjih mestih kot so kupili karto znašn kazen i za prireditelja i za obiskovalca 100 do 1000 din za vsak primer.
Za ustno deklaracijo, po kateri se vršita obračun in plačilo davščin na podstavi pobotnice o blagu manjše vrednosti (sitnička priznunica) se zviša taksa od 4 na 5 din. Za prošnjo in odlok, s katero se zahteva predložitev naknadne deklaracije iste vrste ekspedicije znaša taksa 60 din (doslej 25 in 10 din za vsak nadaljnji vložek). Za potrdila o izvoru inozemskega blaga (tar. post. 210) se zviša taksa od 5 na 10 din. Za prošnjo in dovolitev, da se naknadno prilože deklaraciji dokumenti, potrebni za ocarinjenje (post. 211) se zviša postavka od 35 na 00 din, nadalje po post. št. 212 za potrdila o zdravstvenosti blaga od 25 na 50 din. Zvišane so dajatve po post. 213 od 500, oziroma 100 na 100, oziroma 150 din. Za blago, katerega teža znaša nad 10.000 kg se plača še 1 dinar oz. 0.50 din za 1000 kg. Zvišana je nadalje post. 215 od 50 na 100 din, oziroma ostane v nekaterih primerih še 50 din. Isto velja za post. 216. Zvišane so tudi ostale carinske takse.
Gledališki dinar se bo lahko pobiral tudi v krajih, kjer ni banovinskih, subvencioniranih in nesubvencioniranih gledališč (torej ne samo v Ljubljani in Mariboru).
Trošarina na mazilna olja se zviša od 800 na 1000 din za 100 kg. Pri skupnih banovinskih trošarinah jo dana olajšava za tehnično octovo kislino za industrijske svrlie, kjer se trošarina zniža od 400 na 200 din. Znižane so delno banovinske skupne trošarine na nekatere vrste luksuznih čevljev. Ukinjena pa je trošarinska prostost za obrtnike, ki sami v svojih delavnicah delajo naravnost za kupce. Kot je bilo že lani napovedano, je ukinjena trošarina na britvice.
Dobili bomo tudi amnestijo za one vinogradnike, ki so prekršili uredbo o izdajanju sladkorja brez drž. trošarine za slajenje mošta itd.
Za velike produceute čevljev je dana olajšava v tem, da se pri njih pobira trošarina na obutev s tem, da se doda k skupnemu davku na poslovni promet še 4%.
Dobava materiala ja kratkovalovno radijsko postajo v Belgradu, kakor tudi za postajo v Skop-iju je prosta carine.
Pooblastila za posamezna ministrstva
Čl. 21. prvotnega predloga finančnega zakona, ki je omogočal uvedbo rimskokatoliške doklade v znesku do 10%, je Črtan.
Meščanske šole (državne) imajo iste poštne ugodnosti kot gimnazije in realke.
Če hi se izpremenile meje upravnih okrajev, odnosno deli ali drugi sedeži okrajev, se more v nove kraje prenesti okrajno sodišče.
Minister za javna dela ima pooblastilo, da dovoli razlastitev zasebnih nepremičnin, odnosno ugotovitev služnostnih pravic na zasebnih nepremičninah v svrho postavljanja in vzdrževanja elektrovodov s pripadajočimi napravami razvod-nih in transformatorskih naprav v korist državnih, samoupravnih in zasebnih električnih podjetij splošne koristi, ko to odobri nadzorstvena oblast. Za izvedbo velja zakon o ekspropriaciji, ki je v veljavi za dotično področje.
Ministrski svet je pooblaščen predpisati uredbo za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez (ne samo ene, kot je bilo v nedeljo pomotoma javljeno).
Minister za kmetijstvo je pooblaščen izpre-meniti zakon o kontroli semen kulturnih rastlin iz 1. 1921.
Bani so pooblaščeni, da določijo višino zneska, ki ga morajo občine dati iz proračunskih sredstev za kmetijske sklade pri občinah.
Minister za trgovino in industrijo je dobil pooblastilo, da lahko predpiše za pobijanje nelojalne konkurence posebne odredbe in sankcije, da blago v proizvodnji in prodaji ne sme biti označeno z imeni, izrazi ali drugimi označbami ali obeležji, ki ne odgovarjajo prirodi blaga, načinu proizvodnje, sestavi ali kakovosti, kar bi moglo v prometu izzvati zmoto o njenem izvoru in kakovosti.
Odredbe čl. 5. uredbe o zmanjšanju režijskih skroškov zaščitenih zavodov glede plač itd. so končne prirode. Za denarne zavode, ki bodo izšli izpod zaščite, ne bo obstojala obveznost zvišati pokojnine na znesek pred zmanjšanjem po tej uredbi.
Tudi oni zavarovanci Bratovskih skladnic, ki prosijo za rente, bodo oproščeni taks kot pri Osrednjem uradu.
Služba zdravnikov pri Osrednjem uradu lahko na zahtevo ministrstva preneha tudi brez odpovedi, če je to v interesu in po potrebi službe.
Pooblastila za ministrski svet
Ministrski svet je pooblaščen izdati uredbo o pobijanju nedovoljene trgovine in tihotapstva deviz, valut, vrednostnih papirjev, plemenitih kovin in dragih kamenov.
Nadalje lahko izpremeni zakon in uredbe glede osrednjega tiskovnega urada.
Predpiše lahko tudi uredbo o utrjevanju in utrjenih prostorih, nadalje o obrambi pred zračnimi napadi.
Če je vse osebje predstojništva mestne policije na drž. proračunu, lahko notranji minister predpiše obveznost za dotično mestno občino, da prispeva tudi za osebne izdatke največ do polovice zneska. To plačujejo državni blagajni.
Minister za poŠte lahko osnuje Pokojninski sklad za pogodbene poštarje.
Izpremembe pri likvidaciji kmetskih dolgov
Vneseno je določilo, da se 8 ha gozda računa kot 1 ha orne zemlje (uredba je določala kot najvišjo mejo za zaščito 50 ha orne zemlje).
Proizvajalne zadruge se imajo smatrati za denarne zavode v smislu čl. 7.
Po novih določilih Priv. agrarne banke ni dolžna opravičiti svojih predbeležb zastavnih pravic, ampak jih morajo sodišča enostavno pretvoriti v vknjižbe, odn intabulacije s prvenstveno pravico od dne predznambe, v kolikor dolžnik ne osporuje dolga
Če hipoteka Priv. agrarne banke ni na prveni mestu, bo sodišče v postopku za ugotovitev vrednosti hipotekarnega kritja končno odpisanih terjatev, potem ko predhodno oceni vrednost odno«-nih nepremičnin, ugotovilo, v kakšni meri je terjatev Priv. agrarne banke krita z vrednostjo teh nepremičnin.
Odst. 1 čl. 9 se glasi takole: Dolžniki morejo osporiti točnost obračuna v treh mesecih od dne, ko jim je dostavila PAB obračun, denarni zavodi pa v dveh mesecih od dneva prejema obračuna. Odpise po čl. 8 uredbe je priznati kot davčno odbitno postavko. To velja od 26. septembra 1936 dalje.
Postavljanja hipoteke Priv. agrarne banke se računa po stanju dne 1. novembra 1936. V prošnji za vknjižbo mora PAB navesti terjatve na osnovi svojih knjig Sodišča bodo po službeni dolžnosti ugotovila, katere vse nepremičnine pripadajo obvezancu in na nje stavila hipoteko.
Podatke za znižanje dolga bodo denarni zavodi dostavili banki najdalje v dveh mesecih, ko so bili zahtevani. Če zavod tega ne stori, izgubi pravico do osporavania izvršenega obračuna.
Z opominom za plačilo dospele anuitete od strani davčne uprave se prekinja zastaranje plačila te anuitete.
Oprostitev davkov in taks ne velja za one, katerim oblastva končnoveljavno odbijejo 6voj-stvo kmeta.
Priv. agrarna banka ima sama pravico oceniti posestva, ki jih bo prodala.
Občine, ki so izterjavale po 1. januarju 1930 najemninski vinar, ga niso dolžne vrniti, pač pa ne smejo izterjavati razpisanih, pa še neplačanih takih davkov.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 8. marec kaže naslednje stanje (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 28. iebruarja):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.902.96 (+ 0.4), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.913.75 (+ 0.4), devize izven podlage 446.0 (+ 8.1), kovani denar 337.2 (+ 4.0), posojila: menična 1.620.9 (+ 7.95), lombardna 37.66 (0 26), vrednostni papirji 264.44 (—0.66), razna aktiva 2.023.6 (+ 3.8).
Pasiva: bankovci v obtoku 6.527.27 (—12.35), drž. terjatve 27.4 (— 10.7), iirovni računi 1.051.4 (+2.7), razni računi 1.014.14 (+ 38.966), skupne obveznosti po vidu 2.092.9 (+ 30.95), obveznostni z rokom 30.0, razna pasiva 227.66 (+ 4.85).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.620.2 ( + 18.6), skupna podlaga s premijo 2.459.2 »+ 0.5), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.445.3 (+ 0.5), skupno kritje 28.52 (v prejšnjem izkazu 28.58%), od tega 6amo kritje z zlatom v blagajnah 28.36 (28.42%).
Izkaz kaže po daljšem času povišanje deviznega zaklada Nadalje so tudi v pričujočem izkazu narasla posojila banke.
Med pasivi se je zmanjšal obtok bankovcev, narasle pa so razne naložbe pri Narodni banki.
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8 marca naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem.dne 28. februarja):
Aktivni kliringi: Nemčija 21,405.000 ( 4- 1 milij. 58.000) mark, Bolgarija 1,736.000 (—32.000) din, Poljska 2,078.000 (+ 378.000) din, Turčija 17,384.000 (—291.000) din in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Češko-slovaška 98,345.000 (—22.014.000) kron, Italija 18.001.000 (+ 7,135.000) din, Belgija 2,246 000 belg, Švica 2,317.000 (—90 tisoč) frankov, Bolgarija (turizem) 490.000 (-f 196 tisoč) din, Madžarska 3,622.000 (—4.048.000) din in Romunija 4.725.000 (+2,816.000) din.
Zvišanje blagovnih železniških tarif. V soboto je bila seja tarifnega odbora v Belgradu, na kateri je bilo predloženo zvišati železniške blagovne tarife za 5% (linearno). Glavno ravnateljstvo drž. žel. motivira svoj predlog za zvišanje s tem, da so v preračun za 1939-40 vneseni dohodki v znesku 2.556 milij. din, v sedanjem preračunu so bili dohodki vneseni z zneskom 2.310 milij., dejansko pa so znašali od 1. aprila 1938 do 1. marca 1939 2.203 milij din, v marcu pa še 150, tako da je računati s skupnimi dohodki 2.350 milij. din. Želez-nika uprava potrebuje zvišane dojiodke za redne izdatke, zlasti pa za nove investicije.
Feniks«. Včeraj in danes je bila konferenca zastopnikov akcijskega odbora Feniksovih zavarovancev iz vse države. Na konferenci so sprejeli sklepe o olajšanju končnega ozdravljenja jugoslovanskega Feniksa. Danes dopoldne |e trgovinski minister Jgvrem Tonnč sprejel v svojem kabinetu delegacijo akcijskega odbora. Delegacija je ministru orisala položaj in navedla nujne ukrepe, ki bi jih bilo Ireba izdati. Minister Tomič je delegaciji obljubil, da bo storil vse, kar je Ie mogoče in potrebno, da se sanacija hitro in ugodno izvrši in da bodo interesi zavarovancev popolnoma zavarovani. Dalje je minister izjavil, da bo vse potrebno ukrenil, ko se bo posvetoval z zastopniki zavarovancev.
Prenos sedeža. Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d., Domžale, s sedežem v Ljubljani sklicuje redni občni zbor delničarjev za 28. marca t. 1. ob 11 v Reethovnovi ulici 14, I. Na dnevnem redu je poleg računskega zaključka tudi sklepanje o prenosu sedeža družbe.
Nova licitacija za gradbo zatvornice na Ljubljanici. Ker prva licitacija za izvršitev gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici v Ljubljani pri Sv. Petru dne 6. marca ni uspela, je sedaj razpisana za ta dela druga licitacija za 6. april. Pre-računska vsota je 1,858.227.05 din.
Likvidacija. Rudolf Anderlič in drug, dr. z omejeno zavezo, trgovina z mešanim blagom in deželskimi pridelki v Ormožu.
Borze
Dne 13. marca,
Svetovne efektne borze
Parii: še dovolj zadovoljiv razvoj, napredovala
so posebno francoske rente; London: razvoj manj zadovoljiv in so nekateri
tečaji lahno popustili; Amsterdam: razvoj miren in varen; Ne«jork; na splošno dobra usmeritev.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10- 239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Za konec aprila so beležili v Zagrebu 13 75-13 95.
Grški boni so beležili v Ljubljani 33 blago, v Zagrebu 31.90—82.60, v Belgradu 31.50 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,275.016, v Belgradu 6,154.000 din. V efetktih je bilo prometa 815.000 din.
Ljubljana — tečaji %
Amsterdam 100 h. gold. . , ,
Berlin 100 mark......
Bruse!) 100 beig ,„,„.,
Curih 100 frankov .„,,„,
London 1 funt . . . , , ,
Newyork 100 dolarjev < , , ,
Pariz 100 frankov
Praga 100 kron
Trst 100 lir........
p r i m o m j
231600—23.54 00 1755.62—1773.38 734.00— 746.00 995.00—1005.00 204 66— 207.86. 4344 87—4404.87 115 45— 117.75 150.00— 151.50 229.85— 232.95
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20.63, Newyork 439.8125, Bruselj 73.975, Milan 2314 Amsterdam 233.60, Berlin 176.40, Stockholm 106.20, Oslo 103.675, Kopenhagen 92.10. Praga 15.03, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Ilelsingfors 9.09, Buenos-Aires 101.75, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji
Vojna Škoda:
v Ljubljani 477.50—480 v Zagrebu 479 —481 v Belgradu 478 —479
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. (104), agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 477.50 —480. begi. obv. 92 -93, dalm. agrarji 91—92, 8% Bler. pos. 102—103, 7% Bler. pos. 95.50-96.50, 7% pos. DHB 101-102, 7% stab. pos. 98-100. — Delnice: Narodna banka 7500—7700, Trboveljska 190—200.
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posjilo 102 denar, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 479—481 (480), begluške obveznice 92— 92.75 (92.50), dalm. agrarji 91.25—91.50. 4% severni agrarji 63—64, 8% Bler. pos. 102.75—103.50 (103), 7% Bler. pos. 96.75-97, 7% posjilo Državno hipotekarne banke 101 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar. — Delnice: Nar. banka 7.700 denar, Priv. agrarna banka 230 denar. Trboveljska 19o denar, Nar. šumska 20 blago, Gutman 35— 42.50, Sladkorna tovarna Osijek 85 denar, Jadranska plovba 3o0 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 103—103.50 (103), agrarji 63-63.50, vojna škoda promptna 478—479 (478), begluške obveznice 92—92.50 (92), dalm. acrrarii 91.50—92 (91.50), 4% severni agrarji 63—63.50, 7% Rlerovo posojilo 95.75—96.50 (95.75), 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 101.75—103. D e 1 ni c e : Narodna banka 9.500 blago, Priv. agrar. banka 233—233.50 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprenienjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini neprotok. trgovca Marina Ivana na Mirni, narok za sklepanje poravnave 12. aprila, terjatve je prijaviti do 2. aprila.
Trgovska banka, d. d., Zagreb (prej Banka I. Kreutzer). Bilanca za 1938 izkazuje pri glavnici 5 0 in bilančni vsoti 37 9 (42.3) milij. din čistega dobička 0.87. (0.99) milij. s prenosom vre«1
Žrebanje I. razreda 38. kola
bo 14. aprila 1.1.
Cena srečk:
četrtinka ... Din 50'— polovica .... Din 100'— cela......Din 200'—
Žrebanje državne razredne loterije V. razreda 37. kola je bilo zaključeno s številnimi velikimi dobitki v veliko zadovoljnost srečnih igralcev pri „Vre!(U Sreče".
Z današnjim dnem se bodo začele prodajati nove srečke za 38. kolo.
Do sedaj je domača kolektura „VrelG( Srefe" izplačala svojim naročnikom ogromno število večjih dobitkov kakor tudi premijo.
Da pa bo možnost še večja zadeti velike dobitke in premije, zato prav vljudno vabi
domaČa kolektura
„VRELEC e^REiCE
da si vsak nabavi pri njej srečko.
Domača kolektura „VrelGC SrcJc" se odlikuje po velikem številu srečk raznih serij, ter hitri, točni in strogo solidni postrežbi ter takojšnjem izplačevanju dobitkov in posluje v splošno zadovoljnost igralcev. Zato pohitite in še danes naročite srečke pri „VrelCU SrGŽG". ker tu je sreča doma.
Splošno odobravanje igralcev je, da imamo v Ljubljani veliko kolekturo, ker čim več je prodanih srečk, večja je možnost zadeti veliko število dobitkov.	^ _
V novem kolu bo izplačala državna razredna loterija igralcem O9|UUUiVv0 DII\
Priporoča se Vam domača glavna kolektura „VreleC SrelG
M
Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14
Nedelja občnih zborov
8.000
Minister Snoj med delavci
delavcev zboruje
Zveza poljedelskih delavcev (ZPD) je imela veliko zborovanje v nedeljo, 12. t. m. v M. Soboti. Na zborovanju je bilo nad 8 tisoč sezonskih delavcev. To je bila zadnje zborovanje v letošnji sezoni, ki jih je priredila ZPD po Prekmurju in sosedni Štajerski in katerih namen je vzgojiti naše delavce za poštene in odločne može in žene doma in v tujini.
Pred zborovanjem je bil redni občni zbor ZPD na Glavnem trgu. Iz poročila odbora je razvidno, da šteje Zveza 10.126 članov in je tako ena najmočnejših organizacij, ki je vredna vse pozornosti in podpore Zveza je to poslovno leto izredna veliko naredila za delavce v materialnem in pav vzgojnenm oziru. Imela je tečaje za palirje in 20 delavskih zborovanj. Za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji tajnik Novak Franc iz Sobote.
Po občnem zboru je bilo veliko zborovanje, na katerega je prišel tudi minister Snoj. Brzojavno 6ta poslala pozdrave minister dr. Krek in ban dr. Natlačen. Zborovanje je vodil Kerec Franc in so bile poslane pozdravne brzojavke našemu voditelju dr. Korošcu, predsedniku vlade Cvetko-viču, ministru Kreku, socialnemu ministru Raja-koviču in banu Natlačenu. Zborovanje se je začelo z državno himno. Takoj nato je spregovoril minister Snoj.
Govor ministra Snoja
Minister prinaša pozdrave našega voditelja dr. Korošca, oriše težke razmere našega prekmurskega ljudstva, ki se mora V6ako leto seliti v tujino, ker rodna gruda premalo daje za vse ljudi, ki živijo na njej. Dalje omenja tudi zločin onih, ki silijo v tujino, pa tega niso potrebni. Vsem tistim, ki so potrebni, pa moramo nuditi vso moralno in socialna podporo. Vlada je veliko storila za naše sezonske delavce. Pred francoskim parlamentom 6e pravkar nahaja konvencija, ki naj uredi zaščito naših delavcev v tujini. V Nemčiji bodo letos uživali naši delavci vso ono zaščito, kakor so je deležni nemški delavci. Urejen je tudi položaj izseljenskih duhovnikov, Urejen je tudi prevoz delavstva, ki je prost od naše državne meje in mini-
ster obljubi, da se bo dal tudi pri na« prost prevoz. Po novem finančnem zakanu je odpravljena tudi glavanna, ki je samo lansko leto znašala 400 tisoč dinarjev Za vse to se imamo zahvaliti vladi in Rafaelovi družbi v Ljubljani. ZPD, ki vodi tako množico delavstva, naj sc trudi za čim tesnejše sodelovanje z ostalimi našimi delavskimi organizacijami, da bomo skupno pomagali delavcem. Končno omeni g. minister trud in naloge sedanje vlade, da uredi naše notranje zadeve. Dobesedno je izvajal sledeče: Vprašanje, ki se naziva hrvatsko vprašanje, je istočasno tudi slovensko vprašanje. Zato ničesar bolj ne želimo kakor to, da se to vprašanje čimprej reši v zadovoljstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci maramo biti vsi enotni okrog svojega voditelja dr. Korošca. Dr. Korošec je naš program, s tem programom smo šli na vcjitve in smo zmagali. S tem programom bomo tudi pripomogli k ureditvi države in k samoupravni samostojnosti Slovenije.
Minister Snoj je žel za svoja izvajanja val navdušenja med delavci. Za njim je govoril zastopnik bana dr. Karlin. Povedal nam je, da banska uprava pripravlja predlog socialnega zavarovanja in minimalnih mezd tudi za poljedelske delavce. G. poslanec Bajlec Franc opozarja v svojem govoru naše delavce v tujini na narodno in državljansko zavest. Predsednik ZZD iz Ljubljane je delavcem v 6vojem govoru razložil program Zveze. Banski svetnik in župan Hartner iz Murske Sobote je naglasil potrebo discipliniranosti delavstva doma in v tujini. G. Škraban Janko iz Mur. Sobote je v svojem govoru poudaril, da 6me iti v tujino samo tisti, ki je doma dober in skrben gospodar in pošteno živi. Vse druge bo narod izključil iz svojih vrst. Novi predsednik Novak je poudaril naloge ZPD. Boj kapitalizmu in komunizmu, za pravice delavstva in njegovo rast. Sprejeta je bila resolucija na ministra za socialno politiko.
Zborovanje je pokazalo, da se nekateri elementi zastonj borijo protit ZPD, ker je ta zveza edino prava krščanska in narodna organizacija našega sezonskega delavstva. Uživa zaupanje na najvišjih mestih in jo je treba samo podpreti od V6eh strani, da bodo tudi naši delavci zavarovani, kakor so delavci drugih držav.
Zbor delegatov slov. Rdečega križa
Ljubljana, 13. marca. Pred štirimi dnevi smo poročali o obsežnem delovanju slovenskega Rdečega križa. Navedli smo glavne podatke iz poslovnega poročila, iz katerega je bilo razvidno, kako velike naloge si je Rdeči križ v tej državi nadel in kako jih v Šloveniqi vestno izpolnjuje.
