PIŠE: JANEZ VSEVED
»PODJETJE, TO SEM JAZ«
Že dalj časa me vznemirja tale modra Marxova misel, ki je dan-današnji od sile uporabna:
,,Subjekt ni vedno tisti, kar sam misli o sebi daje, marveč je tisto, kai v resnici je."
Ko sva se oni dan z Janezom Trdorokcem ob poliču vina za-pletla v zanimiv pogovor, sem znova piišel do spoznanja, kako prav je imel Maxx. Janez je nam-reč direktor nekega manjšega podjetja in vcdno, kadarkoli pogovor nanese na to podjetje, govori o njem kot o svoji last-nini. Navadno kramlja v prvi osebi, češ sam vodim kadrovsko politiko, sam sem izdelal in pred kolektivom objavil program proizvodnje, sam sem podal poro-čilo o finančnem poslovanju podjetja, sam sem zgradil ta in ta novi objekt, sam sem dal podreti to in to stavbo, sam sem k naše-mu podjetju priključil ta in ta obtat, sam sem dal odpoved temu in temu delavcu in podob-no.
In ko je Janez tudi meni začel naštevati svoje neprecenljive in nenadomestljive direktorske za-sluge pri podjetju, sem ugotovil, da tale možak ni kar tako od muh in da (pre)trdo drži vajeti v tokah.
,,Pa si prepričan, da je to, kai delaš, najboljša pot, ki si jo ubral? " sem ga nekako plaho vprašal, zavedajoč se, da s takš-nim predrznim in provokativnim vprašanjem kar dosti tvegam.
,,Popolnoma sem prepričan, da ladjo dobro krmarim in da ne bo nasedla na skalnate čeri," se je Janez na amboličen način od-rezal, srknil iz kožarca ter pribil: ,,Pri delu me vodi intuicija."
,,Ali so mai tudi podrejeni de-lavci zadovoljni s tvojim nači-nom voden a podjetja? " sem pievidno drezal vanj.
,,Vedno so bili in bodo v pod-jetju nezadovo^neži," se je Trdorokec modro izmOcal," a takih ptičkov se hitro znebim."
Moj sobesednik se je primak-nil bliže k meni, se previdno ozrl naokoli, če naju kdo neopazuje in mi skoraj šepnil na uho:
..Prijateljdek, moje načelo se glasi: Kdor ni z mano, je proti meni. Sredine ni in amen!"
,,Kaj pa, če ima kdo nekoliko drugačno mnenje od tvojega," sem izdavil.
,,Taki primeri so v našem pod-jetju zelo redki; ie pa že so, po-tem ,,poskxbim" tudi za take predizneže.
V hipu se je vse zavrtelo okoli mene. Misli so rai odtavale za ne-kaj stoletij nazaj. Obšel me je občutek, kot da sem v viteški dvorani, v kateri sedi na pol-tronu, obdan z vsem sijajem fev-dalni mogotec in svojim podlož-nikom deli nepreklicne in večno veljavne nauke in le-ti samo ki-majo.
,,Kako pa zunaj podjetja gle-dajo na vase medsebojne odnose in ocenjujejo tvoje delo? " sem znova načel pogovoi.
,,Misliš na tiste vohljače v občini? "
,,No, recimo na tiste!" ,,Zaradi njih imam že sive lase. Vedno nekaj vohljajo po podjetju. Vsi so se spravili nad-me, od komunistov in sindika-listov do SDK, pravnikov in raz-nih dmgih ne bodi jih treba. Eni mi očitajo, da dižim samo-upiavne organe na povodcu, dru-gi spet, da samovoljno postav-ljam in odpuščam delavce, tretji zopet čvekajo, da si nezakonito prilaščam družbeno imovino." ,,Seveda, če si znotraj pod-jetja z železno logiko vse podre-dil svoji volji, potem je razum-ljivo, da raora nekdo posredovati od zunaj," sem ugovarjal.
Trdorokec pa se ni dal kai tako ugnati v ,kozji log in je takoj prešel v protinapad:
,,S kakšno pravico se vtikajo v podjetje? Zarae so dvoličneži. lizuni, dlakocepci, lažnivci, skiatka bič božji in huda nad-loga za kolektiv."
Trdorokec je v ihti robantil in z rokami krilil po ziaku, kot da bi se branil nadležnih muh.
,,Toda bodi vendai nekoliko bolj samokritičen," sem ga znova začel obdelovati," polozaj piesojaj trezno. Že viabci na strehi čivkajo o tem, da si pre-več trmast in zaverovan v svojo nezmotljivost. Mai ni to po ma-
lem že tvoja osebna tragika, ko ne vidiš svojih napak!" sem po-vzemal.
,,Ti tvoje moralne pridige obdrži zase ali pa jih naprti komu diugemu; meni že ne boš solil pameti," me je Trdorokec osorno zavinil.
In tako sva ob slovesu ostala vsak na svojem bregu. Med potjo domov sem še dolgo premišljeval o subjektu (direktorju Tidorok-cu), ki ni isto, kai sam misli o sebi, da je', marveč je tisto, kar v resnici je.
Skodljive posledice takega krmarjenja pa kiepko čuti na svoji koži ves kolektiv.
..Sončni kralj" Ludovik XIV. je njega dni vzkliknil: ,,Država, to sem jaz!"
Naš Trdorokec pa vzklika: ,,Podjetje, to sem jaz!"