4—J V zvezi z razpravo o letošnjem družbenem planu koprskega okraja smo zastavili nekaj vprašanj predsedniku Gospodarskega sveta tov. Janku Markiču, ki nam je nanje odgovoril, kakor sledi. V čem se razlikuje letošnji plan od prejšnjih glede na ustvaritev na-rodru?ga dohodka in koliko bo ta predvidoma znašal? Predvsem moram opozoriti, da ne morem dati točnih odgovorov na nekatera vprašanja v zvezi z izdanim predlogom družbenega plana za tekoče leto 1954 iz razloga, ker v času njegove sestave še niso bile izdane nove uredbe ter tako niso bili upoštevani vsi, temveč le nekateri glavni novi ekonomski instrumenti. Ker se naše gospodarstvo že sedaj razvija v skladu s prinoipi ekonomike FLRJ, se logično kaže nujna potreba po aplikaciji novega gospodarskega sistema tudi pri nas. Ta sistem pa zahteva tudi tvstvene spremembe v planiranju. Predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Svelozar Vukmanovič-Tempo, jc o tem podal pred kratkim uredništvu »BORBE« svoje odgovore, ki veljajo tudi za nas. ind.-rud. 733.629 na 809.809 v kmetijstvu 861.585 na 890.190 v ribištvu 48.724 na 59.400 v gradben. 144.740 na 178.086 v prometu 112.853 na 129.717 Investicije v rudnik Sečovlje bodo dale v tekočem letu prve rezultate, in sicer pričakujemo, da bo proizvodnja letos znašala okrog 15 — 16 t'"soč ton. Prav tako se vsled mehanizacije znatno povečuje (za okrog 35%) proizvodnja opeke, a kapaciteta v ladjedelnici Piran za približno 11,2%. V letošnjem letu začne z novo proizvodnjo tovarna ključavnic, tovarna igrač in povečana proizvodnja v tovarni pohištva Sta. — V kmetijstvu se dviga dohodek vsled dosedanjih regulacijskih del, vsled predvidene večje in Se boljše obdelave zemlje, selekcije in od novoustanovljenih Kmetijskih posestev. — Ribištvo bo že v začetku nove sezone razpolagalo z 9 novimi objekti, in sicer s 7 pliva-rioami in 2 večjimi ribiškimi ladjami za odprti ribolov. Promet je zadnje mesece preteklega leta dobil 6 novih osebnih avtobusov, kar mu omogoča, da zadosti vsem potrebam v normalni sezoni. Okrepitev s prevodnimi sredstvi je pa tudi znatna v ostalih gospodarskih podjetjih. To so samo nekateri glavni vzroki, ki močno vplivajo na porast narodnega dohodka V LETU 1954, remi ar moram poudarim, da se Isti še lahko nekoliko poveča, če bodo delovni kolektivi začeli odločno borbo za večjo proizvodnjo in storilnost v delu, ter za boljšo kvaliteto in asortiman. Naša industrija, kolikor je je, je po večini zastarela. Kaj predvideva plan glede na modernizacijo in kakšno investicije za njen nadaljnji raz-voj ter za uvedbo novih industrijskih panog? V preteklem času je bilo sicer že mnogo storjenega v tem pogledu, toda tudi letos predvidevamo nabavo nekaj novih strojev za industrijo. Tako n. pr. predlagamo, da se dosedanja predelava sadja in zelenjave ter izdelava podobnih proizvodov koncentrira v enem o-bratu, kateremu jc za to treba dati sodobno postrojenje, če hoče konkurirati v kvaliteti in ceni na tr- Iz tega sledi, da ob aplikaciji novih uredb lahko pride do nekaterih sprememb predvsem v formiranju narodnega dohodka, kar pa v globalu ne more dati večjih, oziroma odločilnejših razlik. Zaradi navedenega je sedanji predlog družbenega plana v ponovnem proučevanju. To pa seveda ne more zavreti razprave, ki se je že pričela, še prav posebno pa ker program investicij v predlogu ostane v glavnem isti. Po dosedanjem osnutku se letošnji plan razlikuje od prejšnjega glede na ustvaritev narodnega dohodka v tem, da se isti povečuje od 2,774.602.000. na 2,909.773.000 aH za 6% vsled povečane proizvodnje in investiranja v preteklem letu. Po dokončnih izračunih pa lahko pričakujemo del povečanje narodnega dohodka. Glavno povečanje zaznamujemo v naslednjih panogah: t. j. na 110,4 % t. j. na 103,3 % t. j. na 121,9 % t. j. na 123,0 % t. j. na 114,9 % ž šču. V ta namen smo predvideli 100 milijonov din. Ta predlog investiranja pa ni važen le