V nedeljo je bil redni letni občni zbor Rdečega križa za Slovenijo, ki se ga je udeležilo zelo veliko delegatov iz vseh večjih slovenskih krajev. Zborovanje je bilo v magistratni dvorani. Zborovanj® ie otvoril in vodil predsednik dr. K r e j č i, ki je najprej predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu-namest-niku Pavlu ter pozdravno pismo glavnemu odboru Rdečega križa v Belgradu, kar je bilo soglasno sprejeto. S toplimi besedami se je spominjal pokojne članice odbora ge. Franje Tavčarjeve, katere spomin so delegati primerno počastili. Predsednik je nadalje podčrtal velike zasluge predsednika R. K. Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in vojnega ministra, ki sta podpirala Rdeči križ. V nadaljnjem govoru je predsednik naglašal potrebo, da se državna uredba o Rdečem križu spremeni tako, da bo skladna z ozirom na razvoj mednarodnih dogodkov. Izrekel je toplo zahvalo banski upravi in banu dr. Marku Natlačenu ter načelniku socialnega odelka dr. Kosiju za vso izkazano podporo. Prav tako tudi vsem okrajnim glavarstvom in občinskim odborom, posebej pa še mestni občini ljubljanski in županu dr; Adlešiču. S toplimi besedami je očrtal tudi delo Glavnega odbora. Izrekel je tudi toplo zahvalo sedanjemu poslancu in bivšemu prosvetnemu načelniku prof. Ivanu Dolencu, ki je odlično vodil sekcijo mladine R. K. Tudi drugim ustanovam je izrekel prisrčno zahvalo. Nato je izročil najvišje odlikovanje Rdečega križa ge. Minki Kroftovi in ravnatelju g. Maksu Hočevarju zlato medaljo R. K., zahvalo Glavnega odbora pa je izročil nadsvetniku gosp. Miroslavu Gregorki.
Tajniško in blagajniško poročilo, ki je bilo tiskano in razdeljeno med delegate, je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni prav isti odborniki, ki bi morali letos iz-pasti, namreč mestni svetnik dr. Rus, ravnatelj Maks Hočevar, dr. Jančič iz Maribora in inž. Stiš-nik iz Ljubljane. V nadzorstvo pa sta bila izvoljena ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske dr. Cer-ne in g. Rajko Kotnik iz Guštanja. Delegati, kakor dekan Tomažič iz Trebnjega, g. Iljaš iz Gornjega Grada, dr. Jančič iz Maribora, sodnik Gu-benšek iz Konjic, prof. Sever in dr. so predložili številne predloge za spremembo pravil, za okrepitev propagande za R. K., za mirovno propagando, za Dom R. K. v Ljubljani itd.
Občni zbor je ob 12 zaključil predsednik gospod dr. Rudolf Krejči.
Občni zbor Zdravniške zbornice
V nedeljo, dne 12. t. m. je bil občni zbor Zdravniške zbornice, ki se ga je udeležilo zelo mnogo članov iz vse Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik zbornice primarij g. dr. Valentin Mer šol , ki je po uvodnih pozdravnih besedah najprej prečital udanostni brzojavki občnega zbora Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Vsi navzoči so besedilo obeh brzojavk pozdravili z navdušenim odobravanjem. Takoj nato je predsednik zbornice izrekel nekaj lepih spominskih besed v čast devetim zdravni-kom-tovarišein, ki so med letom umrli. Njihov spomin so vsi navzoči počastili stoje z enominut-nim molkom.
Poslovno poročilo upravnega odbora je podal začasni tajnik zbornice g. dr. Stanko Jereb. Iz tega poročila sledi, da ima Zdravniška zbornica sedaj v Sloveniji (107 članov. Stiska časa ne prizanaša tudi zdravniškemu stanu in je zato močna stanovska organizacija zdravnikov zelo potrebna.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik primarij g. dr. Fr. Debevec, poročilo nadzornega odbora pa js prečita! primarij gosp. dr. Alojzij
K u n s t. V zelo prisrčnem in prijateljskem duhu se je nato razvila debata o raznih vprašanjih in za katera so člani želeli kaka pojasnila. Odgovarjal je vsem in pojasnjeval vse delo predsednik zbornice primarij g. dr. Meršol.
Prihodnja točka dnevnega reda so bile dopolnilne volitve in je bil za prihodnjo poslovno dobo izvoljen za tajnika g. dr. Stanko Jereb, za člane upravnega odbora pa so bili še izvoljeni gg. dr. Janez Schrott iz Ljubljane, dr. Stanimir Vrhovec iz Celja in dr. Janko Pihlar iz Maribora. Za člane disciplinskega sveta pa je bil izvoljen g. dr. Alojzij Brenčič iz Ljubljane.
Pri razpravi o samostojnih predlogih se je znova poudarjala veljavnost in obveznost minimalnih tarif za splošno kakor tudi za zobozdrav-niško prakso. Po daljši debati eo bile tudi sprejete nekatere spremembe k obstoječemu stanovskemu redu, ki so bile izdelane na podlagi referata, ki so ga sestavili člani posebnega odbora, v katerem so bili gg. dr. Baje Oton, dr. černič Mirko, dr. Debevec Franc, dr. Jereb Stanko, dr. Meršol Valentin in dr. Zalokar Alojzij.
Predsednik ZZ, primarij dr. Meršol, je nato pri slučajnostih kratko poročal o pripravah za pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja. Sedanje besedilo pripravljenega pravilnika bi spravilo v nevarnost podporno delovanje zdravniških in drugih organizacij. Sicer je pravilnik sedaj po posredovanju nekaterih organizacij v Belgradu odložen za 6 mesecev, vendar pa lahko upamo, da se bo dalo besedilo pravilnika izpre-meniti tako, da se bo lahko prilagodil našim razmeram.
Težavno stanje
davčnih izvršilcev
Pod pojmom »davčni izvršilci« moramo razumeli skoraj vse uradništvo davčnih uradov in ne samo tako zvane »eksekutorje« ali rubitelje. Naša javnost pa se najbrž ne zaveda, da so ti davčni uradniki, kar je nižjih, po večini zgolj dnevničarji, ali boljše povedano zgolj dninarji, ki se jim godi slabše kakor poljedelskim dninarjem, služkinjam in drugim nižjim poklicem. Občni zbor davčnih izvršilcev je bil v nedeljo dojioldne pri »Novem svetu«. Prisotni so bili delegati skoraj iz vseh večjih slovenskih krajev, kjer so davčni uradi. V odsotnosti predsednika je vodil zborovanje podpredsednik g. Gerinek iz Celja. Zborovalci so na zborovanju naglašali, da je davčna morala v naši državi prav zaradi vestnega in poštenega dela davčnih izvršilcev tako visoka, da pa so najslabše plačani, saj imajo komaj 600 do 830 din plače, nimajo pa nobenega upanja za nastavitev, da bi prišli v položaj pripravnika ali zvaničnika. Zavarovani so pri Okrožnem uradu. Toda če so bolni manj ko tri dni, niti ne dobe za te dni nobene hranarine. Po večini so sami poročeni možje.
Bodočnosti nimajo davčni izvršilci nobene in šefi jih morejo po mili volji odpuščati. Ne dobe nobene nagrade za nadure, ne dobijo polno plačanih dnevnic, niti ne stroškov za potovanja. — Davčni izvršilci so v resnici kakor žitno zrno med dveina kamnoma: njihovi predstojniki jih priganjajo, davčni zavezani pa jih mrze.
Davčni zavezanci so se že večkrat obrnili na osrednje oblasti ter na finančnega ministra, naj jim pomagajo iz njihove obupne stiske. Tudi prejšnji finančni minister g. Letica je obljubil, da bo vstavil v proračun amandement za zboljšanje položaja davčnih izvršilcev. Saj so vendar med davčnimi izvršilci tudi taki, ki imajo po 12 ali še več let državne službe, pa še niso nastavljeni. Sedanji finančni minister je izjavil, da proračuna ne more spreminjati in da ne bo dal takega amandementa v proračun, pač pa mora položaj davčnih izvršilcev rešiti z zakonsko uredbo. — Davčni izvršilci so tudi pisali vsem novim poslancem pisma, v katerih so jim obrazložili svoj položaj, in mnogi poslanci, zlasti slovenski, kakor dr. Ogrizek, Mihelčič in drugi in pa tudi muslimanski poslanci, ki zlasti v Bosni vidijo uboge davčne izvrševalce, so se toplo zanje zavzeli. — Upati je, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z g. Ilo-varjem na čelu, drugače pa z dosedanjimi odborniki.
Trafikanti zahtevajo svoje pravice
V nedeljo ob pol 4 popoldne so zborovali trafikanti. Zborovanje je vodil predsednik združenja g. Kladnik, ki je predlagal brzojavke Nj. Vel. kralju Petru 11., finančnemu ministru in novemu predsedniku monopolske uprave dr. Markoviču. Za njim je govoril zastopnik zagrebškega združenja g. Šmidek Ta je pojasnil razloge, zaradi katerih se bore trafikanti savske banovine. Hrvatski trafikanti zlasti ustanavljajo kreditne zadruge, s katerimi bodo skušali prevzeti prodajo tobaka na debelo v svoje roke. Sicer imajo slovenski trafikanti tako zadrugo, manjka pa denarja.
Predsednik g, Kladnik je nato poročal o borbi trafikantov proti prenizkemu odstotku za-
služka, dalje glede intervencij za ugodnejšo prodajo znamk, za boljšo prodajo kolekov, zlasti za to, da bi prodajo kolkov v justični palači, v raznih drugih javnih zgradbah finančna uprava sploh izločila itd. Poročal je tudi o komisijskih pogojih, kt jih določa finančna uprava pri V6aki trafiki.
Tajnik g. P r e š a je poročal o poslovanju dru-tva. Združenje šteje samo 464 članov. V Ljubljani je 163 trafik, od katerih je včlanjenih v društvu 143. Invalidi in vojne vdove imajo v Ljubljani 44 trafik, kar bi zneslo 38%. Tajnik je zlasti pozval člane, naj podpišejo deleže pri kreditni zadrugi, posebno, ker so trafikanti sedai odvisni le od glavne zaloge Poročal ie tudi o pomanjkljivosti tobačnih izdelkov, ki jih prejemajo trafikanti in ki večkrat ne odgovarjajo zahtevam kupcev: cigarete so preslabo polnjene ali pa jih v zavitku nekaj manjka
Pri volitvah je bil nato izvoljen novi odbor 6 predsednikom g. Kladnikom in tajnikom g. Prešo na čelu. Sledile so slučajnosti. V tej debati so trafikanti povedali o mnogih težavah, ki jih nadlegujejo. Zlasti pa so trafikanti zahtevali, da se mora nujno povišati dosedanja provizija, ki jo zaslužijo, zlasti pa naj se omilijo predpisi pri prodaji kolkov.
&& Aitrct
spet čisto in snežno belo. Glavni pogoj njegovega napredka je snaga. Vso nesnago s perila hitro in temeljito odstranjuje Albus-ovo milo, ki vsebuje terpentin

Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo

Ali bodo izvrtali
predor Dover-Calais?
Potnik, ki se izkrca v pristanišču Dover in stopi na vlak proti Londonu, opazi pri postaji Folkelstone na levi strani kup lesenih barak, zarjavelih starinskih strojev in nekaj vhodov v neke rove. Tu so leta 1882 začeli vrtati predor, ki naj bi pod morjem napravil suho cesto do francoskega pristanišča Calais na evropski strani Rokavskega preliva. Istočasno kot na angleški strani so leta 1882 začeli vrtati tudi na francoski strani. Vlade obeh velesil sta bili podjetju zelo naklonjeni in vse je bilo že pripravljeno, da se delo izpelje do konca, julija meseca leta 1882 pa je angleška spodnja zbornica nenadoma na pobudo generala W o 1 s e 1 e j a rekla svoj »nek k vsemu načrtu, ki je bil s tem za več kot pol stoletja pokopan. Ponosni sen inženirjev je padel v vodo, oziroma — v morje.
V času, ko so bila dela ustavljena, je bila angleška stran, ki je kopala pod Shakespeare jevi mi pečinami pri Dovru že skoraj dva kilometra daleč pod morjem .Ta prvi predor je bil- širok 2.13 m in so ga na dan pomaknili za 13 m v globino. V časopisju iz tiste dobe še lahko vidimo slike, ki predstavljajo delavce in inženirje pri" vhodih v rove, ko se odpravljajo na delo. Kakor bi danes, tako je tudi takrat vsa javnost z napetostjo spremljala ta dela in čakala, kdaj se bo odprla suha pot — pod morjem — med Anglijo in Francijo. Inženirji takrat niso bili prav nič v skrbeh, da se delo ne bi posrečilo, kakor tudi danes niso. Ko je bil leta 1935 slovesno odprt predor pod reko Mersey, je eden izmed gradbenikov dejal takratnemu angleškemu kralju Juriju V.: »Ta predor je bilo veliko teže zgraditi kot luknjo pod Rokavskim prelivom. Le zakaj nam ne dovolijo, dn bi tam izvrtali?«
Prvi, ki je raziskal podmorska tla med mestoma Dover in Calais, je bil francoski učenjak Albert de Lapperan. Ugotovil je, da se od angleškega brega do francoskega brega vleče OO metrov debela plast krede, ki je za vodo nepropustna, kar zelo olajšuje vrtalna dela. Angleški znanstveniki so pozneje njegove ugotovitve tudi potrdili.
Ta že opuščeni načrt je v novejšem času spet oživel in se na obeh straneh o njem resno razpravlja. Ako bi znova začeli z deli, na angleški strani ne bi več vrtali pod Shakespearejevimi pečinami, ampak bi začeli pri vasi Sandling. na francoski strani pa nekaj kilometrov za obalo, pri vasi Marquise-Rinxent. Predor bi bil dolg 50 km in bi 38 km vodil pod morjem, 1] km pa_ pod zemljo. Dela bi trajala 10 let, nekateri inženirji pa celo mislijo, da bi ga bilo z modernimi stroji in modernim gradbenim umieriaiom
in ob količkaj ugodnih geoloških razmerah mogoče dovršiti že v petih ali sedmih letih. Stroški bi znašali 30 milijonov funtov (7740 milijonov dinarjev), kar je nekako dvajseti del angleškega oboroževalnega programa za 1. 1939. Denarna sredstva bi zbrali obe predorski družbi, ki še obstojata tako tia angleški kakor na francoski strani. Poleg tega so tudi nekatere diuge države za podjetje pokazale veliko zanimanje, zlasti USA in Nizozemska. Po sedanjih načrtih hi bila to prav za prav dva predora, eden za smer Francija-Anglija, drugi za obratno smer. Promet bi bil seveda na električni pogon. Zračenje bi bilo olajšano z dovajanjem ozona, kar je žo preizkušeno v londonski podzemski železnici.
Da do graditve še ni prišlo, je edini vzrok — ugovori vojske. Merodajni angleški vojaški krogi so doslej vedno ugovarjali, da bi se Anglija zvezala s Francijo po suhi poti. L. 1882 je mord Wol-scley zbegal spodnjo zbornico s tem, da je poslancem zgovorno naslikal, kako bi v navadne potnike preoblečeni potniki lahko prišli v Dover, kjer bi jiosekali angleške straže in se tako na angleški strani polastili vhoda v predor. Še leta 1929 je moral ministrski predsednik MacDonald svoj predlog umakniti, ker so merodajni vojaški krogi izrekli bojazen, da bi se morala potein Anglija bati nenadnega francoskega napada, ki bi mogel priti izpod morja. Izračunali so tudi, da hi varstvo vhoda v predor slalo na leto 5 milijonov funtov (1290 milijonov din).
V novejšem Času pa se tudi angleško javno mnenje glede teli velikopoteznih načrtov močno spreminja. Mnogi vplivni možje so sprevideli, da bi predor obema državama prinesel velike koristi v gospodarskem, turističnem, pa tudi vojaškem pogledu. Amerikanec Gordon Selfridge. ki ima v Londonu eno največjih manufakturnih trgovin, je za p ropa ca mlo tega predora izdal že velike vsole. Javnost stoji pod vtisom, da bodo na-
v kratkem oživeli in da uresničitev ni več pravljična.
— Pri ljudeh, ki jib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu tn črevih, pospešuje se temeljito či ščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zju traj na tešče Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina i iezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Rejj. po min. soc. pol in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
novice,
Koledar
Torek, 14. marca: Matilka, kraljica; Pavlina. Sreda, 15. marca: Klemen M. Dvorak, 6pozna-valec; Ludovika Mariac, blažena.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je v nedeljo umrla ga. Marija Hrovat, prodajalka »Slovenca in »Slov. doma«. Zapušča moža in 2 letno hčerko. Pogreb blage žene in matere 1k> danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — Včeraj popoldne so pokopali gospoda Ignacija Laha. Častnika v pokoju, ki je umrl v splošni lx>lnišnici. — V Šiški je mirno zaspal gospod Franc Sprogar, upokojenec drž. žel. Pokopali so ga v nedeljo popoldne.
■f" V Ljubljani je umrla gospa Marija Schau, mati žene upravitelja botaničnega vrta v 85. letu starosti. Pokojna jc bila članica Marijine družbe žena pri sv. Jakobu in tretjcrednica sv. Frančiška. Pogreb bo v torek, dne 14. marca ob pol 5 popoldne, izpred veže sv. Jožeta, Vidovdanska 9.
-J- V Mozirju je preteklo soboto umrl g. Anton Majcrhold. posestnik in gostilničar Pogreb je bil včeraj dopoldne na farno pokopališče v Moziriu.
-J- V Ribnici je po dalji bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Franc Turk, odvetniški uradnik. Pokopali ga bodo danes ob 9.15 dopoldne na pokopališču v Višnji gori.
-f- V Smartnem pod Šmarno goro je mirno v Gospodu zaspala v 83. letu starosti gospodična Frančiška Rotar, zasebnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
•j" V Vrtači pri Semiču je nenadoma umrl gosp. Janko Ogulin. posestnik. Pogret) bo v sredo ob 9 dopoldne na župnijsko pokopališče pri Svetem Duhu.
Naj sveti V6em pokojnim večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I
f Emilija Zupan
V Mariboru je v nedeljo dopoldne v 68. letu starosti zalisnila trudne oči blaga slovenska žena, gospa Emilija Zupan, roj. Pibrovec. Več let je junaško kljubovala hudi naduhi, ki si jo je nakopala ob težki operaciji in ji slednjič podlegla. S pokojno gospo Zupanovo lega v grob svetal lik plemenite in značajne slovenske ž"ne in matere. Doma je bila iz znane narodnozavedne gorenj, rodbine v Kamni gorici — Kropi, kjer je imel njen oče daleč naokrog znano tovarno za cerkvene ure V vzornem zakonu — poročena je bila z višjim svetnikom Južne železnice pok. g. Zupanom — je imela 6 otrok, 4 sinove in dve hčeri, ki šo vsi živijo Dol-cro vrslo let je živela v Novem mestu, kjer je zaradi svoje izredne umske izobraženosti in še bolj zaradi svoje tople srčne plemenitosti uživala velik ugled in iskreno spoštovanje vseh. ki so jo poznali. Za vsakogar, ki se je zatekel k njej — in bilo jih je mnogo — je imela . če žene gmotno pomoč, pa vsaj tolažilno in bodrilno besedo ali resen nasvet iz svojo bogale življenjske izkušnje Po rani smrt i svojega soproga se je vsa posvetila vzgoji svojih otrok, ki so vsi lepo preskrbljeni. Emil je uradnik v ministrstvu, Gvido trgovec v Ljubljani, Anton sodnik v Ptuju. dr. France predsedstveni uradnik ljubljanske mestne hranilnice obe hčerki pa uradnici. — Plemeniti slovenski ženi naj ho Rog plačnik za vsa njena dobra dela, žalujočim sinovom in hčerkama pa izrekamo iskreno sožalje!
Osebne novice
— 75 letnico svojega življenja jo praznovala
preteklo nedeljo v Sežani gospa Josipina Strniša, mati gospe Senčarjeve. Slavljenka, ki je kljub visokim letom še čvrsta in delavna, je doma iz Trbovelj, a živi večinoma pri svojem zetu gosp. Milanu Šenčurju. Pred 30 teti ji je umrl soprog Anton, od takrat pa so njeno glavno veselje vnuki, odkar pa je postala prababica, tudi pravnučki. Njena stalna pot je v cerkev. Zanima pa se tudi za vse dnevne dogodke in rada prebira naše liste, zlasli »Slovenca«. Jubilantki želimo še mnogo srečnih let v krogu njenih dragih.
= Odvetnik g. Fran Satler je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
= Upokojeni so peh. brigadni generali Dra-gomir Vučkovič. Miroslav Martinčič in sanitetni brigadni general dr. Aleksander Markovič.
= Odlikovani so z redom belega orla drugega razreda peh. brigadni generali Dragomir Popovič, Dragomir Vučkovič in Ljubomir Maksimovič; z redom .jugoslovanske krone drugega razreda pohotni brigadni general Miroslav Martinčič in sanit. brigadni general dr. Aleksander Markovič; z redom jugoslovanske krone petega razreda poročnik bojnega broda II. razreda Matija Lenoh; z redom sv. Save petecra razreda honorarni učitelj in vojaški pilot Boris Gorn in z zlalo kolajno za vestno službovanje orožniški narednik Anion Tribušon.
ena hiša, ker sta se mu potrla dva gatra in ker je padla cena lepenki, ki jo izdeluje.
Zastopstvo delavstva je ovrglo vso te motivacije kot nozadostne, ker delavstvo na vseh teh stvareh ni ničesar zakrivilo in je tudi sicer samo po sebi razumljivo, da mora podjetje režijske stroške in razne neprilike kriti iz svojih rezerv, ki jih jo nabralo tekom dolgoletnega obstoja. Tudi so organizacijski zastopniki ugotovili, da bi podjetje ob sklenitvi s strani delavstva predlaganega sporazuma moralo na mezdi izplačati mesečno samo po 1800 din več. kakor pa sicer ponuja. Ta mala diferenca pa v podjetju z milijonskim prometom ne more obremeniti njegovih financ tako, da bi ogrožala njegov obstoj.
Podjetje tudi sedaj ni hotelo pristati na zahteve delavstva in je vztrajalo pri svojem ter je g. inž. Baraga tudi to razpravo moral zaključiti kot brezuspešno.
Iz vsega postopka podjetja dr. Pergerja napram našemu delavstvu in izjav teh na teh razpravah je le preveč očita ost proli naši strokovni organizaciji ZZD, kateri bi podjetje rado onemogočilo njeno delovanje. Dr. Perger je bil svoj čas s strani naših oblasti pri reševanju agrarne reforme s posebnim ozirom na interese delavstva proteži-ran zaradi obljube, da bo svoje posestvo uporabljal za za|>oslitev tamošnjega delavstva.
S 170 stavkujočimi delavci, ki odločno vztrajajo na svojih zahtevah, simpatizira vse tamkajšnje prebivalstvo, knkor tudi zastopniki javne oblasti in je upati, da bo organizacija ZZD delavstvu
priborila njegove pravice brez okrnitve.
*
— Organizacija »Prekmurskega tedna«. Zastran organizacije gospodarske in kulturne razstave naše Slovenske krajine ob proslavi 20 letnice priključitve k Jugoslaviji, ki bo od 17. do 26. junija v Murski Soboti pod imenom »Prekmurski teden«, je bilo razdeljeno na posamezne odseke: Kmetijsko-gospodarski, obrtni, industrijski, trgovski, kulturni, propagandni socialno - zdravstveni, gostinski, stanovanjski, grabeni, prometni, požarno policijski in športni odsek. Referenti posameznih odsekov so obenem člani ožjega odbora, ki ga tvorijo predsednik eobolu župan Ferdinand Hart-ner, podpredsednik ravnatelj gimnazije g. inž. Ivo Zobec, tajnik g. Veble in blagajnik g. Viilkovič. Vsa naša javnost se zaveda, da bo prireditev »Prekmurskega tedna« velikega pomena za dvig prekmurskega gospodarstva in za narodno kulturno propagando na severovzhodni meji slovenskega ozemlja, obenem pa najlepša prilika, da se ostala Slovenija z večjim organiziranimi izleti pobliže spozna s Slovensko krajino in njenim ljudstvom. Kako veliko zanimanje vlada za »Prekmurski teden«, so pokazali tudi sestanki v Gornji Radgoni in v Dolnji Lendavi, kjer so bili osnovani posebni odbori za priprave za udeležbo na gospodarski in kultnimi razstavi.
Za izlet ladjarjev v Italijo sc sprejemajo pri- ■ T . II«	A A
Jave do 31. marca, kakor je bilo objavljeno v »Sad- lL,|UDl|9n9 14. ITI 9 T C 9
jarju in vrtnarju«. Pohitite z prijavami!	|___f_____________A.___
— Liste od sivke in druge duhteče rastline so dajale naše stare matere v omare, da bi postalo
perilo duhteče in da se vonj mila ne bi občutil
To je bilo res potrebno, kajti v tej dobi doma izdelano milo ni bilo ne baš svežega, nego ostrega, neprijetnega duha in je perilo res »dišalo po milu«. Sčasoma pa je kuhanje mila postala posebna 6troka in strokovno usposobljeni obrtniki so spravili v promet milo dosti boljše kakovosti. Danes 60 že velike tovarne, ki imajo posebne laboratorije in izdelava mila je v rokah znanstveno izobraženih oseb. Pri uporabi takega mila ni potrebno, da bi se njegov duh umetno odstranil, ker širi milo samo zelo ugoden, svež vonj. To izvrstno lastnost ima »Albus« terpentinovo milo, kar je
•	- . r Je
splošno znano Vsaka izkušena gospodinja ve, da napravi »Albus« terpentinovo milo perilo sriežno-belo in prijetna duhteče
—	Čitatelje našega lista opozarjamo na današnji oglas Državne razredne loterije, ter jim priporočamo, da ga pazno prečitajo
—	Ali ste že prebrali nedeljski oglas tvrdke Manica k. d.I Če ne, nadoknadite to, da Vam drugače ne bo pozneje žal zamujene prilike.
—	Lastni interes vsakega bolnika, kateri se želi ozdraviti naduhe, bolezni pljuč in njim 6lične, mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhl-mann & Co., Berlin 619, MuggeUtrasse 25-25a, katera obstoja že mnogo let ter brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 3.
—	Službo skladiščnika, nočnega čuvaja, sluge ali kaj podobnega prosi mož, ki je že dolgo časa brezposeln, ki pa obvlada poleg slovenskega jezika tudi hrvatski, češki, poljski, ruski in nemški jezik. Zmožen je tudi trgovskih poslov. Ponudbe prosimo na naslov: Anton Medved, Ljubljana, Florijanska ulica 13.
po cUžcvi
*	Ženin pobegnil, nevesta izginila. V Bjelo-varu se je v soboto pripetil nenavaden dogodek. Opoldne bi morala biti poroka med mesar, pomočnikom Štefanom Ivankovičem iz Varaždina in Ano Ružič iz Bjelovara. Vse je bilo že pripravljeno za svatovanje, nakar bi mladoporočenca odšla na poročno potovanje. Zjutraj zgodaj sta ženin in nevesta odšla zdoma k sv. obhajilu. Toda na poti v cerkev sta se sprla in je ženin namesto v cerkev šel na kolodvor ter sedel na vlak, ki je pravkar odhajal v Križevce. V Križevcih pa ga je že čakal brzojav, naj se vrne. Ženin se je s prvim vlakom odpeljal nazaj v Bjelovar, da bi pravočasno prišel na poroko. Toda ko je prišel v hišo svoje neveste, ga je čakalo veliko presenečenje. Neveste namreč ni bilo. Ne da bi komu kaj rekla, je izginila iz Bjelovara in nihče ne ve, kje je. Ženinu potem ni preostajalo drugega, kakor da se je brez žene vrnil domov v Varaždin.
*	Voznik brez šoferskega izpita povzročil hudo nesrečo. V soboto zvečer se je v Zagrebu pred
.. , nadškotijsko palačo dogodila nenavadna avtomo-
se narava moti? ^ zoVče mu bi!sl'a !ie?re8a-avtomobi1' ki.«a !e ^'i™1
Ali
" "	" ?.f .zo"'	mladenič brez šoferskega izpita, se je pri prehite- j
„1! •>	„„ I	- a	vanju tramvaja s polno brzino zaletel v prazen
dovolj? Gotovo ne 1 Dobro delovanje nagega avto ki je ^ na £sti tik ob ploSniUu. K*t Je v
žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše tem e 1 s|alo na onem	ve5 ljudi k so
splošno zdravstveno^ stanje.. Vsi zobje so nam £akali za hod -ez ces, g(n bl„ ob'ka;ambolu
potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim dve oseI)i hud j , ena , „
potrebni: negovati jib moramo Stalna nega a letni dečeI. bo zaradi poškodb umrl.
Chlorodontom zanesljivo zobno pasto, ohrani * g sckiro ubila m'ož u„ je , v Mitrovici
zobe zdrave do pozne starosti Dober sloves pa gre se je 0(li,rala strahotna družinska žaloigra, o ka-
Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domač, proizvod. teri govori vse mesto 30 ,etna Marjja hKe]pri ki
je stanovala s svojim možem nekje na periferiji
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Potovanja v Viganj v Dalmaciji. Vse, ki so namenjeni na odmor v Viganj, opozarjamo, naj vsaj osem dni pred prihodom sporoče dan in smer svojega prihoda, ker je treba vsakemu zagotoviti prevoz iz Korčule čez kanal v Viganj. Samo prijavljene jiotnike bodo Čakali pri brzih parnikih, ki prihajajo vsaki dan na Korčulo s Sušaka, Splita ali Dubrovnika. Zgodilo se je že ponovno, da si potniki, ki ee niso prijavili, v Koičuli niso znali pomagati in so imeli nepotrebne stroške in škodo. Vsakega prijavljenega gosta pa čaka motorni čoln ali jadrnica iz Vignja. Prijave s točnim datumom jirilioda naj se pošljejo na naslov: Turističko-do-mačlnska škola v Vignju, z. p. Kučište, Dalmacija.
mesta, je ponoči ob pol dveh s sekiro ubiia svojega moža Josipa, s katerim je živela v zakonu 15 let. Moža je ubila, ko je spal. Udarila ga je z ostrino sekire dvakrat, tako da mu je povsem preklala lobanjo. Potem je prebudila svojo 12 letno hčerko Elizabeto in ji povedala, kaj je storila. Otrok je zajokal in vprašal maler: »Zakaj si to storila!« Mati je odgovorila: »Morala sem.« Nato je poklicala sosede, ki so smrtnoranjenega Josipa prepeljali v bolnišnico, kjer pa je takoj izdihnil. Marija se je samo javila oblastem in dejala, da ni mogla več prenašati grdega ravnanja svojega moža. Poročil jo je samo iz gmotnih razlogov, ker mu je prinesla za doto 7 juter zemlje. V zakonu je tako grdo ravnal z njo, da je že dvakrat poskušala samomor. Kritične noči je prišel mož i>onoči pijan in ji grozil z nožem, da mu je komaj ube-žala. Ko je zaspal, ga je ubila.
Cigansko vprašanje v Slavoniji
Po uradnih podatkih živi v vsej Slavoniji okrog 60.000 ciganov, toda kljub temu, da jih je samo toliko, povzročajo vendar čedalje več preglavic tako prebivalstvu kakor tudi oblastem. Vsepovsod jih človek sreča, pojavljajo se tudi v krajih, ki so skoraj odrezani od sveta, ter uganjajo svoje lopovščine. — Po načinu življenja razlikujejo v Slavoniji troje vrst cignnov. Nekateri so
Smučarji, alpinisti in prl|otel)l zimshega Športa!
luis
Trener
Mino UTliOII Tel. 2Z-2I - Pred^ave ob 16, 19. in 21 uri
Lavina ljubezni f
Ne zamudite edinega letošnjega alpinskeua in zimskošportnega filma vedele in zabavne vsebine in bajnih fotografskih posnetkov!
•3B
IZD v bo!u za delavske pravice
V Mislinji ima ZZD 100% organizirano delavstvo, zaposlenih je tam pri podjeju inozemca dr. Pergerja nad 170 delavcov Doslej je biio medsebojno razmerje podjetja in delavstva urejeno po kolektivni pogodbi in |>o posebnem sporazumu Podjetnik Porger pa je kolektivno pogodbo odpovedal in je posameznim delavcev sporoCil. da se ludi ne misli držati določil posebnega sporazuma, ki ga ie za delavstvo sklenil z ZZD, Vsi poizkusi, da bi podjetje prislalo na upravičene zahteve delavstva glede nove kolektivne poaodbe in mezd v dosedanji višini, so ostali brezuspešni. Delavstvo je zato stopilo v stavko. Bili sta tozadevno dve brezuspešni razpravi, nakar je bila v nedeljo sklicana na licu mesta e strani ban. uprave razprava za likvidacijo stavke. Ransko upravo sta zastopala na tej razpravi inž Baraga in dr. Švab ZZD sla zastopala za centralo strokovna tajnika Višnar in Luzar. Za podjetje se je udeležil razprave lastnik dr. Perger, ravnatelj g Vestenik in upravitelj Jaš.
Na razpravi je podjetje odpoved kolektivne pogodbe in zmanjšanje mezd utemeljevali s tem, da je v finančnih težkočah, ker mu je pogorela
stalno naseljeni po slavonskih vaseh. Ti imajo svoje koče navadno na koncu vasi. Koče so nizke, primitivne, napravljene navadno iz ilovice. Ta vrsta ciganov živi vse leto v svoji vasi. Moški trgujejo s konji, svirajo po sejmih in raznih cerkvenih slovesnostih, nekateri od njih pa se bavijo s poljedelstvom. Ciganke pa navadno prosjačijo po okoliških vaseh. V drugo vrsto spadajo oni cigani, ki imajo sicer tudi koče jx> vaseh, toda prebivajo v njih samo pozimi, spomladi pa z vso mnogoštevilno družino odidejo na pot in se vračajo šele pozno jesni, ko zavlada mraz. V tretjo skupino pa spadajo oni cigani, ki nimajo nikjer svojih naselij, niti stalnega bivališča. Te nazivajo v Slavoniji čer-gaše. Z vozovi potujejo vse leto od vasi do vasi ter vsiljujeo ljudem razne lesne izdelke. Ti cigani predstavljajo velikansko nadlego za Slavonijo. Prejšnje čase so cigani v glavnem živeli od meše-tarjenja s konji in od miloščine. Zaradi gosjiodar-ske krize pa je v zadnjih letih miloščina padla na minimum, cigani pn so si za to poiskali nadome-
stila v kriminalu. Osnova ciganskih kriminalnih prestopkov je prevara. Načini ciganskih prevar in goljufij so zelo mnogoštevilni, v glavnem pa znajo mojstrsko izrabljati človeško praznovernost, ki je je med slavonskim kmečkim prebivalstvom še mnogo. Toda cigani ne ostajajo samo pri prevarah, ampak so se zadnja leta vrgli tudi na težje zločine, med katerim so zlasti ugrabitve otrok, požigi, tatvine, ropi in celo umori. Tako je v Slavoniji poleg hrvatskega vprašanja na dnevnem redu tudi zelo važno cigansko vprašanje, ki ga po mnenju oblasti ni mogoče rešiti z raznimi policijskimi predpisi, ampak samo s sprejetjem posebnega zakona o ciganih-polepuhih. S tem zakonom bi bilo treba odrediti koloniziranje ciganov ter prisiliti cigane k obdelovanju zemlje. — Cigansko vprašanje pa ni akutno samo v naši državi, ampak tudi v vseh drugih srednjeevropskih drŽavah. Na Dunaju obstoji Mednarodna centrala za pobijanje ciganske zločinstvenosti, ki pridno zbira podatke o ciganih in sploh ljudeh, ki žive na ciganski način.
* 20 letni roparski morilec obsojen na 15 let
ječe. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Pančevu je bila te dni obravnava proti 20 letnemu mesarskemu pomočniku Ivanu Sztirsu iz Pančevn, ki ie decembra lanskega leta umoril svojo 73 letno sosedo Milko Filipov. Morilec je prišel k svoji žrtvi zvečer, ko njenega moža ni bilo doma, ter dejal, da ga je poslal njen mož po denar. Starka je odvrnila, da pri hiši ni nobenega denarja. Nn ta odgovor je morilec starki z velikim mesarskim nožem prereznl vrat, tako dn ji je skoraj povsem odrezal glavo. Nato je premetal vse, vendar denarja ni našel nobenega. Po zločinu si je na dvorišču pri vodnjaku umil roke ter odšel v gostilno k »pevačicam«. Stnrko je našel mrtvo mož, ko je pozno zvečer prišel domov. Ker je morilec še mladoleten, je bila razprava tajna.
Gledališče
Drama: Torek, 14. marca: zaprto. — Sreda, 15 marca: zaprto. ; Četrtek, 16. marca: »Kaj je resnica« Premiera. Premierski abonma. — Petek, 17 marca: zaprto. — Sobota, 18. marca: »Prevara«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Opera: Torek, 34. marca: »Jesenski manevri«. Red Sreda. — Sreda, 15. marca: »Lažnik«. Gostovanje ansambla Teatro di Venezia. Izven. — Četrtek, 16, marca: »Ero z onega sveta«. Red Četrtek, — Petek, 17. marca ob 15: »Evgenij Onjegin«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol, — Sobota, 18, marca: »Werther«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 19. marca ob 15: »Ančka«. Izven. Znižane cene, — Ob 20: »Tra-viata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavel-love.
Radio Ljubljana
Torek, 14. marca: 11 Šolska ura: Glasbeno predavanje o kitari. Kitara kot solo instrument in za spremljavo. Vmee predvajanje na instrumentu (g. Stanko Prek) — 12 iz Mozartovega carstva (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Gosli in kitara (gg. prof Karel Jeraj in Stanko Prek) — 14 Napovedi — 18 Pester sjx>red: Ra dijski orkester — 18.40 Problem malega naroda (g. dr. Fr Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura- 100letnica redne privatne pošte v Srbiji (Dimitrije Djordjevič) Bgd — 1915 Deset minut zabave — 20 Smetana: Valenšteinov tabor, suita (plošče) — 20.20 Claudel: Zamenjava, drama (člani Nar. glednlišča v Ljubljani) — 21.30 Koncert lnhke glasbe (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Nadaljevanje koucera lahke glns-be (R. o.)
Drugi programi
Torek, 14. marca: Belgrad: 20 Nnrodne pesmi — Komorna glasba — 22.15 Klavir — Zagreb: 20 Opera — Praga: 19.25 Vojaška godba — 19.55 Narodne pesmi — 20.35 Orkestralni koncert — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert — 20 Kvartet '— 20.55 Ruske romance — Varšava: 20 Tho-masova opera »Mignon« — Budimpešta: 19.30 Opera — Trst-Milan: 17.15 Pl. glasba — Igra in komornn glnsba — Rini-Bari: 21 Liričnn komedija »Madona Oreta« — Florenca: 21.30 Simfonični koncert — Dunaj: 20.10 Sarajevski večer — Berlin: 19 Francoski skladatelji — 20.10 Pihpla — 21 Filmska glasba — Kiinigsberg: 19 Wagnerjeva opera »Tannhauser« — Kiiln: 20.10 Filmske novosti — 20.30 Plesni večer — Strassbourg: 20 30 Opera.
Prireditve in zabave
Skladatelj Pavel Šivic pripada modernejši 6truji naših glasbenikov ter piše dela v najraznovrstnej-ših oblikah, kar dokazuje sestava njegovega koncerta, ki se bo izvajal v petek, dne 17. t. m. ob 20 v veliki Filharmončni dvorani. Pri koncertu bodo sodelovali: Ljubljanski godalni kvartet; samospeve bosta pela Zlata Gjungjenac-Gavella in Julij Be-tetto. Klavir bodeta igrala prof. Marijan Lipovšek in avtor sam, suito za saksofon in orkester bodeta izvajala solist Ziherl Miloš ter pomnoženi Radijski orkester. Dirigent je Drago Marijo Šijanec. Pred-prodaja vstopnic za ta večer 6e že vTŠi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Predavanja
Pri K ščanskem ženskem društvu ne bo imel dr.Tine Debelak predavanja o Prešernu (ob 90-letnici smrti) v sredo, kakor je bilo javljeno, temveč v četrtek ob 8 zvečer. Vabljene vse.
Predavanja Karilat. zveze, zadnje v tej zimski sezoni, bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union. O predmetu »Podoba krščanske dobrodelnosti v 3. stoletju« bo predaval univ. profesor dr. Fr. Ks, Luk man, Prijatelje kršč, dobrodelnosti najvljudneje vabimo. Vsto.p prost.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi drevi v frančiškanski dvorani potooisno skiop-tično predavanje »Dalmacija-črna gora-Albanija«. Ob krasnih naravnih posnetkih govori ravnatelj Vinko Zor.
Sestanki
Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni dekliški sestanek. — Ob 4 popoldne je pogreb član Prosv. društva g. Fr. Poženela. Udeležite se ga po možnosti vsi. Zbirališče ob tri četrt na 4 pri trnovskem mostu.
Šmarnogorsko okrožje ima drevi ob 20 sejo v tamkajšnji dvorani v Sp. Šiški. — Tajnik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Anekdota
Kot princ Waleški je bil poznejši angleški kralj Edvard VII. večkrat gost Pariza. Večinoma je potoval inkognito. Vendar se pa nekoč n mogel izogniti slovesnemu sprejemu pariških mestnih očetov v mestni hiši. Ob tej priliki se je med Edvardom in soprogo nekega pariškega mestnega očeta razvil naslednji rnzgovor: »Ali imate otroke, gospa?« — »Gotovo! — Vi tudi?« »Da.« — »Kaj bodo Vaši otroci nekoč postali?« — »Najstarejši bo angleški kralj, za druge pa nisem še nič primernega našel.

»Ali ti nisem rekla, da se ne smeš igrati s sosedovimi otroki?«
»Pro3iin, mnma. mar izgledam, kakor da bi se igral?«
I
Dnnes premiera I
Španska ljuhavnn romancj,
noči
Kino l»Tfi<ICfl
Ie;eIon 21-24
Fil m v tehnikoloru. Romantične borbe gusarjev na življenje in smrt. — Nastopi 200 argentinskih lepotic Prekrasna španska glasba, petje in ples. V glav. vlogah Charles Coihns, Steffi Duna
Predstave ob 16., 19 in 21. uri
i
»Moj namen je spomniti odrasle, kakšni smo bili, kako smo mislili govorili in v kakšne puitoiovšcine
smo se	TUKlSlI ^ bll° P'8B,elievo
Pustolovščine
spuščali
geslo nri romanu in tudi pri filmu:
Toma Sawyera
Izgovori: Toma Sajer«
Najlepši film globokih, nežnih in plemenitih Čustev I Film, ki je letos na Bienali v Benetkah dobil prvo naurado italijanske državo! Izdelan v nai Ipd šili naravnih barvali'
Pridal Sen/.aciia in radost zn odraslo in
mladino KINO UNION
lz naše srede odhaja mož, ki je bil dolga leta zvest in marljiv sotrudnik Jugoslovanske tiskarne, g. Franc Poženel, upokojeni rotacijski strojnik. Rojen je bil leta 1874 v Kamniku pri Preserju ter je vstopil 3. marca 1890 kot strojniški vajenec v tedaj še majhno Katoliško tiskarno. Ostal je v podjetju tudi kot pomočnik ter zvesto stregel malim in velikim tiskarskim strojem. Ko si je tiskarna leta 1908 — kot prva v slovenskih deželah — omielila rotacijski stroj, je dodelila rotaciji strojnika Poženela, ki je povsem opravičil njeno zaupanje. Že pr^j je tiskal »Slovenca« na navadnem brzotiskalnem stroju (od leta 1894 naprej), od leta 1908 dalje pa je tiskal na rotacijskem stroju ne samo »Slovenca« temveč tudi »Domoljub« in »Bogoljub«. Mnogo milijonov teh časopisov je steklo izpod rotacijskega stroja, noseč katoliško misel v 6vet.
Naraščajoča bolezen je prisilila pokojnika, da je 31. marca 1935 po 45-letnem zvestem službovanju opustil svoje tako priljubljeno delo in stopil v pokoj. Zal mu ni bilo dano, da bi ga užival v polnem zdravju, bolezen se mu je pojavljala vedno češče in vedno huje, zadnje mesece je moral iskati pomoči v sanatoriju. Kljub vsej negi pa 6o mu jele pešati moči in tudi najzvestejša zdravniška skrb mu ni mogla rešiti življenja. Umrl je v krogu svoje ljubljene družine na Krakovskem nasipu 26, odkoder ga bomo spremili na njegovi zadnji poti danes popoldne ob 4. Rajni je bil zaradi svojega vedrega značaja splošno priljubljen, cenili so ga in mu zaupali predstojniki, spoštovali so ga tova-Tiši, znanci in prijatelji, katerih je imel mnogo zlasti v trnovski župniji, kjer je prebival toliko let. Naj mu svet večna luč! Zalujočm naše globoko sožalje!
*
Prosvetno društvo Trnovo. Sporočamo članstvu, da je umrl naš sodelavec g. Franc Poženel. Skozi 32 let je spremljal in podpiral delovanje katoliških organizacij v Trnovem. Bil je ustanovni član Orla ter vseskozi zvest član Prosvetnega društva. Na zadnji poti ga spremimo z društveno zastavo danes ob 4 popoldne. Zbirališče članov iti članic pri trnovskem mostu ob V\ na 4.