zaradi tega, da preidemo od primitivnega k modernejšemu načinu proizvodnje temveč je važen zaradi tega, ker lahko procentualno znatno zvišamo to proizvodnjo, s tem pa seveda predvsem in na vsak način tudi kmetijsko proizvodnjo. Na primer samo proizvodnja paradižnika bi lahko bila za približno 300% večja od dosedanje, če bodo naši proizvajalci pravilno prijeli za delo. Podobne možnosti povečanja so tudi v drugih kulturah odnosno proizvodih. Prav tako moramo NUJNO mehanizirati delo v tovarni ščetk Bistra«, kajti, če nadaljujemo z ma-nuelnim delom, kot je sedaj, moramo računati samo na likvidacijo te proizvodnje, kar pa ni v našem interesu. V ostalem je v programu dokončanje sedanjih ključnih objektov, in sicer: rudnika Sečovlje, tovarne igrač, tovarne ključavnic, tovarne pohištva, hladilnice in nekaterih manjših investicij v proizvodnji. Novih inaustnjsKrji panog nimamo letos namena uvajati in sicer iz razloga, ker moramo 1. najprej dokončati načete objekte, 2. razširiti proizvodnjo, kjer je možno, in 3. izkoristiti kapacitete, s katerimi razpolagamo. Na ladio za prevoz blaga, ki jo imamo v programu, gledam kot sestavni del investicij v industriji, ker je n. pr. samo po sebi razumljivo, da rabimo pomorsko prevozni park za prevoz premoga, soli in o-stalili proizvodov. Po predlogu je predvidena le gradnja nove klavnice in mlekarne, s čimer bi rešili dva zelo pereča problema. Velik poudarek dajejo gospodarstveniki kmetijstvu v našem okraju. Dejansko se ukvarja s kmetijstvom velika večina tukajšnjega prebivalstva. Zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer prinaša kmetijstvo lepe dohoilke. Kakšni ukrepi so predvideni za večji razvoj posameznih kmetijskih panog in za izboljšanje življenjskih razmer na našem podeželju (elelzrijikacija, voda, ceste in lako dalje)? Kmetijstvo je po formiranju narodnega dohodka ena najvažnejših panog gospodarstva v našem okraju. Toda, kot je rečeno, obstajajo še ogromne možnosti za povečanje proizvodnje. Zaradi tega je pravil- no, da se v letošnjem letu začne s pospešenimi deli na obnovi vinogradov, formiranju posestev, regulacijah itd. V programu predvidevamo za regulacije in pogozdovanje iznos 49,500.000 din, medtem ko za ostale investicije v kmetijstvu predvidevamo nad 100 milijonov din. Jasno je, da tako pravilno vložena sredstva morajo v dogled-nem času pokazati rezultate. Za naše podeželje pa razen tega predvide-(Nadaljevanje na •/. strani) Ne samo v gorah in dolinah, tudi pri morju je prejšnji teden padal sneg. Lahko si predstavljate koprskega ribiča, kako je pogledal, ko je zjutraj prišel v pristan šče. Njegov čoln je bil poln... »Rib!« boste vskUtaiUi. Ne, pač pa tistih mehkih in belih snežnih kesmi-čev. Natihoma so padali ponoči in se oprijeli krova in dna čolna, Vse, kar jih je padlo v morje, pa je to sproti spremenilo v vodo, Fotograf je moral pohiteti, ker je sonce že kukalo skozi oblake in se čudilo beli pokrajini od morju. Kot vidite, mu je uspelo ,.. Prava redkost je sneg pri morju Zato pa sta tako zadovoljna LETO III, ŠTEV. 3 Koper, peteh 15. januara 195(1 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Poštnina plačana v gotovini mm-rnm 1 'Nekoč j« LLla vel tka ravnina, ve, ki so si jih uredili z velikim deteljo, sadili pa krompir, paradi-la voda Karlouja, ki je po dva in njive. Kmetje so bili zelo žalostni, čujo lepe pridelke. Zaskrbljeni so ki bo iikrotil ta potok, da nam ne Ta pravljica je bila vendarle resnična vse od časov gospostva Beneške republike in naprej do leta 1945. Kmetje \z Tribana, Vaaiganela, Manžana, Babičev, Marezig, ki so imeli njive v tej dolini, so skoro vsako leto trpeli v. lik o škodo na poljskih pridelkih. Zaman pa so čakali, da se bo kaka oblast zga-Potok Karlonja {Cornalunga) za-čenja pri Vangainelu, kjer se zbirajo vode iz več dolin. Vprašanju regulacijo tega potoka je bilo vsako leto nujne.j še. Ljudje sami so občutili, da je prišel