Smrtna nesreča na Turncu
Tako zvani »Turne« pri Grmadi za Šmarno go.ro jc na videz nedolžna tura, ki naj bi veljal za nekakšno plezalno šolo v najbližji okolici Ljubljane. Je to visoka in priostrena skala, na katero pride V6ako leto nešteto mladih turistov. Do sedaj je bilo že nekaj primerov, da so se na Turncu nevarno ali celo smrtno ponesrečili taki turisti, ki se jim niti pri plezanju čez Severno triglavsko steno ni pripetilo nič hudega. Na Turncu 6e je na primer pred 13. leti ponesrečil eden najbolj slo-večih mladih slovenskih alpinistov, študent medicine De Reggi. Podobna nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne, 17 letni dijak Srednje tehnične šole Branko Pirš iz Podjunske ulice 12, je šel s svojim prijateljem na izlet na Šmarno goro. Pričela 6ta se povzpenjati na Turne. Na nevarnem mestu pa je Pirš — morebiti zaradi trenutne omedlevice, morebiti zaradi onemoglosti — omahnil ter padel » sorazmerno visoke skale v globino. Obležal je
s polomljenimi udi in z razbito glavo ter je bil očitno takoj mrtev. Na Turncu in okrog njega je bilo tedaj mnogo izletnikov, ki so skušali nuditi Piršu prvo pomoč, kar pa je bilo seveda brezuspešno. Poklicani so bili tudi reševalci iz Ljubljane, ki pa, že mrtvega Pirša, niso prepeljali v Ljubljano. Pač pa je bil Pirš pozneje prepeljan na dom na mrtvaški oder. Nesreča je vzbudila mnogo sočustvovanja z užaloščeno rodbino. Naj počiva v mirul
Goršičevemu Francetu v spomin!
Ker nam ni bilo dano pri odprtem grobu, Ti posvetimo tu zadnje besede:
Tanči! Sedemnajst pomladi si imel, ko smo te spoznali, vzljubili in smo 6i postali prijatelji. Skupaj smo bili, se veselili, peli. Kljub Tvoji usodi si bil vesel in poln upanja za bodočnost. Tako mladosten si bil.
Sedemnajst pomladi si imel, ko smo Te spoznali in to takrat, ko si nastopil prvo pot na goro Kalvarijo. Težka je bila pot, na katero Te je poslal Gospod, in da je bila še težja, Ti je poslal križ, križ trpljenja, križ, ki ga je nosil 'tudi On
—	On, ki je Resnica. Sprejel si ga, nikdar nisi tožil in bil si vdan v voljo Gospodovo.
Prišla je osemnajsta pomlad in Gospod je poklical Tvojo dušo k Sebi, dušo, ki je bila čista
—	lepa. In kakor Gospod, ki je trpel nn Golgoti in nesel svoj križ na Kalvarijo ter dotrpel na veliki petek, tako je tudi Tebe, dragi Tanci, poklical Gospod k sebi na petek, po večno plačilo, plačilo Njega, za katerega si trpel, plačilo Njega, ki je Gospod — Bog.
Počivaj sladko in lahka Ti bodi domača žemljica.
Tvoji zadnji tovariši.
m*Kino Kocfe/jevo tel. 4b64mm
Danes, jutri in v četrtek ob 8. uri po znižanih cenah: Velefilm nežne ljubezni, prekrasne godne, ljubke igre velike umetnice Ehzabethe Bergner
Zasanjane ustne
voljen tudi za novo poslovno leto. Odbor tvorijo: Predsednica gospa dr. E. Jenko-Groyor, zastopnik predsednice univ. prof. ing. A. Kopylov, tajnik in blagajnik N. KruSevski, dlani odbora: g. univ. prof. dr. E. Spektorski, g. N. Tkačev, ga A. Frost in ga V. Nikitin.
I Vloin v blagajno. V mehanični delavnico Julija Weihla je predsinočnjim vlomil neznan tat in navrtal železno VVertheiniovo blagajno. V blagajni je našel 200 din gotovine. Lastnik pa trpi zaradi pokvarjene blagajne okoli 2000 din škode.
Celje
Znižane cenel
Samo tri dni I
1 F. 0. Šiška poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba ponesrečenega Branka Pirša. Pogreb bo danes ob 14 iz hiše žalosti Podjunska ulica 12.
1 Duhovne vaje za može in fante župnije sv. Družine v Mostah bodo od 14. do 19. marca. Vodil jih bo jezuitski g. superior p. Rudolf Pate. Red je naslednji: V torek, sredo, četrtek, petek in soboto je ob pol 8 zvečer kratek križevi pot brez petja, litanije z blagoslovom in nato govor. Med govorom naj bodo v cerkvi samo moški. Ob teh večerih bo prilika za spoved samo za moške. Na praznik sv. Jožefa bo ob 6 sv. maša s sklepnim govorom in skupnim sv. obhajilom med sv. mašo in izključno samo za moške. Obhajanje drugih pred mašo in po maši. Vse krščanske može in fante vabimo k obilni udeležbi.
c Za večerno zvezo s Savinjsko dolino, Celjem in Velenjem so vložile številne občine v Savinjski dol ini na železniško direkcijo prošnjo. Sedaj odhaja savinjski popoldanski vlak že oh tričetrt nn štiri, tako da do devetih zvečer sploh ni nobene zveze iz Celja, kar je vsekakor zelo nerodno zn vse Savinjčane, ki tako pogosto prihajajo v naše Celje. Potreba spremembe Železniške zveze pa je predvsem potrebna zaradi dijakov iz Savinjske doline, ki prihajajo v celjske srednje šole. in teh ni malo, ker imajo na celjski realni gimnaziji popoldanski pouk. Kako nerodno je čakanje otrok, ki morajo prezebali in čakati do devetih zvečer, da prihajajo pozno v noč domov. Splošna potreba prebivalstva je. da 60 uvede nova železniška zveza, ki bi bila bolj ugodna.
c Zopet 100 ljudi brez kruha. Tekstilna tovarna Ogrizek-Temel v Št. Petru v Savinjski dolini je odpustila 100 delavcev.
c Po evidenci Javne borze dela v Celju je na njenem področju 1158 brezposelnih. Od teh je 1266
moških in 102 žensk. Pred tednom jo bilo 1440 brezposelnih. Na razpolngo jo tudi nekaj dola. Tako lahko dobi delo G hlapcev, 4 mizarji, 4 rudniški kopači, 0 rudniških vozačev itd.
c V Trubarjevi ulici jo umrla 88 letna vdova in zasebnica Srnbočan Neža, v celjski bolnišnici pa 19 letna hčerka posestnika Einsidler Marija. Naj v miru počivata!
c Ustanavljanje novo Strolske družino v Gaberjih. Pred kratkim smo poročali o živahnem občnem zboru Strelske družine, ki je bil preložen zaradi nesporazumov. Kakor se sliši, se ustanavlja sedaj v Gaberjih nova Strelska družina ln da bodo mnogi člani celjske Strelske družine prestopili v novo. Tudi občnega zbora baje še dalj čnsa ne bo. Da ne bo nepotrebnih natolcevanj in napačnih informacij, moramo pribiti, da gre zopet za načelo, slovenska društva v slovenske roke.
c Opozarjamo celjsko občinstvo na razglas banske uprave o prijavah ribarskih pravic po § 72. zakona o sladkovodnem ribaretvu, ki je nabit na razglasnih deskah celjske mestne občine. Izkaz prijav ribarskih pravic je na zahtevo vsakomur na v|K>gled v uradu v Gosposki ulici 20, soba št. 31. med uradnimi urami.
c Celjski šahovski klub namerava, ako bo v 8 dneh zadostno število priglašencev (42) prirediti lep izlet po lepi Soški dolini v Trst in eventualno tudi na Beneško Prijave sprejemajo vodja ekskurzije g. dr. Čerin, Anton Lečnik nn Glavnem trgu in CšK v poslovnih prostorih kavarno Evropa. Cena vožnje za člane 120 din, za nečlano 150 din.
c 90 letno Ojsterc Marijo iz Grliclje je podrl neki kolesar v Zaleti na cesti. Žcnica je dobila pri padcu hujše poškodbo.
Zborovanje okoliških trgovcev
Maribor, 12. marca. Danes, v nedeljo popoldne so sc zbrali v Mariboru trgovci iz okrajev Maribor levi in desni dravski breg k občnemu zboru svojega združenja. Zvezo trgovskih združenj je zastopal g. Alojz Šmuc iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik Kostanjšek. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo sledeče:
Trgovstvo v mariborski okolici je bilo v preteklem letu v nekaj boljšem položaju zaradi dobre sadne letine. Vendar se je opazilo, da so kmetje večino denarja, ki so ga dobili od podeželskih trgovcev za sadje, znosili v mestne trgovine ter so le manjši del pustili spet pri svojem trgovcu. Zaradi tega gospodarski efekt dobre sadne letine za podeželske trgovce ni bil tako ugoden, kakor se je pričakovalo. Hud škodljivec so bili zopet krošnjarji. Združenje se je zelo trudilo, da bi omejiio krošnjarsko nadlogo. Zlasti po dobri sadni letini so se krošnjarji razlezli po deželi in bi bili napravili trgovcem ogromno škodo, če ne bi bila oblast na pobudo združenja energično nastopila. Orožniki so prijeli in prijavili 228 kroš-njarjev, ki niso hoteli po deželi prodajati samo biaga za obleke, temveč tudi posodo, milo, metle itd. V nekaterih krajih se opaža občutna konkurenca, ki jo delajo trgovcem zadruge. Veliko odjemalcev jim je prevzela tudi mariborska Nabav-ljalna zadruga drž. uslužbencev. Trgovska šola,
I
KINO SLOO A
tel. 27 30
Samo Se dane« ob 16., Vesela in razkošna glasbena 10. in 21 ari	romanca
Sen o sreči
V (ti. vi. Graca Moor,	Jutri «iiflo Ite DDAlfllirC
pole nadene ari.e	*»atl Dlsney-.». Y K H ¥ LJI i C
iz: Travlate, Marta, Ma-	8 koloriranib zabavnih filmov
non in Mailame BulerfiV	v stilu nepojnbne ..SneiriilAicfi"-
1 Mučen prizor v Šelenhurgovi ulici. Včeraj dopoldne se je zgrudila v Šelenhurgovi ulici sredi najbolj živahnega prometa neka ženska. Ljudje so mislili, da gre za nesrečo in so žensko prenesli v bližnji lokal, kjer so ji nudili prvo pomoč, obenem pa so poklicali reševalni avto. V resnici pa je bila ženska padavična. Reševalci 60 jo oddali na živčni oddelek splošne bolnišnice.
1 Delo ruskega Rdečega križa. Dne 12. t. m. je bil v prostorih Ruske matice občni zbor društva ruskega Rdečega križa, stare organizacije v Ljubljani. Predno so prešli k dnevnemu redu so navzoči počastili spomin pokojne ustanoviteljice in prve predsednice društva nepozabne in visok«,-čislane gospe T. M. Jenko. Iz letnega poročila odbora je razvidno, da je bilo delo društva, kljub težkim razmeram zelo uspešno. Društvo je pomagalo bolnikom, onemoglim in otrokom, izdajalo je podpore v obliki denarja, zdravil, obleke, goriva in prehrane. Sredstva za to delo je društvo prejemalo od državnih in mestnih ustanov, od privatnih podjetij in plemenitih dobrotnikov. Znatni del teh sredstev je dobivalo društvo od svojih ruskih rednih članov. Dosedanji odbor je bil iz-
Dirkalni »Mercedes 1939« V Monzi T Italiji so začeli preizkušati dirkalni »Merccdes< za leto 1939, ki je izpopolnitev modela. ki je zmagoval v letu 1938b
ki jo vzdržuje združenje za svoje vajence v Mariboru, je dobro poslovala ter dosega lepe uspehe. Ta šola nudi vajencem dovoljno slrokovno podlago, da se primerno lahko izobrazijo. Združenje bo tudi v bodoče posvečevalo vprašanju šolske izobrazbe vajencev vso pažnjo.
Tajnik Alojz Blagovič je poročal, da šteje združenje 324 članov, ki zaposlujejo 58 pomočnikov, 67 pomočnic, 49 učencev in 16 učenk. Blagajniško poročilo izkazuje 176.569 din dohodkov in 162.879 din izdatkov. Nato je poročal v imenu vodje trgovske nadaljevalne šole ravnatelja Finka šol. upravitelj Cvetko. V I. razredu je bilo 24, v II. pa 17 vajencev in vajenk.
Nato so sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena v celoti dosedanja uprava z Jankom Kostajnškom na čelu. Predsednik je nato poročal, da je kupilo združenje v Mariboru v Frančiškanski ulici hišo od sedanje lastnice gospe Vukič ter bo imelo sedaj tu svoj dom, v katerem bo tudi pisarna združenja. Proračun za prihodnje leto predvideva 108.000 din dohodkov in 83.000 dinarjev izdatkov. Zaključno besedo ie imel delegat Zveze trgovskih združenj Alojz Šmuc, ki je obširno govoril o uspešnem delu zveze ter o borbah, ki jih mora voditi slovensko trgovstvo za svoj obstoj.
*
m Pisatelj Franco Bevk v gledališču, Drevi bo ponovitev lepe Bevkove odrske umetnine »Partija šaha* za red D v mariborskem gledališču. Uprizoritvi bo prisostvoval sam avtor, pisatelj France Bevk, ki je prispel včeraj v Maribor.
m Predavanje za rezervne častnike ho drevi ob 20 v fizikalnem kabinetu realne gimnazije. Vhod iz Gregorčičeve ulice.
m Materinski tečaj. Danes predava dr. Vilko Marin: »Zdravniško stališče o spolni vzgoji otroka od rojstva preko pubertetne dobe«. Prav posebej so vabljeni k predavanju očetje. — Jutri, v sredo, dne 15. marca je zaključno predavanje ge. J. Levstikove: >Tvoja govorica, mati, otroku svetinja !<
m Poštni uradniki so zborovali. V nedeljo je bil v hotelu Novi svet občni zbor poštnih uradnikov v Mariboru. Vodil gn je predsednik Matko Kumer. Predsednik je opozarjal na težek položaj mariborskih poštnih uradnikov, ki so silno obremenjeni 7. delom Pohvalno se je izrazil o slovenskih poslancih, ki so se na merodajnih mestih zavzeli za slovenske poštne uslužbence. Glede poštnega okrevališča na Pohorju, ki predstavlja vrednost 537.000 din, jc poročal, da je bil lansko leto dobro obiskan.
m Novo vodstvo Lovskega društva. Na občnem zboru Lovskega društva v Mariboru so bile tudi volitve novega odbora, v katerega so izvoljeni sledeči člani društva: predsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik, blagajnik R. Bollavzar, tajnik profesor Schaup in večje število odbornikov, V nadzorstvu
sta inž. Dračar in Perne. Odseke vodijo: Sv. Lovrenc na Pohorju Godec, Slovenj Gradec dr. Šmid, Dravograd Gošler, Vuhred inž. Pahernik, Mežica inž. Krivočenko, Slov. Bistrica grof dr. Attems, Sv. Lenart v Slov. goricah dr. Gorišek, Sv. Jurij ob Pesnici Trčelj. Na občnem zboru se je govorilo o anketi, ki jo bo v kratkem sklicala banska uprava, da se izvrši dogovor o odstrelu srnjadi v samolastnih in občinskih loviščih. Predlagalo se je, naj bi znašal odstrel srnjadi in gamzov na površini 150 ha 1 kos; jelenje v naših loviščih pa naj bi bilo zaščiteno za dobo 10 let.
m Kako bo letos v Studencih na Jožefovo. Vsak obiskovalec Studencev na Jožefovo se gotovo z neprijetnostjo spominja na strahovito gnečo, ki vsako leto na dan sv. Jožefa vlada na Ruški cesti do. studenške cerkve. To gnečo povzročajo predvsem stojnice, ki so bile razvrščene vzdolž ceste. Lotos pa bo postavljanje stojnic ob cesti prepovedano ter bodo nameščene vse na novem Irgu pred cerkvijo. Cirkusi in vrtiljaki pa bodo smeli biti nameščeni le po dvoriščih.
Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«!
m »Železničar« izpadel iz tekmovanja za šahovsko prvenstvo. V nedeljo so je vršila v Mariboru šahovska tekma med IJJNZB in Železničarjem. Tekma se je končala z rezultatom 4^:3!^ za UJN2B. S tem je šahovski odsek SK Železničarja izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo slovenske šahovske zveze.
m Smrtna kosa. V Tattenbachovi ulici 19 je umrl upokojeni preglednik fin. kontrole Jurij Tušnik, star 70 let. V Maislrovi ulici 18 je umrla vdova po železniškem uradniku Emilija Zupan. Naj počivata v mirul
ni V veliki izberi so dospele za dame nogavice in perilo, za moške srajce in kravate pri M. Brečko, Aleksandrova 23.
m Umrl je Drago Ipavec, d i ia II. razreda realne gimnazije. Pogreb bo v sredo, 15. marca, ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna kič! Žalujočim naše iskreno sožaljel
m Smrt pod hlodom. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil pri spravljanju hlodov drvar Janez Robič s Slemena. Drvarji so spuščali hlode po strmini v Bistriški klanec, pa se je Robič prepozno umaknil. Hlod mu je zdrobil hrbtenico ter je revež v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam. Star je bil 41 let.
m Morilka nerojenega življenja in matere. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena na hudo kazen 53 letna babica Frančiška Ivič v PoljČnnah. Zakrivila je smrt 21 letne Kristine Lipogiav, ki je zanosila s 25 letnim mesarskim mojstrom Antonom Povhom, ki jo je potem pregovoril, da se jo zatekla k Frančiški Ivič. Bilo pa jo to usodno, ker je Kristina Lipogiav kmalu potom za posledicami zastrupljen ja umrla. Ivičeva je bila sedaj obsojena na i leto in 1 mesec strogega zapora, Povh pa je dobil 3 mesece strogega zapora pogojno za 3 leta.
Gledališče
Torek, 14. marca ob 20: »Partija šahac. Bed D. — Sreda, 15. marca ob 20: »Kralj Ojdin«. Prireditev državne klasične gimnazije. — Četrtek, 16. marca ob 20: »PygmaIion<. Red C.
4-
Pntrti od globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužiio vest, da je naš ljubljeni sinek in brat
DRAGO IPAVEC
učenec II. razreda realno gimnazije
dne 13. marca ob 14, previden s svetimi zakramenti, po dveletni težki in mučni bolezni, v 16. letu 6tarosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. marca ob 16 iz mestne mrtvašnice na Magdalen.ko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 16. marca ob 7 v Magdalenski cerkvi.
Pobrrijn pri Mariboru, Maribor, Kanal ob Soli, dne 13. marca 1939.
Karel in Fanl, starši; Slavica, sestra in ostalo sorodstvo.
Iz preračunske obravnave narodne skupščine
j i ^.^L^ Jl ,C ,narodna 8kuPižma de"	I naroda na vseh področjih, nam tehnično žal ni
lala skoraj noč m dan s polno paro ter so pn tem	bilo mogoče sproti navajati vse govore, ki so jih
. ' P06 pokazali neutrudno prid-	naši pridni poslanci imeli k posameznim minJr-
nost ter vestnost v zastopanju konsti slovenskega	| stvom. Naj to dopolnimo danes:
K ministrstvu za gozdove in rudnike:
Poslanec Bitenc za nase rudarje
V	obravnavi preračuna ministrstva za gozdove in rudnike je poslanec Bitenc govoril o razmerah, ki v njih žive naši rudarji. Zlasti v prvem delu svojega govora se peča z vprašanjem rudarskih vpo-kojencev, ki so razdeljeni v dve vrsti: eni sprejemajo svoje prejemke po starem zakonu, drugi po novem. Zlasti težko je stanje starih vpokojencev, ki sicer prejemajo še nekake doklade, kar pa vse skupaj ni dovolj za pošteno življenje. Pričakuje od ministra, da bo to razliko, ki jc obenem velika socialna krivica za stare rudarje, odpravil.
V	drugem delu svojega govora se poslanec peča s pravilnikom za Bratovske blagajne. Naglaša, kako pravilnik v § 50, odstavek 3. govori o varstvu pravic v slučaju onemoglosti, pa pri tem možnost pravice omejuje s tem. da dodaja, »če rudarji znova stopijo v članstvo Bratovske skladnice«, ako so iz nje kdaj izstopili. Tako je rudar, ki je pozneje prešel v drug poklic, leta 6vojega članstva pri blagajni docela izgubil.
Dalje govori o krivici, ki jo prizadeva § 82, odstavek 3. pravilnika ponesrečenim rudarjem ter iih postavlja v stanje neenakopravnosti z drugimi delavci. Razlika jc v tem: Ako delavec, ki ni rudar, izgubi pri delu na primer svojo levo roko ter ga potem njegovo podjetje postavi za nočnega čuvaja, bo ponesrečni delavec zaradi svoje delno zmanjšane delazmožnosti poleg zaslužka za nočnega čuvaja dobival še vedno tudi nezgodno rento. Če pa izgubi levico delavec, ki je rudar, in ga pod-etje potem postavi za nočnega čuvaja, dobiva ponesrečeni rudar v takem slučaju od invalidnine zgolj razliko med njegovo sedanjo in prejšnjo plačo. Za izgubljeno roko ne dobi nič. To je krivica, ker ima roka za vsakega človeka veliko vrednost ter ga ta invalidnost ovira tudi v zasebnem življenju. Ker pa so pred postavo vsi delavci enaki, se mora ta krivica odstraniti in rudarjem popraviti.
Govornik nato prehaja na neko določbo novega finančnega zakona za novo preračunsko leto. Ta nova določba se namreč glasi, da bi § 219 obrtnega zakona veljal za rudarje, da si ohranijo pravico dobivati plačilo še 3 dni svoje bolezni, če takrat nimajo pravice na hranarino. Tudi ta določba pomeni izjemno stanje za rudarje. Pričakuje, da bo minister to izjemo v dopolnilu črtal.
Končno se peča z izkopom premoga v Sloveniji, kar ima velik vpliv na rudarske žepe. Leta
1929 so v Sloveniji izkopali 2,115.000 ton premoga ter 169.000 ton lignita. Leta 1938 pa so izkopali samo še 1,564.000 ton premoga in 128.000 ton lignita. To se pravi, da je na Slovenskem v teh letih izkop premoga padel za 26.4%, izkop lignita pa za 24.3%. V istem času pa je v drugih delih države izkop premoga narastel od 2,405.000 na 2,908.000 ton, izkop lignita pa od 953.000 na 1,141.000 ton. Torej je izkop v Sloveniji pri premogu padel za 26.4% oz. 24.3%, drugod pa je narastel v istem času za kakih 21 oz. 19%. Vzrok pa je ta, ker 6e dobave za državne železnice stalno znižujejo. Rudarska podjetja Slovenije so dajala nekdaj drž. železnicam 45% vse potrebe, sedaj pa ne dajo niti celih 20%.
To dogajanje močno zaskrbljeni gledajo delodajalci, še bolj pa delavci sami. Ze meseca svečana je odpadlo nekaj delavnih dni, ta mesec pa bodo delali le še po pet dni na teden. Zaslužek naših rudarjev je že itak majhen, čeprav so docela zaposleni. Kako neki bodo živeli rudarji, če se 'ji skrajša še delovni čas? Če se dobave državnim železnicam znižajo, bodo redukcije neizbežne. To bi pomenilo pravo nesrečo, ker naS rudar živi zgolj od tega zaslužka, ki mu ga daje rudnik.
Zato upravičeno pričakujem, da bo g. minister za gozdove in rudnike vse storil, da 6e dobave za državne železnice povišajo.
Poslanec Gajšek govori
Nato je govoril poslanec Gajšek (dravograjski okraj). V začetku je obširno govoril o agrarni reformi v dravski banovini ter o nedostatkih, ki so se pojavili pri njeni izvedbi. Delo je treba decentralizirati in dati posameznim banom neposredno nadzorstvo nad njim. V gozdni upravi v dravski banovini je premalo osebja. K lovskemu zakonu meni, da ni prav, da se gotovim javnim nameščencem jemlje pravica do lovske karte. Na koncu svojega govora prosi poslanec g. ministra, naj se zavzame za gozdarsko šolo v Mariboru in za list ^Gozdarski vestnikc, ki zasluži vso podporo. Svoj govor je zaključil s poglavjem o hudournikih in je prosil ministra, naj pride dravski banovini v tem pogledu na pomoč, ker ji vode hudournikov vsako leto prizadevajo neizmerno škodo. S posebnim poudarkom je poslanec Gajšek prosil za pomoč za brezposelne rudarje v Lešah pri Prevaljah.
Slovenska vztrajnost in poštenost -naš velik narodni kapital
Iz govora posl. Bajleca pri obravnavi trgovinskega ministrstva
Dne 9. marca zvečer je v obravnavi trgovinskega ministrstva spregovoril posl. Bajlec, ki je med drugim tudi tole naglasih
Poudaril je, da 6e je Slovencem s poštenim in trdim delom posrečilo, da imajo do malega vso trgovino doma in vso obrt v svojih domačih narodnih rokah. Slovenski trgovec, kakor obrtnik, sta znana po svoji solidnosti, poštenosti in zanesljivosti, kar smatra, da je to velik naš narodni kapital.
Naši prijatelji iz Črne gore, ki očividno 6 posebno »ljubeznijo« gledajo naš kulturni in gospodarski razvoj, so nam ponovno očitali, da se v junaštvu in borbi ne moremo meriti s Črnogorci. Mislim, da je težko soditi, kdo je v naši državi v teku etoletij več pretrpel in kdo se je bolj junaško boril. Če vzamemo našo slovensko zemljo in vse tiste navale, ki so v stoletjih prišli nad njo in njeno prebivalstvo, moramo reči, da ta slovenski narod, ki je vse to prestal, kar vemo iz zgodovine, ima izredno življenjsko žilavost in silo. Poleg fizičnih borb je pa prestal naš narod še silne kulturne in gospodarske boje, ki jih je z neizmernim iunaštvom, vztrajnostjo, razumom in voljo srečno
prestal. V vseh teh borbah smo se Slovenci izkristalizirali kot vztrajen, delaven in borben narod, a tudi kot narod skrajno previden in razumen.
Te lastnosti krase zlasti tudi naše trgovstvo in naše obrtništvo, kakor tudi našo industrijo, kolikor je je v naših rokah. Tudi industrijo bi imeli sedaj že po večini v domačih rokah, a manjkalo nam je za to potrebnega denarja. Čutimo se pa popolnoma sposobne vzeti samostojno v svoje roke, kakor trgovino in obrt, tako tudi industrijo vsakršne vrste. Mi smo vajeni delati, delati pridno in samostojno brez tuje pomoči, hočemo samo, naj nas pri našem delu nihče namenoma ne ovira.
Nato govori o bencinskem kartelu, o trgovini s kmečkimi pridelki ter se nazadnje zavzame za izobrazbo trgovskega naraščaja.
Čudi se, kako je to, da v zadnjih letih sploh ni stavljena v preračun v ta namen prav nobena vsota, dasi so prejšnja leta bile za to določene znatne vsote. Zavzema se še za zaščito naših malih obrtnikov, med drugimi tudi za naše ribniške rešetarje, katerim naj bi šla država na roko pri prenosu denarja v našo državo, ko gredo s svojo suho robo v Nemčijo.
Skrb za naše kmetijstvo
U tem so govorili trije slovenski poslanci, in icer poslanec Štrcin, potem predsednik Kmetijske ibornice posl. Steblovnik ter posl. Rigler.
Govor poslanca Strcina
Poslanec Štrcin je med obravnavo kmetijskega ministrstva naglasil tele pereče kmetske zadeve:
Velika napaka, ki jo delamo pri vsej skrbi za naše kmetijstvo je ta, da imamo pred očmi vedno le mrtvo kmetijsko proizvodnjo, ne pa živega kmeta. Kmetsko gospodarstvo je živ organizem, tega 6e moramo pri vsem delu zavedati, če hočemo imeti močan kmetski stan. Danes pa kijub temu, da je pospeševanje kmetijstva močnejše kot kdaj poprej, vendar naš kmet čedalje bolj propada ker ne zmore več bremen, ki se mu nalagajo. Za glavni stan v državi, za prehranjevalni stan, ki v Jugoslaviji predstavlja 12 milijonov, se moramo bolj brigati, ker na teh sloni tudi narodno obrambna moč države.
Samo 50% zemlje je v Sloveniji, ki se more izkoriščati za kmetijstvo, pa še od tega je četrtina v najslabšem stanju. Zetska banovina ima 48% kmetijske zemlje, tako da pride Slovenija takoj za Črno goro. Od vse površine, ki je v Jugoslaviji posejana s pšenico, odpade na Slovenijo amo 3%. Letno moramo uvažati iz drugih pokrajin okrog 8000 vagonov žita.
Slovenski kmet mora več kot pol leta kupo-vati žito ali pa je brez kruha. Višina pridelkov je v neposredni in tesni zvezi z dobrim gnojenjem. Pravilno gospodarjenje s hlevskim gnojem pa je mogoče samo, če so gnojišča dobro urejena. Pri današnjem gospodarskem položaju kmeta pa ne moremo pričakovali, da bi kmet pri tako visoki ceni cementa to izvedel. Ze cene cementnega kartela so previsoke, občutno pa jih povišuje še prometni davek in trošarina. Kmetijsko ministrstvo naj zastavi ves svoj vpliv, da se cement za kmetijske namene oprosti vseh trošarin in prometnega davka, železniška tarifa naj se mu pa zniža vaj za 50%.
Važna so tudi umetna gnojila. Cene umetnim gnojilom so pri nas previsoke v primeri s cenami kmetijskih pridelkov. Vse kmetijsko na-
predne države so že zdavnaj spoznale veliko vrednost umetnih gnojil in njih uporabo temu primerno tudi pospeševale Ali ni sramota za našo državo, za katero pravimo, da je agrarna, da morajo njeni kmetje stradati?! Apeliramo na kmetijsko ministrstvo, da skupno z domačo industrijo umetnih gnojil odpravi nesorazmerje med cenami umetnih gnojil in kmetijskih pridelkov.
V živinoreji naj se nadaljuje z započetim se-lekcijskim delom, oziroma naj se še pospeši. Najvažnejši dohodek od živinoreje pa predstavlja mlekarstvo. Za pravilno in uspešno delo v mlekarstvu in za organizacijo mlečne proizvodnje in nrgovine je neobhodno potreben okvirni mlekarski zakon.
Tudi zakon o lovu je potreben spremembe. Predvsem naj se upoštevajo kmetski interesi, ne pa, da 6e ščitijo samo interesi lovcev.
Za zboljšanje položaja našega kmeta je važne vloge njegova strokovna izobrazba. Za strokovno prosveto 12 milijonov kmetovalcev v Jugoslaviji žrtvuje državni budžet samo 0.038%.
Danes dediščine taksirajo kot pogodbe. Samo do vrednosti 50.000 din so dediščine proste tak-
vendar samo v primeru smrti, pri prenosu za čaaa življenja ne. Prej je veljalo do vrednosti 500.000 din. Treba bi hi lo to mejo dvigniti. Razen tega je treba omogočiti plačevanje dednih taks v obrokih
Krivične =vo tudi davščine, ki jih mora kmet pla*»vati mestnim občinam pod najrazličnejšimi imeni za svoje pridelke, ki jih pripelje na trg. Mestne občine zaslužijo več kot kmetje sami.
Me«la naj bi smela pobirati samo tržno tak--o. ki naj bo ssmo tako velika, da se krijejo stroški za vzdrževanje trga z vsemi objekti, ki stvarno predstavljajo trg. — Nikakor pa ne gre, da morajo kmetje plačevati mestom zato, ker pridejo v meMo. ker od tetra imajo meščani večje koristi.
Olofno je nastopil zoper davščino na vozove na vmeteh in zoper uredbo o 6 cm platiščih pri vozeh.
Potrebno je tudi Izpeljati kmetsko socialno zavarovanje. Izda naj se okvirni zakon, s katerim se pooblašča ban, da more za svojo banovino pristopiti k izvedbi socialnega zavarovanja kmetske-ga ljudstva,
Govor posl. Steblovnika
Moj tovariš g. Štrcin je že navajal nekatere zadeve in potrebe, ki se nanašajo na kmetijstvo v Sloveniji. Naj se dotaknem nekaterih drugih zadev.
Važno vprašanje je ureditev težkoč pri izvajanju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Kakor je bila uredba potrebna in v mnogih ozirih dobra za našega kmeta, vendar je praksa pokazala mnogo pomanjkljivosti in težkoč pri izvajanju uredbe. Pozivljem g. ministra, da vse tozadevne predloge in spomenice, ki so se predložile ali v amandma-nih, ali kako drugače, sprejme in uvažuje. Pri tej priliki še posebej izrekam prošnjo, naj izda kr. vlada Privilegirani agrarni banki, odn, davčnim upravam v dravski banovini v pogledu olajšanja plačevanja anuitet širokogrudna navodila in pooblastila v korist dolžnikom.
Nadalje je treba rešiti vprašanje prestrogega izvajanja predpisov (določil) zakona o neposrednih davkih. Odmera zgradarine za tiste zgradbe na kmetih in po vaseh, ki se 6amo slučajno, v sili in brezplačno dajejo v najem, povzroča mnogo in upravičenega nezadovoljstva. Z zgradarino so ne-zadovljni tudi tisti mali posestniki-kmetje, ki si z zaslužkom v tovarnah, rudnikih in drugod pridobivajo sredstva za preživljanje svoje družine.
Ko se je izvedla v Sloveniji klasifikacija zemljišč, se je izvedla previsoko. Katastrski čisti donos se je previsoko izračunal in sedaj je tudi davek in doklade previooko odmerjen.
Cene kmetijskim potrebščinam so mnogo previsoke v primeri s cenami proizvodov, ki jih prodaja naš kmet. V zvezi je vprašanje vnovčevanja kmetijskih pridelkov in vprašanje ugodnosti prevoza, Železniško tarifo za prevoz kmetijskih potrebščin in pridelkov je treba znižati.
V načelni preračunski debati je tovariš g. dr. Lavrič poudarjal težko stanje našega kmetijstva. Poudarjal je, da je izvoz naših pridelkov zelo majhen in če bi se ljudstvo hranilo tako, kakor se hranijo drugi zahodnoevropski narodi, bi bili navezani celo na uvoz nekaterih pridelkov. Zato bi opozoril na nekatere važne proizvode našega poljedelstva, ki jih imamo in za katere je potrebno, da obdržimo zunanji trg, na drugi strani pa pospešujemo proizvodnjo z ozirom na množino in kakovost Za izvoz To so predvsem sadje, vino, hmelj in les.
Pohvaliti moram dosedanje delo kr, vlade
predvsem zaradi tega, ker >e našla kr. vlada sredstva, da se bodo zgradili tako potrebni silosi za žito in sadje ter kleti za vina Bojim 6e le, da so sredstva, ki 60 na razpolago, mnogo prenizka ter upam da bo g. minister dobil možnost te postavke že v letošnjem ali vsaj v prihodnjem budžetskem letu povišati.
Nato obširno govori o trgovini s sadjem, hmeljem, vinom in lesom.
Da bo pa uspeh naših poljedelcev pri vzgoji in prodaji vseh teh navedenih pa tudi drugih pridelkov dober m uspešen, je treba, da skuša kr. vlada zaključiti ugodne trgovske pogodbe, gledati, da se ne delajo našim izvoznikom pri nakupu in prodaji deviz pri plačilu ali izplačilu z neklirinški-mi državami nobene ovire in tako omogočiti, da bo poljedelec za 6Voj trud in svoje delo čim bolje ali vsai primerna plačan.
Nič manjše važnosti niso za gospodarsko življenje našega kmeta kreditne zadruge. Slovenci smo imeli razvito kreditno zadružništvo. Ko je nastopila 1. 1931 denarna kriza, so imele te zadruge poldrugo milijardo hranilnih vlog. Mogle so popolnoma zadovoljiti potrebe po kmečkem kreditu. Naša zahteva gre za tem, da se pomaga kreditnim zadrugam, da pridejo do popolnega zaupanja. Popolno zaupanje pa potrebujejo radi tega, da se obnovi varčevanje. Treba se je osamosvojiti od tujega kredita. To pa je mogoče le, če dvignemo domače varčevanje.
Končno je naglasil važnost kmetijski H zbornic.
Poslanec Rigler
V proračunski obravnavi kmetijskega ministrstva je govoril tudi poslanec Rigler, ki je naglasil, da je kmetijski proračun mnogo premajhen za potrebe našega kmetijstva. Kot slovenski poslanec je naglasil, da mora Slovenija uvažati žito, ker je v tem pogledu pasivna dežela. Kmetijsko pridelovanje je treba dvigniti zlasti z gnojili. Kot strokovnjak se je nato bavil z živinorejo ter s skrbjo za plemensko živino. Graja zaostalost vetej-inarske službe pri nas. Dalje govori o državni žrebčarni v Ponovičah, o bakteriološkem zavodu v Ljubljani, nakar preide na melioracijo naših kmetskih zemljišč. V tem pogledu zlasti naglaša potrebo izsuševanja ljubljanskega barja ter izsuševanja močvirij v občinah Sodražica. Ribnica in Velike Lašče. Na koncu naglaša, kolike važnosti je za narod in državo močan kmetski stan, kateremu mora država posvetiti mnogo več ljubezni in pozornosti.
Poslanec Smersu o važnih vprašanjih socialne politike
O ministrstvu za socialno politiko je med drugim govoril poslanec Smersu, ki je imel izčrpen govor o nalogah socialne politike ter je med drugim naglasil te-le važne stvari:
S pametno socialno politiko bomo najlažje preprečili delovanje komunizma, ki je močan le tam, kjer vlada krivica. V izvajanju socialne politike smo se v preteklosti preveč naslanjali na tuje vzorce ter zato nismo vodili te politike tako, kakor so zahtevale naše domače potrebe in razmere. Pri tem delu se ne smemo dati vplivati od kapitalističnih gospodarskih ljudi pa tudi ne levičarskih demagogev.
Nova doba v naši socialni politiki je prišla, ko je postal minister tega resora današnji predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. V njegovi dobi so se razna delavska vprašanja pri nas tako rešila, kakor jih niso doslej rešile niti vse zahodne države. V teh postavah je nov duh, duh novega časa. Na teh temeljih bo treba delati še naprej.
V nadaljnjem svojem govoru potem natančno oriše vprašanje našega delavskega zavarovanja ter naglaša, kaj je treba izboljšati ter spremeniti. Zlasti je važno vprašane decentralizacije tega zavarovanja. Dalje govori o nameščenskem pokojninskem zavarovanju, ki se je sedaj razširilo tudi po drugih pokrajinah. Treba pa je v to zavarovanje prevzeti še trgovske sotrud-nike, zobne tehnike, strojnike itd.
Posebno poglavje je posvetil vprašanju pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo za rudarje ter preide nato na rudarsko zavarovanje, ki pa spada pod drugega ministra. Omenja še zavarovanje časnikarjev, nakar se obširno peča z vprašanjem, kako skrbeti za brezposelne delavce. V tej zvezi je zlasti naglašal težko stanje sezonskih delavcev, ki je za nje premalo poskrbljeno.
Vprašanje zase je vprašanje skrbi za naše obrtne vajence. Pri nas v Sloveniji se je v tem pogledu sicer marsikaj storilo, vendar je vse to storila zasebna skrb, ne pa javna. Tako imamo nekaj prav lepih va-jenških domov, imamo kolonije za vajence. Toda vse to je premalo. Nato nava]a, kaj bo morala javnost storiti za vajence.
Obširno je nato obravnaval vprašanje delavskih plač ter vprašanje kolektivnih pogodb, nakar je prešel na skrb, ki jo moramo imeti za naše poljske delavce, zlasti za tiste, ki hodijo kot sezonski delavci za delom v druge kraje in države.
H koncu omenja, da je bilo lansko leto v finančnem zakonu pooblastilo za ustanovitev socialno-ekonomskega instituta, ki naj bi ga ustanovilo socialno ministrstvo. Ker se to še ni zgodilo, predlaga, naj se to pooblastilo še letos sprejme v finančni zakon, ker so taki zavodi naši državi potrebni.
Poslanec dr. Klar za naše izseljence
Poslanec dr. Klar je v obravnavi socialnega preračuna zlasti naglašal dolžnosti države in nas vseh do naših izseljencev. Izrazil je vse priznanje prejšnjemu socialnemu ministru Dragiši Cvetkoviču, ki je za to veliko nalogo imel toliko smisla. Nato zahteva, naj bi se dosedanja služba za izseljence preuredila. Kakor je govornik že lani predlagal, naj bi se ustanovila izseljenska zveza, ki bi bila ustanova strokovnjakov vse države. Potem govori o novem našem izseljevanju.
Zadnje čase se je pri nas začelo izseljevanje, to je izseljevanje sezonskega delavstva. Izseljensko vprašanje je bilo pri nas 40 let zanemarjeno, zaradi česar smo Slovenci, pa tudi Hrvati utrpeli velikanske narodne izgube. Zato z veseljem ugotavlja važnost Izseljenske zbornice, ki se je ustanovila v Ljubljani. Ta ustanova je za Slovence mnogo večje važnosti kakor pa za Hrvate ali Srbe. Pomniti namreč moramo, da je več ko polovica slovenskega naroda zunaj naših državnih meja. Važna naša narodna zahteva je ustanovitev izseljenskega doma v Ljubljani, nakar je sedanji predsednik vlade g. Cvetkovič načelno že pristal. V tem domu naj se ustanovi izseljenski muzej ter izseljenski arhiv.
To dvoje je velike narodne važnosti za nas, saj imamo v svoji izseljenski zgodovini toliko, kar je treba ohraniti kot svet spomin. Omenja pri tem delovanje našega škofa Barage, misijonarja Pirca in drugih pionirjev, ki so v Ameriki orali ledino. Medtem ko je bil Baraga misijonar in učitelj Indijancev, je bil Pire tudi telesni dobrotnik Amerike, saj je on s slovenskimi jabolki ameriško državo Michigan spremenil v najbogatejši sadovnjak Amerike. Dokaze njunega dela moramo zbrati in hraniti.
Dalje naj se v tem domu ustanovi izseljenska knjižnjica. Potem govori o nalogah, ki čakajo državo v Ameriki, kjer je treba ustanoviti več izseljenskih komisariatov. Naša dolžnost je skrbeti, da bodo v tujini rojeni naši ljudje prihajali domov na obiske, in sicer ne le iz Nemčije, marveč tudi od drugod, iz Amerike in od povsod, kjer žive naši ljudje.
Smisel za naše izseljence je treba zanesti v vse plasti našega naroda, čemur naj služi zlasti šola. V tujini imamo Slovenci nad 1,200.000 izseljencev, Hrvati tudi toliko, Srbi pa najmanj 50.000. Vsi ti so naši in moremo skrbeti za nje.
Poslanec dr. Sevšek o naših bolnišnicah
K socialni politiki je govoril tudi slovenski poslanec dr. Maksim Sevšek, ki je kot zdravnik naglašal tele misli:
Dasi moramo priznati veliko delo tega ministrstva, vendar je treba reči, da nas marsikaj ne zadovoljuje. To ni krivda sedanje vlade, marveč je krivda samega sistema. Krivica pa je v tem: je preveč birokratizma, je vse preveč centralizirano in končno je zdravstvena služba nepravično razdeljena.
Birokratizem vedno bolj ubija zdravnike bodisi po bolnišnicah, bodisi na deželi. Zdravniki postajajo goli uradniki, človek z raporti, statistikami, referati noč in dan, ne zdravnik, marveč arhivi Zato pa so se res napolniti arhivi- umrljivost pa so ne manjša tako kakor bi bilo treba.
Centralizem že celih 20 let gnjavi vse panoge našega življenja, tudi našo zdravstveno službo. Zato naglaša: Naše zdravstvo, naše državne bolnišnice je treba vrniti našim samoupravam, kar je v programu sedanje vlade. Samouprave bi mogle najbolje organizirati zdravstveno službo v svoji dežeii.
Zdravstvena služba je nepravilno razdeljena. Preventivna medicina, ki skrbi za zdrave, da ne zbole, in kurativna medicina, ki skrbi za zdravljenje obolelih ljudi, ti dve medicinski službi delujeta vsaka za se brez vsake zveze. Naše bolnišnice so bile deležne tako malo skrbi, da so postale, kakor je nekdo dejal, le še »delavnice za popravila zlomljenih udovc. Kaka ne sme biti bolnišnica, k.aže ljubljanska spletna bolnišnica, ki
bi sicer morala biti središče vse zdravstvene službe v Sloveniji. Zgrajena leta 1896 za 10.000 bolnikov na leto, mora sedaj sprejemati 30.000 bolnikov. Nato popisuje strašne razmere v tej bolnišnici. Celih 20 let država ni nič storila za to bolnišnico. Leta 1936 je bil sicer zgrajen kirurški paviljon, ki pa zaradi pomanjkanja denarja še danes ni opremljen. Na podlagi številk, ki jih je nabral, dokaže, da ima ljubljanska državna bolnišnica poleg belgrajske največ bolnikov na leto, zato pa najmanj postelj med vsemi državnimi bolnišnicami v državi ter najkrajšo dobo zdravljenja (7—8 dni).
Zato zahteva kredita 1,800.000 dinarjev za opremo kirurškega paviljona v Ljubljani. Zahteva, da se izdelajo načrti za novo državno bolnišnico v Ljubljani, ki bo dovolj velika. Medtem pa se mora sedanja stara bolnišnica nemudoma prenoviti in razširiti.
Nato govori še o naših banovinskih bolnišnicah, ki so po večini zastarele in prepolne. Ni v skladu ?. našim narodnim čustvom, da morajo naši bolniki v druge države hoditi, če gočejo priti v dobro bolnišnico.
V drugem delu svojega obširnega govora obravnava zdravljenje jetike. Kaj nam pomaga, ko bi vsi zdravniki vse države šli in poiskali jetičnih bolnikov, ko pa teh revežev nimamo nikjer zdraviti. Dokler ne ho v vsaki banovini vsaj eno bolnišnice za jetično bolnike, bo vse prizadevanje zaman.
Mali oglasi
V malih oclaslh volja vsaka beseda I din: ienltnvanjskl oirlasl 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računalo dvojno. Najmanjši znesek zn ma'1 oeIiis 15 din. - MhII oclasl ne plačujejo takoj pri naročilu. ■ l'rl oglasili reklainneicu značaja ne računa enoknloiiska. 3 inm visoka Delilna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore rlcde malih oelasov treba prllotltl znamko.
iluzbodobe
Špediterskega uradnika
lzvežbanega. sprejme za Sušak Internaclonal. špedicija. Potrebno Je znanje nemškega Jezika ln strojepisja. - Ponudbe z zahtevo plače v upravo »Slov.« pod »1039« 3650.
Trgovski pomočnik
železninar, dobi službo. Fr. Stupica, Ljubljana -
Gosposvetska cesta 1. (b
Mesto hišnice
ISčem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3757.
Bolniška strežnica
B 15 letno prakso Išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovonca« pod 6t. 3139.
15 let star kmečki tant
se želi Izučiti v trgovini na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3685. (v)
3000 din dobi
kdor ml preskrbi stalno službo. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »24 vojaščine prost« št. 3670.	(a)
Trgovsko naobražena
išče kjerkoli in kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hvaležna« št. 3661. (a)
Šivilja
krojaška pomočnica, gre v salon ali na dom. Sposobna tudi drugih del. -Fcrluga H„ Tovarniška ulica 20, Ljubljana, (a)
Krojaškega pomočnika
za velike kose, zmožnega tudi konfekcije, sprejmem za takojšen nastop. Obla-čilnica Zalar F., Višnja gora.	(b)
Hlapca
poštenega, krščanskega, z lepimi spričevali, takoj sprejmem v stalno službo. Predstaviti se osebno. -Miiller, Janševa ulica 15, LJubljana.	(b)
Čitajte in širite »Slovinca«
Še nekaj agrasa
na prodaj v vrtnariji na Vrtači 3.	(1)
Sadjevec
mošančkar, prvovrsten -proda po nizki ceni D. Pačnlk, Laško.	(1)
Orodje
kovaško ln ključavničarsko, popolno, naprodaj za podpolovično ceno. — D. Pačnlk, Laško.	(1)
Jatfa pomaranče
sočno, sladke, brez koščic na zalogi. - Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa c. 48, tel. 36-48.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška pa
rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znaink. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejšo — I' r e s k e r, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Semenski oves, ribniški fižol,
črno deteljo, banaško lucerno, grahoro, peso, trave ln druga semena za polje dobito v najboljši kakovosti pri tvrdkl
Fran Pogačnik d. z o. z,
v Ljubljani, Tyrševa
(Dunajska) cesta št. 33 (Javna skladišča). Fižol tudi zamenjamo.
Svetovno znano nemške znamka
»Brenabor«
dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
UMRLA NAM JE NAŠA DRAGA, DOBRA, NEPOZABNA
MATI
POGREB BO V MARIBORU V TOREK, 14. MARCA OB POL PETIH POPOLDNE IZ KAPELE MESTNEGA POKOPALIŠČA NA POBREŽJU.
.• r-rt • • -	' • '' s »v- ) f,*I
•■1- • -IV .-".v ■
on«. < •■>>•»	<>m?|
RODBINA ZUPAN OM
MARIBOR — LJUBLJANA — PTUJ — NOVO MESTO PROSIMO TIHEGA SOŽALJA
:': v'0'V	i.'-«- tB:•	■■
+
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je na tragičen način zapustil naš ljubljeni sin, brat, bratranec in nečak, gospod
Branko Pirš
dijak II. a razreda Srednje tehnične šole v Ljubljani
v nedeljo, dne 12. marca 1939, v cvetu mladosti, star komaj 17 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14. marca 1939 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Podjunska tilica 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Frančiška v šiški v sredo, dne 15. marca 1939 ob 6.30 zjutraj.
V	Ljubljani, dne 13. marca 1939.
Globoko žalujoči: Marija, mati; Mirni, sestra: Stane, Miro, France, bratje
in ostalo sorodstvo.
Ne; AV* ','*	* 'Vi	J	''

Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da jc v nedeljo, dne 12. marca zvečer, po dolgi, mučni bolezni, umrl gospod
Franc Poženel
rotacijski strojnik v pokoju
ki jc 45 let z veliko vnemo in izredno sposobnostjo deloval v naši tiskarni.
Pogreb bo v torek, 14. marca, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 26, na pokopališče k Sv. Križu. Blng mu spomin!
V Ljubljani, dne 13. marca 1939.
Pristen cvetlični med
trčert, iiaprodaj po IG din kg trafiko Novo mesto. -Razpošiljam od 10 kg naprej. - Alojzij Hudoklln, čebelar, Brusnico pri No-vom mestu.	(1)
Kolesa
dv© novi ln dve rabljeni, damska In moška - zelo poceni naprodaj. Likalnl-ca, Vegova 12.	(1)
Vrtne maline
12 sadik 30 din, 25 sadik 50 din, s poštnino vred pri sadjarstvu DollnSok, Kamnlca, p. Maribor. (1)
POMLADNE NOVOSTI
za dame ln gospode nudi po nizkih conah '
Oblačilnica za Slovenijo,
Ljubljana, Tyrševa 29,
hiša Gospodarske zveze.
EBBSB1
HiS«
trgovske ln stanovanjsko ter stavbne parcele qzlr. posestva - nudi v ugoden nakup P r 1 s t a v e c Franjo. rcalltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
Ilj
ID 'Ii
ju jjj
ju ili
>!iieiiieiiieiiieiiieiiieiiieiiieiiieiiieuieiii<
ALPEK0 pMČC
Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovan e in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti s
,,/tIMKO", industrija umetnega Komna
Liubifana, TurScva cesta 40 • telefon 29-30
[lj rn
m
[D jjj
ilj jn iu
>iueuieuieuieuieuieuieiueiiieiiieuieu!«i
Posestvo
(16 oralov, lep sadni vrt, arondlrano), zamenjam za večjega na Gorenjskem In doplačam. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Med Kranjem In Radovljico« 3800. (p)
Manjše posestvo
zaokroženo, prodam. Do-brunje 16 pri LJubljani.
Prijatelji ribogojstva!
Prodam travniško parcelo, obdano od potoka Pšata na Gorenjskem. -Parcela Je zolo pripravna za napravo ribnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3802.	(p)
Stanoianja
ODDAJO:
Stanovanje
dvosobno ali trisobno s predsobo v I. nadstropju, čisto, sončno, oddam takoj ali pozneje. Mestni trg 13/1.	(č)
Kupimoj
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
I
Pohištvo
Že za 5200 din
]
vam zdaj prodam vezano, politlrane krasne spalnice z dolgoletno garancijo. -Malenšek, Celovška c. 258
Pohištvo
vso lastnega Izdelka, kupite najcenejo pri Andrej Kregar, št Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
I
Radio
Radio »Orion«
II
potecvnl super, popolnoma nov, model 1939, prodam za 2500 din. Josip Sežon, Cerknica, Rakek.
IG
Pozor, smučarji!
Dotično smučarko, ki Jo 12. februarja t. 1. okoli pol 12 na »Mali Poljani« govorila z nekim lovcem In ki Je bila v družbi Se eno smučarko ln 3 aH 4 moških, prosim, da so proti povrnitvi stroškov Javi osebno ali pismeno podpisanemu, ker nujno rabim neko važne podatke. Franc Mali, Golnik 21
Z neizmerno boljo v srcu sporočam vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni po svojem nedoumljivem sklepu nenadoma odpoklical mojega dragega moža, gospoda
Jankota Ogulina
posestnika na Vrtači 1
' .y	k°k.v sredo, dne 15. marca 1939 ob 9 dopoldne na župnijsko
pokopališče pri Sv. Duliu.
Vse prijatelje in znance prosim: molite zanj!
Vrtača — Semič, dne 13. marca 1939.
Ivanka Ogulinova, žalujoča soproga.


+
v Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nasa nad vse ljubljena sestra, teta in stara teta, gospodična
Rotar Frančiška
zasebnica
danes, dne 12. marca, ob 9 zvečer, previdena s sv. zakramenti, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nad vse drage pokojnice bo v torek, dne 14. marca ob 4 popoldne iz hiše žulosti, Šmartno pod šmarno goro št. 5. na župno pokopališče.
Sv. maše zadušnlce se bodo darovale v žtipni cerkvi šmurtno pod šmarno goro. Šmartno pod Šmarno goro, dne 12. marca 1939.
Žalujoča sestra in ostalo sorodstvo.

+
Po daljšem Trpljenju nas je v nedeljo, dne 12. marca zvečer, previden s tolažili svete vere, v 65. letu starosti, zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, brat iti stric, gospod
Franc Poženel
rotacijski strojnik v pokoju
Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v torek, dne 14. innrca ob 4 pop. s Krakovskega nasipa 26 na pokopališče pri Sv. Križu. Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev. Ljubljana, dne 13. marca 1939.
Josipina roj. Stresen, soproga; Pepi por. Bercieri, Franc, Ivan in Irena, olroci; Avgust Bercieri, zet; vnukinje in ostalo sorodstvo.
Državna razredna loterija je dala v prodajo srečke 38. kola z nekoliko spremenjenim načrtom. Cena srečk za vsakega od petih taz-> redov je sledeča: cela srečka 200 din; polovica srečke 100 din; četrtinka srečke 50 din.
Skupna vrednost dobitkov, kljub isti količini izdanih srečk in isti ceni srečk je povišana na
Din 65,000.000'-
V	vseh 5 razredih je 7 premij, in sicer s 2,000.000 din; 1,000.000 din; 3 po 500.000 din in 2 po 300.000 din.
Poleg teh premij so še naslednji večji dobitki: 8 po 200.000 din; 16 po 100000 din; 17 po 80.000 din; 17 po 60.000 din; 19 po 50.000 din; 17 po 40.000 din in mnogo drugih večjih dobitkov.
V	V. razredu tega kola je vpeljano veliko število dobitkov, ki jih preje nI bilo, in sicer: za 24.000 din; 16.000 din in 12.000 din.
Po sorazmerni razporeditvi prejetega denarja je število dobitkov v V. razredu povišano od 1743 na 2028 dobitkov, tako da bo skoro □a vsak večji kraj naše kraljevine prišel vsaj en večji dobitek ali premija.
V	najsrečnejšim slučaju z možnim spajanjem dobitkov in premij je mogoče zadeti z eno celo srečko
Din 3,200.000'-
Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljevine Jugoslavije.
Srečke se lahko dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih predprodajalcih, ki so skoro v vseh večjih krajih.
Točnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk"
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
ŽREBANJE I. RAZREDA: 14. APRILA 1939
Cene srečkam:
Strogo, solidno, uslužno in diskretno poslovanje
Glavna kolektura državne razredne loterije A.REIN i drug, Zagreb
Skrivnost	7
amerikanshega jezera
»Ne delajte neumnosti,« pa je prekinil Neigh-.iour. »Praviie, da imate dokaze: dajte jih sem in povejte, kako ste stvar odkrili.<
»Da. da, govorite, pripovedujte,« je pristavil nepotrpežljivo načelnik policije. -Stojite tu, da nas gledate... da nas gledale...«
Nadzornik se je vsedel na mehek naslonjač.
»Glejte,« je dejal preprosto, »pred dvema urama me je obvestila leteča patrul ja B 37 po radiu, da se je zgodila na ulici Milvvaukee nesreča. Neki avtomobil, ki ga je patrulja zaradi prevelike brzine in zaradi nečitljive tablice zasledovala — kakor mi je sporočil načelnik patrulje, je moral avtomobil vozili sto štiri in trideset milj na uro — na ovinku ga je zaneslo, da so je zaletel v drevo in se užgal. Voznika je vrglo štirideset metrov daleč pod cesto, kjer je bil na mestu mrtev in zaradi hudega udarca popolnoma skažen ...«
»Po tablici na avtomobilu ga bodo spoznali,« ga je prekinil vrhovni načelnik.
»Nemogoče,« je dejal Monar. »Avtomobila ni več.<
»Pogorel? Toda ...«
»Ne 6anio pogorel, ampak zdrobljen je na kosce.«
»Glej, Monar, okvir pri oknu... ne more goreti. Jeklo... motor morata ostati...«
»V nekaterih primerih je lo res, da. Samo... ta skrivnostni možiček jo prevažal dinamit ali bombe ...«
»Kaj pravite?«
»Več eksplozij je sledilo nesreči. Pravo streljanje! Narednik, ki je poveljeval patrulji, je ustavli svoj v oz dvesto petdeset metrov daleč od kraja nesreče. Povedal mi je vse. Poleg tega sem še sam videl... V razdalji dvesto metrov je ulica posejana z železnimi in jeklenimi črepinjami ... Drevo, ob katerem se jo avtomobli razbil, je dobesedno razmrcvarjeno. Tudi resta je zelo poškodovana. Ves promet je ustavljen ... Prepričan sem, da je mož prevažal razstrelivo...«
»Vse to je zelo dobro,« je dejal sodnik z mehkim glasom. »Toda ta nesrečnež je morda kak gangster. Le Devil Path J^bi v Illionisu lo razstrelivo ...«
»Prav,« je povzel nadzornik. >Toda ponavljam vam, imam dokaze, da je žrtev le nesreče Devil Path... In... te dokaze sem tudi prinesel. Glejte jih...«
Ko je to govoril, je nadzornik polegnil iz žepa dolg. drohen zavoj in ga začel razvezovati.
»Mislim,« je dejal, »da mi ni treba praviti,
kako je razmesarjeno razbojnikovo truplo. Ta listnica, ki sem jo pobral na cesti, je sama po sebi dovolj zgovorna ...«
Štirje gospodje so nepremično gledali nadzor-nikove roke. Kar je držal... kar jim je kazal. Ta dolga, raztrgana stvar, vsa oškropljena s krvjo jo listnica!
»Ali jo hočete pregledati, mieter Bruce?« je vprašal nadzornik in mu ponudil listnico.
Sodnik je stopil korak nazaj.
»Ne, ne. Povejte nam...«
»Kaj je nolri?« je povzel Monar. »Prav, dobro... Pred vami jo boni odprl... Glejte... Ta žep... sveženj bankovcev za deset tisoč dolarjev. Poglejte številke, prosim. Ugotovili boste, da so ti bankovci del odkupnine od banke Parker.«
Nadzornik je vrgel bankovce na zeleni prt na mizi. Nato 6e je lolil listnice same.
»Tu, v toni žepu ma jhen zvezek.. Odprem ta zvezek ... V njem berem ... celo vrsto datumov. Poleg slehernega izmed njih je kako število. Ti datumi?... Vse odgovarja dejanju Devila Pa-tha. Ta števila? So natančno števila razbojni-kovib žrtev. Glejte torej... V soboto je vse se-štel, najbrž iz radovednosti. Napisal jc število slo devetnajst. Ali je točno?«
»Ali ni sto osemnajst?« je zamolklo vprašal Marsh.
»Pozabili ste nn poročnika Purka,« mu je takoj odgovoril Monar in vrgel zvezek na mizo poleg bankovcev.
»Tretji žep,« je nadaljeval. »Tu najdem dve pismi, na enem je že naslov in znamka Pripravljeno ie za na pošlo. Naslov? Berem: Aleksander Marsh, bankir, 198, Michingan Avanue, Chicago.«
»Jaz! jo vzkliknil bankir. Toda...«
Nadzornik ga je prekinil:
»Vi. da, Marsh. Hal imeli ste srečo, kar če-ptitati si morate. Bili bi... žrtev prihodnje sobote. Poslušajte. To vam je pisal Devil Path«
Nadzornik je odprl pismo. R a zganil je štirikrat pregrnjeni papir, na katerem so bili napisani stenografski znaki:
»Moram prej razrešiti te znake,« je dejal.
»Gospod!
Blagovolite mi poslati po navadnem načinu bankovce, pritrjene na balonček, katerega spustite prihodnio soboto, dne 27. septembra na obrežju Michigana, skupaj dvesto tisoč dolarjev.,.«
»Dvesto tisoč!« je zavpil bankir.
»Da, dveslo tisoč, Marsh. Nadaljujem z branjem :
»V slučaju nesoglasja, bombardiram okrog pol ene vašo banko in stanovanje... Sicer sem pa prepričan, da boste razumeli, kakor so razumeli pred vami vaši sovrstniki bankirji... Že vnaprej se vam prav iskreno zahvaljujem in vas prosim,
bodite prepričani, da bom oelal tudi naprej vaš vdani... Devil Path!«
»To je nesramnež!« je vzkliknil bankir. »To je nesramnež, to je brezumnež!«
»Ne jezite se«, ga je prekinil Monar. »Rajše recite, da imate izredno srečo!... Sedaj vzamem drugo pismo. Nima še naslova. To jo le osnutek. Glejte.«
»Gospodje!
Čast mi je obvestili vas, da sem razočaran nad letalom, ki ste mi ga izdelali. Ze večkrat sem ga lahko primerjal z drugimi lelali, o katerih pravijo, da so hitri. Iz tega vidim, da ste vi edini mojstri na svetu za izdelovanje letal. S tem letalom dosežem 740 kilometrov na uro. Kretanje v taki brzini je popolnoma brezhibno. To letalo je res zgrajeno za akrobacije in prepričan sem, da bi bilo to čudovito bojno orožje...«
»S tem se pismo konča. Kakor vidite, je tudi to pismo s steijografskimi znaki, kakor vsi spisi Devila Palha... Sedaj vas pa vprašam za vaše mnenje, gospodje. Ali je oni mož, ki se je pred dvema urama ubil na ulici Mihvankee Devil Path, ali ne?t
Nihče ni odgovoril na vprašanje. Vsi so osupnili. Vsak se je predal lastnemu razmišljanju... Gotovo niso bili preveč veseli.
Monar je gledal zdaj enega zdaj drugega. Čutil je prezir do njih, ki ga ni skrival.
Vendar se je stresel, ko je Neighbour pobral bankovce in jih povrsti pregledal.
»Ni dobro! Gospodje!?« ie vprašal nadzornik po minuti molčanja, medtem ko je metal dokumente v listnico. »Ste prepričani?«
»Slaba sreča!« se je vznevolji! bankir, medtem ko je Neighbour vrnil novce nadzorniku in pri tem dvomljivo zmajal z rameni.
»Potrebno je, da ... da najprej vidim mrliča, ali ne?« je dejal Mr. Bruce. »Kaj mislite?«
»Če vas zanima, ga lahko vidile,« je odgovoril Monar. »Toda ... kaj boste boljši, če boste videli to črepinje? ...«
Sodnik je zadrhtel in hitro odgovoril:
»Seveda, jasno... Jaz... Oh! zaupam vam, Monar . .«
»Velel sem truplo pripeljati sem,« je dejal nadzornik in se dvignil z naslonjača. »Če me nimate nič več kai vprašati, gospodje, odhajam, kajti nocoj imam še veliko dela ...«
Prodajalka
modne in galanterijske stroke, prijazna in
vljudna — se sprejme v trgovino v Ljubljani.
Ponudbe v uprave »Slov « pod »Poštena« 3924
Otroški kotilek.
Murenčkova vrnitev
Končno se eden le ojunači in mu pove žalostno zgodbo, kako je njegov brat iz prevelike radovednosti zašel v bližino ognja ter si osmodil tipalke in peruti.
»In sedaj čepi revež v svoji hišici ter se ne more nikamor ganiti brez tuje pomoči.«
Takoj sta dva murna odšla in pripeljala ubogega pohabljenca.
Naš murenček je svojega bratca prisrčno objel in ga pričel tolažiti. Obljubil mu je, da bo skrbel zanj in da si bo na vse načine prizadeval, da mu olajša trpljenje.
Vi it.,
Wm _
Prijel ga je ljubeče za roko in ga odpeljal domov.
Drugi murni pa so vsi veseli začeli prepevati, ker se je njihov najljubši tovariš srečno vrnil v domovino.	(Konec.)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžiž
L
»Moj namen je spomniti odrasle, kakšni smo bili, kako smo mislili govorili in v kakšne pudoiovšcine
sTuVan Mark Turain ,0 je bll° "isa,e|iev°
Pustolovščine Toma $aWyera
lanu in tudi ori filmu-	Izgovori: Toma Sniern
ge-do uri romanu in tudi pri filmu:
Najlepši film globokih, nežnih in plemenitih čustev I Film, ki je letos na Bienali v Benetkah dobil prvo nagrado italijanske države! Izdelan v najlepših naravnih barvah'
Pridal Senznciia in radost za odraslo in
mladino KINO UNION
Iz naše srede odhaja mož, ki je bil dolga leta zvest in marljiv sotrudnik Jugoslovanske tiskarne, g. Franc Poženel, upokojeni rotacijski strojnik. Rojen je bil leta 1874 v Kamniku pri Preserju ter je vstopil 3. marca 1890 kot strojniški vajenec v tedaj še majhno Katoliško tiskarno. Ostal je v podjetju tudi kot pomočnik ter zvesto 6tregel malim in velikim tiskarskim strojem. Ko si je tiskarna leta 1908 — kot prva v slovenskih deželah — omislila rotacijski stroj, je dodelila rotaciji strojnika Poženela, ki je povsem opravičil njeno zaupanje. Že prej je tiskal »Slovenca« na navadnem brzotiskalnem stroju (od leta 1894 naprej), od leta 1908 dalje pa je tiskal na rotacijskem stroju ne samo »Slovenca« temveč tudi »Domoljub« in »Bogoljub«, Mnogo milijonov teh časopisov je steklo izpod rotacijskega stroja, noseč katoliško misel v svet.
Naraščajoča bolezen je prisilila pokojnika, da je 31. marca 1935 po 45-letnem zvestem službovanju opustil svoje tako priljubljeno delo in stopil v po,koj. Žal mu ni bilo dano, da bi ga užival v polnem zdravju, bolezen se mu je pojavljala vedno češče in vedno huje, zadnje mesece je moral iskati pomoči v 6anatoriju. Kljub vsej negi pa so mu jele pešati moči in tudi najzvestejša zdravniška skrb mu ni mogla rešiti življenja. Umrl je v krogu 6voje ljubljene družine na Krakovskem nasipu 26, odko,der ga bomo spremili na njegovi zadnji poti danes popoldne ob 4. Rajni je bil zaradi svojega vedrega značaja splošno priljubljen, cenili so ga in mu zaupali predstojniki, spoštovali so ga tovariši, znanci in prijatelji, katerih je imel mnogo zlasti v trnovski župniji, kjer je prebival to,liko let. Naj mu svet večna luč! Zalujočm naše globoko sožalje!
*
Prosvetno društvo Trnovo. Sporočamo članstvu, da je umrl naš sodelavec g. Franc Poženel. Skozi 32 let je spremljal in podpiral delovanje katoliških organizacij v Trnovem. Bil je ustanovni član Orla ter vseskozi zvest član Prosvetnega društva. Na zadnji poti ga spremimo z društveno zastavo danes ob 4 popoldne. Zbirališče članov in članic pri trnovskem mostu ab % na 4.
Smrtna nesreča
na Turncu
Tako zvani »Turne« pri Grmadi za Šmarno g o,t o je na videz nedolžna tura, ki naj bi veljal za nekakšno plezalno šolo v najbližji okolici Ljubljane. Je to visoka in priostrena skala, na katero pride vsako leto nešteto mladih turistov. Do sedaj je bilo že nekaj primerov, da so se na Turncu nevarno ali celo 6mrtno ponesrečili taki turisti, ki se jim niti pri plezanju čez Severno triglavsko steno ni pripetilo nič hudega. Na Turncu se je na primer pred 13. leti ponesrečil eden najbolj 6lo-večih mladih slovenskih alpinistov, študent medicine De Reggi. Podobna nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne. 17 letni dijak Srednje tehnične šole Branko Pirš iz Podjunske ulice 12, je šel s svojim prijateljem na izlet na Šmarno goro. Pričela 6ta se povzpenjati na Turne. Na nevarnem mestu pa je Pirš — morebiti zaradi trenutne omedlevice, morebiti zaradi onemoglosti — omahnil ter padel s sorazmerno visoke skale v globino. Obležal je s polomljenimi udi in z razbito glavo ter je bil
očitno takoj mrtev. Na Turncu in okrog njega je bilo tedaj mnogo izletnikov, ki so skušali nuditi Piršu prvo pomoč, kar pa je bilo seveda brezuspešno. Poklicani so bili tudi reševalci iz Ljubljane, ki pa, že mrtvega Pirša, niso prepeljali v Ljubljano. Pač pa je bil Pirš pozneje prepeljan na dom na mrtvaški oder. Nesreča je vzbudila mnogo sočustvovanja z užaloščeno rodbino. Naj počiva v mirul
Gorsičevemu Francetu v spomin!
Ker nam ni bilo dano pri odprtem grobu, Ti posvetimo tu zadnje besede:
Tanči! Sedemnajst pomladi si imel, ko smo te spoznali, vzljubili in smo si postali prijatelji. Skupaj smo bili, se veselili, peli. Kljub Tvoji usoili si bil vesel in poln upanja za bodočnost. Tako mladosten si bil.
Sedemnajst pomladi si imel, ko smo Te spoznali in to takrat, ko si nastopil prvo pot na goro Kalvarijo. Težka je bila pot, na katero Te je poslal Gospod, in da je bila še težja, Ti je poslal križ, križ trpljenja, križ, ki ga je nosil tudi On
—	On, ki je Resnica. Sprejel si ga, nikdar nisi tožil in bil si vdan v voljo Gospodovo.
Prišla je osemnajsta pomlad in Gospod je poklical Tvojo dušo k Sebi, dušo, ki je bila čista
—	lepa. In kakor Gospod, ki je trpel na Golgoti in nesel svoj križ na Kalvarijo ter dotrpel na veliki petek, tako je tudi Tebe, dragi Tanci, poklical Gospod k sebi na petek, po večno plačilo, plačilo Njega, za katerega si trpel, plačilo Njega, ki je Gospod — Bog.
Počivaj sladko in lahka Ti bodi domača žemljica.
Tvoji zadnji tovariši.
Danes slovaški parlament
Mach: Rešitev slovaške krize »vprašanje nekaj ur
Sklepal bo o bodočnosti Slovaške
Praga, 13. marca. TG. Reuferjev urad poroča, da je slovaški ministrski predsednik dr. Tiso prosil češko-slovaškega predsednika republike dr. Hacho, naj takoj skliče slovaški parlament, in sicer žo jutri 14. marca dopoldne. I)r. Tiso je dr. Hachi sporočil, da jo takšna želja tudi Adolfa Hitlerja, nemškega kanclerja. Predsednik Hacha je prošnji ugodil in je (kakor zgoraj poročamo) slovaški parlament sklical za jutri dopoldne ob 10. Slovaški parlament bo odločil o nadaljnjem položaju Slovaške kot samostojne države ali kot zvezne države v skupni državi s Cehi. Seje se bo udeležil tudi dr. Jožef Tiso, ki se po sestanku s Hitlerjem ^ letalom takoj vrne na Dunaj. Že v teku ponočnih ur se bo dr. Tiso vrnil v Bratislavo, kier bo takoj imel sestanek z odločilnimi slovaškimi vsebnostmi.
Murgcis napoveduje
samostojno Slovaško
Pariz, 13. marca TG. Havas jioroča iz Bratislave, da je predsednik vlade Sidor izgubil iz rok vajeti in da krožijo po Bratislavi oborožene skupine Hlinkove garde ter drugih skupin, ki so zasedle pristaniške naprave ter uprizorile grozna dejanja v znanem židovskem delu Bratislave, ki leži med gradom in Donavo. V mestu je zbranih tudi 50 tankov, ki čakajo na povelje. Hlinkove garde so zasedle tudi muzejsko poslopje in vseučilišče.
I
KINO SLOGA	^ .ma2;
tei.27 30	o sreči
Samo Se dane« ob 16.,	Vesela ln razkoSna glasbena
19. in 21 nrl	romanca
V prt. vi. Grace Moor,	Jutri tufforlte DDfllflllfE
pole nn.lcp e nrl.e	Walt Dl«,ia|-a»e rKHHUlVE
iz: Tr«»i«t«, Marte, Ml-	8 kolorirnnlh zabavnih filmov
non l.n Madame Bulertiv	v stilu nepozabne „Snegul6iee"*
I
1 F. 0. Šiška poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba ponesrečenega Branka Pirša. Pogreb bo danes ob 14 iz hiše žalosti Podjunska ulica 12.
1 Duhovne vaje za može in fante župnije sv. Družine v Mostah bodo od 14. do 19. marca. Vodil jih bo jezuitski g. superior p. Rudolf Pate. Red je naslednji: V torek, sredo, četrtek, petek in soboto je ob pol 8 zvečer kratek križevi pot brez petja, litanije z blagoslovom in nato govor. Med govorom naj bodo v cerkvi samo moški. Ob teh večerih bo prilika za spoved samo za moške. Na praznik sv. Jožefa bo ob 6 sv. maša s sklepnim govorom in skupnim sv. obhajilom med sv. mašo in izključno samo za moške. Obhajanje drugih pred mašo in po maši. Vse krščanske može in fante vabimo k obilni udeležbi.
1 Mučen prizor v Šelenburgnvi ulici. Včeraj dopoldne se je zgrudila v Šelenburgovi ulici sredi najbolj živahnega prometa neka ženska. Ljudje so mislili, da gre za nesrečo in so žensko prenesli v bližnji lokal, kjer so ji nudili prvo pomoč, obenem pa so poklicali reševalni avto. V resnici pa je bila ženska padavična. Reševalci so jo oddali na živčni oddelek splošne bolnišnice.
Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«!
1 Delo ruskega Rdečega križa. Dne 12. t. m. je bil v prostorih Ruske matice občni zbor društva ruskega Rdečega križa, stare organizacije v Ljubljani. Predno so prešli k dnevnemu redu so navzoči počastili sjx>min pokojne ustanoviteljice in prve predsednice društva nepozabne in visoko-čislane gospe T. M. Jenko. Iz letnega poročila odbora je razvidno, da je bilo delo društva, kljub težkim razmeram zelo uspešno. Društvo je pomagalo bolnikom, onemoglim in otrokom, izdajalo je podpore v obliki denarja, zdravil, obleke, goriva in prehrane. Sredstva za to delo je društvo prejemalo od državnih in mestnih ustanov, od privatnih podjetij in plemenitih dobrotnikov. Znatni del teh sredstev je dobivalo društvo od svojih ruskih rednih članov. Dosedanji odbor je bil izvoljen tudi za novo poslovno leto. Odbor tvorijo: Predsednica gospa dr. E. Jenko-Groyer, zastopnik predsednice univ. prof. ing. A. Kopylov, tajnik in blagajnik N. Kruševski, člani odbora: g. univ. prof. dr. E. Spektorski, g. N. Tkačev, ga A. Frost in ga V. Nikitin.
1 Vlom v blagajno. V mehanično delavnico Julija VVeibla je predsinočnjim vlomil neznan tat in navrtal železno VVertheimovo blacajno. V blagajni je našel 200 din gotovine. Lastnik pa trpi zaradi pokvarjene blagajne okoli 2000 din škode.
Karel Murgas, politični vodja Hlinkove gar-ge, ki je bil davi v Bratislavi pri Sidor ju, je popoldne odpotoval nazaj na Dunaj, kjer je imel j>o radiu govor, v katerem je dejal, dn se bliža za Slovaško ura popolne svobode. »Slovaška bo postala samostojna država pod zaščito velikega nemškega voditelja Adolfa Hitlerja.«
Praga, 13. marca. AA. Reuter: Sidor je v svojstvu glavnega voditelja Hlinkove garde zamenjal Murgasa, političnega šefa Hlinkove garde zaradi neposlušnosti.
Po vesteh iz Bratislave, ki jih je treba sprejeti s popolno rezervo, je zastopnik madžarske manjšine na Slovaškem obljubil Sidorju podporo.
Z verodostojne strani poročajo, da je bivši narodni poslanec Maich, ki so ga smatrali za enega najradikalnejših voditeljev sudetskih Nemcev, in ki je drugače visok funkcionar v nemških črnih oddelkih, prispel v nemški sedež v Bratislavi.
Prejšnji šef slovaške propagande, Mach, ki je bil včeraj spuščen iz zapora, je izjavil — kakor poročajo — časnikarjem, da se je rešitev slovaškega vprašanja, ki bi se zavlekla leta in leta, pospešilo češko posredovanje in da je to zdaj samo vprašanje nekaj ur.
Tri nemšhe zahteve
Poziv na jutrišnji sestanek slovaškega parlamenta sta podpisala predsednik češkoslovaške republike dr, Hacha in predsednik osrednje vlade dr. Beran.
Reuterjev urad poroča nadalje, du je nemška vlada že predložila praški vladi noto, v kateri zahteva tri stvari:
1.	Slovaška mora dohiti pravico in možnost, da sama odloči, čo ostane še nadalje skupaj s Čehi, ali če postane neodvisna država.
2.	Sedanji praški vojni minister general Sirovy mora odstopiti.
3.	Praška vlada mora dati vsa potrebna jamstva za to, da bo nemška manjšina, na Češkem in Moravskem zaščitena.
Karpatsko Ukralino
zasede Madžarska
Iz Berlina poročajo, da so jo nemška vlada odločila, da od svoje strani omogoči Slovakom, da sami odločijo o svoji nadaljnji usodi. V Berlinu so mnenja, da ho Karpatska U k r a j i n a itak kmalu zasedena od Madžarov — kor je treba Poljakom odvzeti strah pred morebitnim nemškim vmešavanjem v ukrajinsko vprašanje — in je potom takem za Nemčijo boljše, ako se Čehi ločijo od Slovakov. Ako Slovaki proglase neodvisnost svoje države, bo Karpatska Ukrajina popolnoma odrezana od skupno državo in je njena usoda s tem zapečatena.
Beneš izjavlja
Chicago, 13. marca. A A. Havas: Obveščen o gotovih glasovih, ki prnvijo, da nekateri njegovi prijatelji pripravljalo prevrat na Češkoslovaškem, je bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš dal zn časo|>isje tole sporočilo:
I)r. Beneš no more dati nikake izjavo, kor se več no bavi s politiko in kor nima več nobenega stika z evropskimi političnimi krogi.
Bratislava, 13. marca. c. Ob 10 zvečer jc bratislavski radio napovedal, da so jutri dopoldne ob 10 sestane v Bratislavi slovaški parlament. Zasedanje jo bilo sicer odloženo za 24 marec, vendar pa jo slovaška vlada sklonila, dn nujno skliče parlament za jutri dopoldne ob 10.
Anglija in Francija
ne jamčita za csl. meje
London, 13. marca. c. Angleška vlada je danes bila v stikih ves čas s francosko vlado in se z njo posvetovala stalno o dogodkih lin Slovaškem in v Srednji Evropi. Večerni listi poudarjajo, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli v tem smislu, da^ Anglija in Francija jamčita za novo Češkoslovaško, oziroma njene meje samo za primer olioroženega mednarodnega spopada. Francoska in angleška vlada |>a ne moreta jamčiti za Češkoslovaško tedaj, če nastanejo v republiki kakšne notranjepolitične težave.
„Anglija ni prizadeta44
London. 13. marca. AA DNB: Glede vprašanja, kakšne so po niiinchenski konferenci garancije Velike Britanije glede Češkoslovaške, v dobro poučenih krogih pravijo, da takšne garancije formalno ne obstoje. Ne more biti govora niti o moralnem jamstvu, o katerem je svojčas govoril sir Thomas Inskip.
V dobro obveščenih krogih tudi izjavljajo, da dogodki v Bratislavi za zdaj niso prizadeli angleških interesov. Pripominjajo, da jo angleška vlada stopila z ozirom na razvoj dogodkov na Češkoslovaškem v zvezo s francosko vlado.
Odmev v Italiji
Rim, 13. marca. AA. DNB: Italijansko časopisje komentira dogodke na Češkoslovaškem ter ugotavlja, da se je položaj poslabšal. »Lavoro Fn-srista« pravi, da boj med Čehi in Slovaki v resnici ni nikdar prenehal in da je ta boj zdaj ostrejši, kakor pa je bil kdajkoli prej. Isti list pi*e, da je pri zadnjih neredih izgubilo življenje 19 Slovakov. Naglaša tudi, da je čisto pravilno, dn se nemško časopisje sklicuje na monakovske in dunajske sporazume ter naglaša svojo solidarnost 6 Slovaki.
Kino Kodeljevo tet. 41-64*™
Danes, jutri in v četrtek ob 8. uri po znižanih cenah: Velefilm nežne ljubezni, prekrasne godne, ljubke igre velike umetnice E/izabet/ie Bergner
Zasanjane uslne
Znižane cenel
Samo tri dni!
m«
Dirkalni »Mercedes 1939« y Jlonzi v Italiji so začeli preizkušati dirkalni »Mercedes« »a leto 1939, ki jc izpopolnitev mo
dela, ki jo zmagoval i lotu 1938, —
Dr. Ruiič
pri papežu Piju XII.
Vatikan, 13. marca. AA. Danes dopoldne je sv. oče papež Pij XII. sprejel v posebno avdienco jugoslovanskega pravosodnega ministra dr. Viktorja Ružiča, ki je obenem s kraljevskim poslanikom pri Vatikanu dr. Mirošcvičem Surgom zastopal Jugoslavijo na svečanostih papeževega kronanja. Sv. oče se je posebno dolgo razgovarjal z ministrom dr. Ružičem.
Ob slovesu je papež Pij XII. podelil svoj visoki blagoslov kraljevskemu domu, kr. namostni-štvu, jugoslovanski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu.
Po avdienci ministra dr. Ružiča je sv. oče sprejel kr. poslanika pri Vatikanu Miroševiča in njegovo soprogo.
Novi državni tajnik kardinal Maglione, ki je danes prevzel svoje posle, je tudi sprejel v avdi-enro ministra dr Ružiča in naše zastopstvo, ki je bilo nnvzočno pri papeževem kronanju. Popoldne je državni tajnki sv. stolice priredil vsem zastopstvom, ki so se udeležile slovesnosti o priliki kronanja sv. ocela, ter diplomatskemmu zboru, akreditiranemu |>ri Vatikanu, sprejem v dvorcu v pa-peški poletni rezidenci Castel Gandolfo
Vesoljni cerkveni zbor 1940?
Ritn, 13. marca. b. Vatikanski krogi potrjujejo govorice, da bo papež Pij XII. sklical v Vatikanu vesoljni cerkveni zbor. Zadnji vesoljni cerkveni zobr je zasedal v Rimu od 1H09 do 1870. Za priprave bodo rabili nekaj mesecev, tako da bi so vesoljni cerkveni zbor lahko sestal šele v začetku 1. 1910.
Truplo patriarha Mirona v domovini
Bukarešta, 13. marca. AA. DNB: Posebni vlak s posmrtnimi ostanki patriarha Mirona Cristea jo prišel v nedeljo oh 21.30 na severni bukareštanski kolodvor. Na postaji eo bili čl,",ni vlade in veliko Število visokih osebnosti vojaških in civil. krogov.
Komunistični upor v Madridu končan
Madrcd, 13. marca AA. Ilavas: Komunistični upor je trajal natanko teden dni. V tem ča.-u sla dva komunistična voditelja, poveljnika ar-niadnih zborov, ki so branili prestolnico, potegnila za seboj okoli 30.000 mož in tako desorganizirala fronto, ki sla jo imela braniti. Komunisti so razpolagali s precejšnjim vojnim materialom in živežem. Pri tej priložnosti se je j>okazalo, da v Madridu ni dosti komunistov. Po zaslugi ukrepov obrambnega odbora je število žrtev sorazmerno majhno.
■4-
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sinek in blat
DRAGO IPAVEC
učenoe II. razreda realne gimnazijo
dne 13. marca ob 14, previden s svetimi zakramenti, |0 dveletni težki in mučni bolezni, v 16 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. marca ob 16 iz mestne mrtvašnice na Magdalen .ko pokopališče.
Sv maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 16. marca ob 7 v Mngdalenski cerkvi.
Pobreije pri Mariboru, Maribor, Kanal ob Soči, dne 13. marca 1939.
Karel in Fanl, starši; Slovlca, sestra in ostalo sorodstvo.
Iz proračunske obravnave narodne skupščine
Govor posl. Steblovnika
ala Si	d £ ,C ."ar (sW«ma de- | naroda na vseh področjih, nam tehnično žal ni
,»« EnfČ? » . • P° i 0	"? Pn	' bll° mo*očc sProti navajati vse govore, ki s- jih
n« tir v«ti.rJanC,( P0kaza[' ne"trVdno Pnd"	i naši pridni poslanci imeli k posameznim minJr-
ter vestnost v zastopanju koristi slovenskega	1 stvom. Naj to dopolnimo danes:
Y ministrstvu za gozdove in rudnike:
Poslanec Bitenc za naše rudarje
V	obravnavi preračuna ministrstva za gozdove n rudnike je poslanec Bitenc govoril o razmerah, ki v njih žive naši rudarji. Zlasti v prvem delu svojega govora sc peča z vprašanjem rudarskih vpo-kojencev, ki so razdeljeni v dve vrsti: eni sprejemajo svoje prejemke po starem zakonu, drugi po novem. Zlasti težko je stanje starih vpokojcncev, ki sicer prejemajo še nekake doklade, kar pa vse skupaj ni dovolj za pošteno življenje. Pričakuje od ministra, da bo to razliko, ki je obenem velika socialna krivica za 6tare rudarje, odpravil.
V	drugem delu svojega govoTa se poslanec peča s pravilnikom za Bratovske blagajne. Naglaša, kako pravilnik v § 50, odstavek 3. govori o varstvu pravic v slučaju onemoglosti, pa pri tem možnost pravice omejuje s tem. da dodaja, »č«> rudarji znova stopijo v članstvo Bratovske skladnice«, ako so iz nje kdaj izstopili. Tako je rudar, ki je pozneje prešel v drug poklic, leta 6vojega članstva pri blagajni docela izgubil.
Dalje govori o krivici, ki jo prizadeva § 82, odstavek 3. pravilnika ponesrečenim rudarjem ter iih postavlja v stanje neenakopravnosti z drugimi delavci. Razlika je v tem: Ako delavec, ki ni rudar, izgubi pri delu na primer 6vojo levo roko ter ga potem njegovo podjetje postavi za nočnega čuvaja, bo ponesrečni delavec zaradi 6voje delno zmanjšane delazmožno6ti poleg zaslužka za nočnega čuvaja dobival še vedno tudi nezgodno rento. Če pa izgubi levico delavec, ki jc rudar, in ga pod-etje potem postavi za nočnega čuvaja, dobiva ponesrečeni rudar v takem slučaju od invalidnine zgolj razliko med njegovo sedanjo in prejšnjo plačo. Za izgubljeno roko ne dobi nič. To je krivica, ker ima roka za vsakega človeka veliko vrednost ler ga ta invalidnost ovira tudi v zasebnem živ-tienju. Ker pa so pred postavo vsi delavci enaki, se mora ta krivica odstraniti in rudarjem popraviti.
Govornik nato prehaja na neko določbo novega finančnega zakona za novo preračunsko leto. Ta nova določba se namreč glasi, da bi § 219 obrt-lega zakona veljal za rudarje, da si ohranijo pravico dobivati plačilo še 3 dni svoje bolezni, če takrat nimajo pravice na hranarino. Tudi ta določba pomeni izjemno 6tanje za rudarje. Pričakuje, da bo minister to izjemo v dopolnilu črtal.
Končno se peča z izkopom premoga v Sloveniji, kar ima velik vpliv na rudarske žepe. Leta
1929 so v Sloveniji izkopali 2,115.000 ton premoga ter 169.000 ton lignita. Leta 1938 pa so izkopali samo še 1,564.000 ton premoga in 128.000 ton lignita. To se pravi, da je na Slovenskem v teh letih izkop premoga padel za 26.4%, izkop lignita pa za 24.3%, V istem času pa je v drugih delih države izkop premoga narastel od 2,405.000 na 2,908.000 ton, izkop lignita pa od 953.000 na 1,141.000 ton Torej je izkop v Sloveniji pri premogu padel za 26.4% oz. 24.3%, drugod pa je narastel v istem času za kakih 21 oz. 19%. Vzrok pa je ta, ker se dobave za državne železnice stalno znižujejo. Rudarska podjetja Slovenije so dajala nekdaj drž železnicam 45% vse potrebe, sedaj pa ne dajo niti celih 20%.
To dogajanje močno zaskrbljeni gledajo delodajalci, še bolj pa delavci sami. Ze meseca svečana je odpadlo nekaj delavnih dni, ta mesec pa bodo delali le še po pet dni na teden. Zaslužek naših rudarjev je že itak majhen, čeprav so docela zaposleni. Kako neki bodo živeli rudarji, če se. ji skrajša še delovni čas? Če se dobave državnim železnicam znižajo, bodo redukcije neizbežne. To bi pomenilo pravo nesrečo, ker naš rudar živi zgolj od tega zaslužka, ki mu ga daje rudnik.
Zato upravičeno pričakujem, da bo g. minister za gozdove in rudnike vse storil, da se dobave za državne železnice povišajo.
Poslanec Gajšek govori
Nato je govoril poslanec Gajšek (dravograjski okraj). V začetku je obširno govoril o agrarni reformi v dravski banovini ter o nedostatkih, ki so 6e pojavili pri njeni izvedbi. Delo je treba decentralizirali in dati posameznim banom neposredno nadzorstvo nad njim. V gozdni upravi v dravski banovini je premalo osebja. K lovskemu zakonu meni, da ni prav, da se gotovim javnim nameščencem jemlje pravica do lovske karte. Na koncu svojega govora prosi poslanec g. ministra, naj se zavzame za gozdarsko šolo v Mariboru in za list »Gozdarski vestnikc, ki zasluži vso podporo. Svoj govor je zaključil s poglavjem o hudournikih in je prosil ministra, naj pride dravski banovini v tem pogledu na pomoč, ker ji vode hudournikov vsako leto prizadevajo neizmerno škodo. S posebnim poudarkom je poslanec Gajšek prosil za pomoč za brazposelne rudarje v Lešah pri Prevaljah.
Slovenska vztrajnost in poštenost -naš velik narodni kapital
Iz govora posl. Bajleca pri obravnavi trgovinskega ministrstva
Dne 9. marca zvečer je v obravnavi trgovinskega ministrstva spregovoril posl. Bajlec, ki je med drugim tudi tole naglasih
Poudaril je, da se je Slovencem s poštenim in trdim delom posrečilo, da imajo do malega vso trgovino doma in vso obrt v 6vojih domačih narodnih rokah. Slovenski trgovec, kakor obrtnik, sta znana po svoji solidnosti, poštenosti in zanesljivosti, kar 6matra, da je to velik naš narodni kapital.
Naši prijatelji iz Črne gore, ki očividno 6 posebno »ljubeznijo« gledajo naš kulturni in gospodarski razvoj, so nam ponovno očitali, da se v junaštvu in borbi ne moremo meriti s Črnogorci. Mislim, da je težko soditi, kdo je v naši državi v teku stoletij več pretrpel in kdo se je bolj junaško boril. Če vzamemo našo slovensko zemljo in vse tiste navale, ki so v stoletjih prišli nad njo in njeno prebivalstvo, moramo reči, da ta slovenski narod, ki je vse to prestal, kar vemo iz zgodovine, ima izredno življenjsko žilavost in silo. Poleg fizičnih borb je pa prestal naš narod še silne kulturne in gospodarske boje, ki jih je z neizmernim unaštvom, vztrajnostjo, razumom in voljo srečno
prestal. V vseh teh bort>ah smo se Slovenci izkristalizirali kot vztrajen, delaven in borben narod, a tudi kot narod skrajno previden in razumen.
Te lastnosti krase zlasti tudi naše trgovstvo in naše obrtništvo, kakor tudi našo industrijo, kolikor je je v naših rokah. Tudi industrijo bi imeli sedaj že po večini v domačih rokah, a manjkalo nam je za to potrebnega denarja. Čutimo 6e pa popolnoma sposobne vzeti samostojno v svoje roke, kakor trgovino in obrt, tako tudi industrijo vsakršne vrste. Mi smo vajeni delati, delati pridno in samostojno brez tuje pomoči, hočemo samo, naj nas pri našem delu nihče namenoma ne ovira.
Nato govori o bencinskem kartelu, o trgovini 6 kmečkimi pridelki ter se nazadnje zavzame za izobrazbo trgovskega naraščaja.
Čudi se, kako je to, da v zadnjih letih sploh ni stavljena v preračun v ta namen prav nobena vsota, dasi so prejšnja leta bile za to določene znatne vsote. Zavzema se še za zaščito naših malih obrtnikov, med drugimi tudi za naše ribniške rešetarje, katerim naj bi šla država na roko pri prenosu denarja v našo državo, ko gredo s 6Vojo suho robo v Nemčijo.
Skrb za naše kmetijstvo
O tem so govorili trije slovenski poslanci, in cer poslanec Štrcin, potem predsednik Kmetijske bornice posl. Steblovnik ter posl. Rigler.
Govor poslanca Štrcina
Poslanec Štrcin .je med obravnavo kmetijskega ministrstva naglasil tele pereče kmelske zadeve:
Velika napaka, ki jo delamo pri vsej skrbi za naše kmetijstvo je ta, da imamo pred očmi vedno le mrtvo kmetijsko proizvodnjo, ne pa živega kmeta. Kmetsko gospodarstvo je živ organizem, tega se moramo pri vsem delu zavedati, če hočemo imeti močan kmetski stan. Danes pa kljub temu, da je pospeševanje kmetijstva močnejše kot kdaj poprej, vendar naš kmet čedalje bolj propada ker ne zmore več bremen, ki se mu nalagajo. Za glavni stan v državi, za prehranjevalni stan, ki v Jugoslaviji predstavlja 12 milijonov, se moramo bolj brigati, ker na teh sloni tudi narodno obrambna moč države.
Samo 507«. zentlje je v Sloveniji, ki se more izkoriščati za kmetijstvo, pa še od tega je četrtina v najslabšem stanju. Zetska banovina ima 48% kmetijske zemlje, tako da pride Slovenija takoj za Črno goro. Od vse površine, ki je v Jugoslaviji posejana s pšenico, odpade na Slovenijo samo 3%. Letno moramo uvažati iz drugih pokrajin okrog 8000 vagonov žita.
Slovenski kmet mora več kot pol leta kupovati žito ali pa je brez kruha. Višina pridelkov je v neposredni in tesni zvezi z dobrini gnojenjem. Pravilno gospodarjenje s hlevskim gnojem pa je mogoče samo, če so gnojišča dobro urejena. Pri današnjem gospodarskem položaju kmeta pa ne moremo pričakovati, da bi kmet pri tako visoki ceni cementa to izvedel. Že cone cementnega kartela so previsoke, občutno pa jih povišuje še prometni davek in trošarina. Kmetijsko ministrstvo naj zastavi ves svoj vpliv, dn se cement za kmetijske namene oprosti vseh trošarin in prometnega davka, železniška tarifa naj se mu pa zniža vaj za 50%.
Važna so tudi umetna gnojila. Cene umetnim gnojilom so pri nas previsoke v primeri s cenami kmetijskih pridelkov. Vse kmetijsko na-
predne države so že zdavnaj spoznale veliko vrednost umetnih gnojil in njih uporabo temu primerno tudi pospeševale Ali ni sramota za našo državo, za katero pravimo, da je agrarna, da morajo njeni kmetje stradati?! Apeliramo na kmetijsko ministrstvo, da skupno z domačo industrijo umetnih gnojil odpravi nesorazmerje med cenami umetnih gnojil in kmetijskih pridelkov.
V živinoreji naj se nadaljuje z započetim se-lokcijskini delom, oziroma naj se še pospeši. Najvažnejši dohodek od živinoreje pa predstavlja mlekarstvo. Za pravilno in uspešno delo v mlekarstvu in za organizacijo mlečne proizvodnje in i/rgovine je neobhodno potreben okvirni mlekarski zakon.
Tudi zakon o lovu je potreben spremembe. Predvsem naj se upoštevajo kmetski interesi, ne pa, da se ščitijo samo interesi lovcev.
Za zboljšanje položaja našega kmeta je važne vloge njegova strokovna izobrazba. Za strokovno prosvelo 12 milijonov kmetovalcev v Jugoslaviji žrtvuje državni budžet samo 0.088%.
Danes dediščine taksirajo kot pogodbe. Samo do vrednosti 50.000 din so dediščine proste takse, vendar samo v primeru smrti, pri prenosu za časa življenja ne. Prej je veljalo do vrednosti 500.000 din. Treba bi bilo to mejo dvigniti. Razen lega je treba omogočiti plačevanje dednih taks v obrokih.
Krivične so tudi davščine, ki jih mora kmet plačevati mestnim občinam pod najrazličnejšimi imeni za svoje pridelke, ki jih pripelje na trg. Mestne občine zaslužijo več kot kmetje sami.
Mesla naj bi smela pobirati samo tržno takso, ki naj bo samo tako velika, da se krijejo stroški za vzdrževanje trga z vsemi objekti, ki stvarno predstavljajo trg. — Nikakor pa ne gre, da morajo kmetie plačevati mestom zato, ker pridejo v mesto, ker od tega imajo meščani večje korisii.
Oločno je nastopil zoper davščino na vozove na vmeteh in zoper uredbo o 6 cm platiščih pri vozeh.
Potrebno je tudi izpeljati kmetsko socinlno zavarovanje. Izda naj se okvirni zakon, s katerim se pooblašča ban, da more za svojo banovino pristopili k izvedbi socialnega zavarovanja kmetske-ga ljudstva.
Moj tovariš g. Štrcin je že navajal nekatere zadeve in potrebe, ki se nanašajo na kmetijstvo v Sloveniji. Naj se dotaknem nekaterih drugih zadev.
Važno vprašanje je ureditev težkoč pri izvajanju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Kakor je bila uredba potrebna in v mnogih ozirih dobra za našega kmeta, vendar je praksa pokazala mnogo pomanjkljivosti in težkoč pri izvajanju uredbe. Pozivljem g. ministra, da vse tozadevne predloge in spomenice, ki so se predložile ali v amandma-nih ali kako drugače, sprejme in uvažuje. Pri tej priliki še posebej izrekam prošnjo, naj izda kr. vlada Privilegirani agrarni banki, odn. davčnim upravam v dravski banovini v pogledu olajšanja plačevanja anuitet širokogrudna navodila in pooblastila v korist dolžnikom.
Nadalje je treba rešiti vprašanje prestrogega izvajanja predpisov (določil) zakona o neposrednih davkih. Odmera zgradarine za tiste zgradbe na kmetih in po vaseh, ki se samo slučajno, v sili in brezplačno dajejo v najem, povzroča mnogo in upravičenega nezadovoljstva. Z zgradarino 60 ne-zadovljni tudi tisti mali posestniki-kmetje, ki si z zaslužkom v tovarnah, rudnikih in drugod pridobivajo sredstva za preživljanje svoje družine.
Ko se je izvedla v Sloveniji klasifikacija zemljišč, se je izvedla previsoko. Katastrski čisti donos 6e je previsoko izračunal in sedaj je tudi davek in doklade previGoko odmerjen.
Cene kmetijskim potrebščinam so mnogo previsoke v primeri 6 cenami proizvodov, ki jih prodaja naš kmet. V zvezi je vprašanje vnovčevanja kmetijskih pridelkov in vprašanje ugodnosti prevoza, Železniško tarifo za prevoz kmetijskih potrebščin in pridelkov je treba znižati,
V načelni preračunski debati je tovariš g. dr. Lavrič poudarjal težko stanje našega kmetijstva. Poudarjal je, da je izvoz naših pridelkov zelo majhen in če bi se ljudstvo hranilo tako, kakor se hranijo drugi zahodnoevropski narodi, bi bili navezani celo na uvoz nekaterih pridelkov. Zato bi opozoril na nekatere važne proizvode našega poljedelstva, ki jih imamo in za katere je potrebno, da obdržimo zunanji trg, na drugi strani pa pospešujemo proizvodnjo z ozirom na množino in kakovost za izvoz. To so predvsem sadje, vino, hmelj in les.
Pohvaliti moram dosedanje delo kr. vlade
predvsem zaradi tega, ker je našla kr. vlada sredstva, da se bodo zgradili tako potrebni silosi za žito in 6adje ter kleti za vino. Bojim 6e le, da so sredstva, ki so na razpolago, mnogo prenizka ter upam da bo g. minister dobil možnost te postavke že v letošnjem ali V6aj v prihodnjem budžetskem letu povišati.
Nato obširno govori o trgovini s sadjem, hmeljem, vinom in lesom.
Da bo pa uspeh naših poljedelcev pri vzgoji in prodaji vseh teh navedenih pa tudi drugih pridelkov dober in uspešen, je treba, da skuša kr. vlada zaključiti ugodne trgovske pogodbe, gledati, da se ne delajo našim izvoznikom pri nakupu in prodaji deviz pri plačilu ali izplačilu z neklirinški-mi državami nobene ovire in tako omogočiti, da bo poljedelec za svoj trud in svoje delo čim bolje ali vsaj primerno plačan.
Nič manjše važnosti niso za gospodarsko življenje našega kmeta kreditne zadruge. Slovenci smo imeli razvito kreditno zadružništvo. Ko je nastopila 1. 1931 denarna kriza, so imele te zadruge poldrugo milijardo hranilnih vlog. Mogle so popolnoma zadovoljiti potrebe po kmečkem kreditu. Naša zahteva gre za tem, da se pomaga kreditnim zadrugam, da pridejo do popolnega zaupanja. Popolno zaupanje pa potrebujejo radi tega, da se obnovi varčevanje. Treba se je osamosvojiti od tujega kredita. To pa je mogoče le, če dvignemo domače varčevanje.
Končno je naglasil važnost kmetijskih zbornic.
Poslanec Rigler
V proračunski obravnavi kmetijskega ministrstva je govoril tudi poslanec Rigler, ki je naglasil, da je kmetijski proračun mnogo premajhen za potrebe našega kmetijstva. Kot slovenski poslanec je naglasil, da mora Slovenija uvažati žito, ker je v tem pogledu pasivna dežela. Kmetijsko pridelovanje je treba dvigniti zlasti z gnojili. Kot strokovnjak se je nato bavil z živinorejo ter s skrbjo za plemensko živino. Graja zaostalost veterinarske službe pri nas. Dalje govori o državni žrebčarni v Ponovičah. o bakteriološkem zavodu v Ljubljani, nakar preide na melioracijo naših kmetskih zemljišč. V tem pogledu zlasti naglaša potrebo izsuševanja ljubljanskega barja ter izsuševanja močvirij v občinah Sodražica, Ribnica in Velike Lašče. Na koncu naglaša, kolike važnosti je za narod in državo močan kmetski stan, kateremu mora država posvetiti mnogo več ljubezni in pozornosti.
Poslanec Smersu o važnih vprašanjih socialne politike
O ministrstvu za socialno politiko je med drugim govoril poslanec Smersu, ki je imel izčrpen govor o nalogah socialne politike ter je med drugim naglasil te-le važne stvari:
S pametno socialno politiko bomo najlažje preprečili delovanje komunizma, ki je močan le tam, Kjer vlada krivica. V izvajanju socialne politike smo se v preteklosti preveč naslanjali na tuje vzorce ter zato nismo vodili te politike tako, kakor 60 zahtevale naše domače potrebe in razmere. Pri tem delu se ne smemo dati vplivati od kapitalističnih gospodarskih ljudi pa tudi ne levičarskih demagogev.
Nova doba v naši socialni politiki je prišla, ko je postal minister tega resora današnji predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. V njegovi dobi so se razna delavska vprašanja pri nas tako rešila, kakor jih niso doslej rešile niti vse zahodne države. V teh postavah je nov duh, duh novega časa. Na teh temeljih bo treba delati še naprej.
V nadaljnjem svojem govoru potem natančno oriše vprašanje našega delavskega zavarovanja ter naglaša, kaj je treba izboljšati ter spremeniti. Zlasti je važno vprašane decentralizacije tega zavarovanja. Dalje govori o nameščenskem pokojninskem zavarovanju, ki se je sedaj razširilo tudi po drugih pokrajinah. Treba pa je v to zavarovanje prevzeti še trgovske sotrud nike, zobne tehnike, strojnike itd,

Posebno poglavje je posvetil vprašanju pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo za rudarje ter preide nato na rudarsko zavarovanje, ki pa spada pod drugega ministra. Omenja še zavarovanje časnikarjev, nakar se obširno peča z vprašanjem, kako skrbeti za brezposelne delavce. V tej zvezi je zlasti naglašal težko stanje sezonskih delavcev, ki je za nje premalo poskrbljeno.
Vprašanje zase je vprašanje skrbi za naše obrtne vajence. Pri nas v Sloveniji se je v tem pogledu sicer marsikaj storilo, vendar je vse to storila zasebna skrb, ne pa javna. Tako imamo nekaj prav lepih va-jenških domov, imamo kolonije za vajence. Toda vse to je premalo. Nato navaja, kaj bo morala javnost storiti za vajence.
Obširno je nato obravnaval vprašanje delavskih plač ter*Vprašanje kolektivnih pogodb, nakar je prešel na skrb, ki jo moramo imeti za naše poljske delavce, zlasti za tiste, ki hodijo kot sezonski delavci za delom v druge kraje in države.
H koncu omenja, da je bilo lansko leto v finančnem zakonu pooblastilo za ustanovitev socialno-eko-nomskega instituta, ki naj bi ga ustanovilo socialno ministrstvo. Ker se to še ni zgodilo, predlaga, naj se to pooblastilo še letos sprejme v finančni zakon, ker so taki zavodi naši državi potrebni.
Poslanec dr. Klar za naše izseljence
Poslanec dr. Klar je v obravnavi socialnega preračuna zlasti naglašal dolžnosti države in nas vseh do naših izseljencev. Izrazil je vse priznanje prejšnjemu socialnemu ministru Dragiši Cvetkoviču, ki je za to veliko nalogo imel toliko smisla. Nato zahteva, naj bi se dosedanja služba za izseljence preuredila. Kakor je govornik že lani predlagal, naj bi se ustanovila izseljenska zveza, ki bi bila ustanova strokovnjakov vse države. Potem govori o novem našem izseljevanju.
Zadnje čase se je pri nas začelo izseljevanje, to je izseljevanje sezonskega delavstva. Izseljensko vprašanje je bilo pri nas 40 let zanemarjeno, zaradi česar smo Slovenci, pa tudi Hrvati utrpeli velikanske narodne izgube. Zato z veseljem ugotavlja važnost Izseljenske zbornice, ki se je ustanovila v Ljubljani. Ta ustanova je za Slovence mnogo večje važnosti kakor pa za Hrvate ali Srbe. Pomniti namreč moramo, da je več ko polovica slovenskega naroda zunaj naših državnih meja. Važna naša narodna zahteva je ustanovitev izseljenskega doma v Ljubljani, nakar je sedanji predsednik vlade g. Cvetkovič načelno že pristal. V tem domu naj se ustanovi izseljenski muzej ter izseljenski arhiv.
To dvoje je velike narodne važnosti za nas, saj imamo v svoji izseljenski zgodovini toliko, kar je treba ohraniti kot svet spomin. Omenja pri tem delovanje našega škofa Barage, misijonarja Pirca in drugih pionirjev, ki so v Ameriki orali ledino. Medtem ko je bil Baraga misijonar in učitelj Indijancev, je bil Pire tudi telesni dobrotnik Amerike, saj je on s slovenskimi jabolki ameriško državo Michigan spremenil v najbogatejši sadovnjak Amerike. Dokaze njunega dela moramo zbrati in hraniti.
Dalje naj se v tem domu ustanovi izseljenska knjižnjica. Potem govori o nalogah, ki čakajo državo v Ameriki, kjer je treba ustanoviti več izseljenskih komisariatov. Naša dolžnost je skrbeti, da bodo v tujini rojeni naši ljudje prihajali domov na obiske, in sicer ne le iz Nemčije, marveč tudi od drugod, iz Amerike in od povsod, kjer žive naši ljudje.
Smisel za naše izseljence je treba zanesti v vse plasti našega naroda, čemur naj služi zlasti šola. V tujini imamo Slovenci nad 1,200.000 izseljencev, Hrvati tudi toliko, Srbi pa najmanj 50.000. Vsi ti so naši in moremo skrbeti za nje.
Poslanec dr. Sevšek o naših bolnišnicah
K socialni politiki je govoril tudi slovenski poslanec dr. Maksim Sevšek, ki je kot zdravnik naglašal tele misli:
Dasi moramo priznati veliko delo tega ministrstva, vendar je treba reči, da nas marsikaj ne zadovoljuje. To ni krivda sedanje vlade, marveč "e krivda samega sistema. Krivica pa je v tem: [e preveč birokratizma, je vse preveč centralizirano in končno je zdravstvena služba nepravično razdeljena.
Birokratizem vedno bolj ubija zdravnike bodisi po bolnišnicah, bodisi na deželi. Zdravniki postajajo goli uradniki, človek z raporti, statistikami, referati noč in dan, ne zdravnik, marveč arhivi Zato pa so se res napolniti arhivi- umrljivost pa se ne manjša tako kakor bi bilo treba.
Centralizem že celih 20 let gnjavi vse panoge našega življenja, tudi našo zdravstveno službo. Zato naglaša: Naše zdravstvo, naše državne bolnišnice je treba vrniti našim samoupravam, kar je v programu sedanje vlade. Samouprave bi mogle najbolje organizirati zdravstveno službo v svoji deželi.
Zdravstvena služba je nepravilno razdeljena. Preventivna medicina, ki skrbi za zdrave, da ne zbole, in kurativna medicina, ki skrbi za zdravljenje obolelih ljudi, ti dve medicinski službi delujeta vsaka »a se brez vsake zveze. Naše bolnišnice so bile deležne tako malo skrbi, da so postale, kakor je nekdo dejal, le še »delavnice za popravila zlomljenih udov«. Kaka ne sme biti bolnišnica, kaže ljubljanska splošna bolnišnica, ki
bi sicer morala biti središče vse zdravstvene službe v Sloveniji. Zgrajena leta 1806 za 10.000 bolnikov na leto, mora sedaj sprejemati 30.000 bolnikov. Nato popisuje strašne razmere v tej bolnišnici. Celih 20 let država ni nič storila za to bolnišnico. Leta 1936 je bil sicer zgrajen kirurški paviljon, ki pa zaradi pomanjkanja denarja še danes ni opremljen. Na podlagi številk, ki jih je nabral, dokaže, da ima ljubljanska državna bolnišnica poleg belgrajske največ bolnikov na leto, zato pa najmanj postelj med vsemi državnimi bolnišnicami v državi ter najkrajšo dobo zdravljenja (7—8 dni).
Zato zahteva kredita 1,800.000 dinarjev za opremo kirurškega paviljona v Ljubljani. Zahteva, da se izdelajo načrti za novo državno bolnišnico v Ljubljani, ki bo dovolj velika. Medtem pa se mora sedanja stara bolnišnica nemudoma prenoviti in razširiti.
Nato govori še o naših banovinskih bolnišnicah, ki so po večini zastarele in prepolne. Ni v skladu z našim narodnim čustvom, da morajo naši bolniki v druge države hoditi, če gočejo priti v dobro bolnišnico.
V drugem delu svojega obširnega govora obravnava zdravljenje jelike. Kaj nam pomaga, ko bi vsi zdravniki vse države šli iii poiskali jetičnih bolnikov, ko pa teh revežev nimamo nikjer zdraviti. Dokler ne bo v vsaki banovini vsaj ene bolnišnice za jetične bolnike, bo vse prizadevanje zaman.