čas, to lahko spregovorijo in .izrazijo željo, da bi % Na tej ravnimi so imeli kmetje nji-naporom. Sejali so pš.nieo, koruzo, žuik in zelje. Po tej ravnini je tok-tudi večkrat na leto poplavljala ko so videli, kako jim voda uni- ševali: Ali bo bo več delal škode? prišlo do uresničenja, Prizadevni in goupod>aretko rstzgledani tov. Anton Furlanič iz Munžaoiia jc kot dopisnik rubrike, »Istrski dnevnik« v »Primorki m dnevniku« večkrat načenjal to -vprašanje. Opozarjal je na nujnost čimprejšnje izvedbe dol. Voda je večkrat napravila v obrambnih nasipih večje udrtinc in .poplavljala 3ijiix; in travnike. Pridno obdelovalce zemlje je bolelo, ko so videli, kaiko jim voda uničuje njihovo pridelke. Regulacijska dola so zdaj v polnem teku. Že dva aneseca je na delni velik )i>ager<(, stroj, ki .je že I lili mssmM 1 Pri regulaciji Karlonje uveljavlja svojo moč sodelavce človeka nbage — stroj očistil dno potoka od morja vzdolž. in-kdanj.-Jh solin vse do Semedelc, Zdaj kopijo »bager« novo strugo, ki bo [H)v<-jLaiia s prejšnjo hi bo s stranskimi jarki zbirala v.-«) zastnja-jočo vodo iz nižjeležečega predela doline. Tudi obrambne -nasipe pri razcepil cest škoejan—Vaagunel- Šmarje so dvignili tam, kjer je voda ob nalivih udirala čeznje, deloma pa ?o napravili, nove. Na kraju, kjer dela voda oster ovinek in ga ni bilo mogočo razširiti, bodo nasipe obložili s cementnimi ploščami. Tako bo vodi omogočen hitrejši odtok ¿n ne bo zastajala. Za dokončno regulacijo potoka je določenih okrog 70 milijonov dinaT-jetv. Za napravo jarkov bo treba izkopati skupno 200.000 m3 zemlje, za zgraditev nasipov >pa bodo porabili okrog 25.000 m3 zemlje. Od skupnega zneska 70 milijonov bo šlo 36 -odstotkov za izvršitev zemeljskih del. Ko bodo ta dela končana, bo za vedno rešenih prc.d poplavami okrog 250 hektarjev najrodovitirejšo zem-Ije. Korak za korakom popravlja ljudska oblast zanemarjenost nekdanjih »gospodarjev«, ki so se na vsa usta bab ali s svojo kulturo. Pred nekaj leti so mla-dinske bri-gad-.- opravile veliko delo v dolini Sečovelj z regulacijo spodnjega toka Dragonje, -in Vaidemigc. Prav tako so v dolini reke Mirno pri Novem gradu mladinske in delovne brigado množičnih organizacij opravilo zelo veliko delo, ti bo koristilo celotnemu buj-kenru okraju. Zdaj so na v isti večja regulacijska delu hudournikov v Ozapski dolini in pri regulaciji hudournika Bracan v občini Gracišče. O 'teh za gospodarstvo itako pomembnih delih bomo še fiisali. ni3a in ukrotila potok. Šele nastorp ljudske oblasti, za katero so se tudi oni borili, je omogočil, da bo tudi to njjjiovo (vprašanje rešeno. Nova ljudska oblast je podedovala od prejšnjih oblastnikov obubožano in do skrajnih meja izčrpano gospodarstvo, porušeno in požganc vasj in na tisočo sirot padlih borcev. Težka dediščina. Vendar je vzela vsa najnujnejša vprašanja takoj na dnevni red. 'Ni pa mogla naenkrat rešiti vsega, kar so v stoletjih zanemarili prejšnji »gospodarji«. Nekaj o »Počitniški zvezi« na Pomorski srednji šoli v Piranu V preteklem šolskem letu je bela na Pomorski srednji šoli v Piranu ustanovljena družina Počitniške zveze. Ze ob ustanovitvi je štela družina veliko članov, dijakov Pomorske srednje šole skupno s profesorji, dijaki slovenske gimnazije iz Portoroža in rtalijansee gimnazije iz Pirana. Pod vodstvom upravnega odbora, se je družna lepo razvijala in kmalu prehredla vse začetne težave. To so razumela tudi mestna podjetja in tovarne v Piranu, ki so podprle družino z denarjem. Priredila je razna predavanja o prvi pomoči, v načrtu pa je predavanje o potovanju po Jugoslaviji In izdaja vod) ča po Piranu. Organizirala je tudi svojo družabno prireditev, ki so se je poleg članov udeležili tudi dijaki učiteljišča v Portorožu. Družina si je ob ustanovitvi zadala nalogo, da preskrbi ob velikih počitnicah prenočišča za potrebne goste — člane PZ Jugoslavije, kar je tudi izvedla. O tem so pisali tudi časopisi, k' so se o naši organizaciji pohvalno izrazili. Olani so sami izdelali kažipote, ki so jih namestili na križpoteh i n vidnih mestin. Dem, kjer so člani sami vodili dežurno 6lužbo, je obiskalo 154 prehodnih gostov — članov PZ. Druž:na je nabav.la tudi en šotor, kar pa ne zadostuje, ker šteje 70 članov. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da bo nabavila še nekaj .šotorov. Ob semestralnih počitnicah bo organizirala smučarsk tečaj. Sklenili so tudi, da še v tem šolskem letu priredijo nekaj izletov in predavanj, ob glavnih počitnicah pa veJi-kc taborenje. Upamo, da bo naša družina kmalu sposobna tekmovati z ostal mi PZ v našem okraju. — Ito Dobre m §l®íb© strani Imitara© pr@s¥etsaega del® pri Antonu Odkar imamo tako lepo dvorano v novem zadružnem domu, se je precej razgibalo tudi kulturno življenje. Oživelo je zanimanje za dramske predstave, pevski zbor redno vadi, stara godba nastopa ob rasnih proslavah, mlada godba pa, ki šteje sedaj 18 mladih godbenikov, pridno vadi že dve leti Učitelja plačuje iz lastnih žepov. Skoro vsako soboto in nedeljo imamo razne predstave. Ljudsko gledališče iz Kopra je pred kratkim gostovalo s Finžgarjevo ljudsko igro »Naša krti« in Frelihovo dramo »Vrnil se je.« V sobote) pa bo koprsko ljudsko gledališče uprizorilo otroško veseloigro. Ne gre pa vse tako gladko, kot bi moralo iti, če bi b io vsem ljudem na tem, da bi se v vasi kultura tako razživela, kot bi bik) želeti in bi se lahko. Ozkoglednost nekaterih in nepotrebno podcenjevanje mladih, sta napravili že veliko škode kulturnemu razvoju v vasi. Mislimo, da je potrebno, da to povemo. Mogoče bomo s kake strani dobili dober nasvet, kako ublažiti nepotrebna trenja, V decembru je dramska skupina prosvetnega društva nastopila z Goldonrtjevo »Pahljačo.« Gostovala je tudi v Sočerg- z velikim uspehom. V načrtu je imela še tri gostovanja, kti pa jih je morala preložili zaradi nenadnega odhoda članice dramske skupine Skrgatove. Zaradi nepotrebnega razburjenja (ker trenutno ni dobila zaposlitve), je pustila na cedlu dramsko družbo in začasno onemogočila delovanje. Da bi delo preveč ne zastalo, smo bili prsljeni dobiti drugo tc-varišico, ki sedaj marljivo študira njeno vlogo. Žalostno je, da njen oče. ki je bi obveščen in je sekretar ZK, nt preprečil hčeri nenadne ga odhoda na Reko. Drugo vprašanje sta stara in mlada godba. V nedeljo namerava mlada godba prvič nastopiti, ker je vsakoletna običajna »šagra«. Stara godba pa s tem ni zadovoljna n je mnenja, da ima samo ona pravico i-n prednost nastopabi ob takiih priložnostih, Kaže, da sta najbolj o-stra nasprotnika mlade godbe Er-nest Gregorič in Roman Jakomin, člana stare godba in člana ZK, ker grozita: »Boste videl', da se bo stara godba raabtla, če ne bomo igrali.« Pomjan nujno potrebuje novo šolsko poslopje Tisti, ki jim je na tem, da bi v vasi vladalo soglasje, obsojajo tako zadržanje. Zakaj ne bi prišlo do. skupnega nastopa obeh godb? Vsekakor je treba podpreti težnje mladih in jim dalti priložnost, da se bodo izkazan. Mislimo, da bi bilo prav, če bi nezadovoljnetži prebrali v poezijah Prešerna te-le verze: »Ko bo človeštvo vse ena družina, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi« Sv. Anton pa je tako majhen kraj in še na takem ozemlju — pa nočejo, da hi bili vsi kot eden. Da bi se vsa taka vprašanja uredila, bo treba čimprej Sklicati občni zbor prosvete in do podrobnosti pretres ti vse naštete zadeve. Potrebna bo rearganiiacija prosvetnega odbora, ureditev vseh doseda-njih nesoglasij in utrditev zavesti Skupnosti. Ne samo to. Mislimo celo na ustanovitev društva »Partizan.« — ič — Kdo še ne pozna Dola in Hra-stovelj, ki slovita po veliki gostoljubnosti ljudi ;'n dobri kapljici muškata? Od Mostičja pelje ozka pot, ki jo lahko napraviš v dobre tri četrt ure. Hrastovlje se ponašajo z mogočnimi razvalinami starega gradv, kjer so nekdaj prebivali graščaki Hrasti. Od tam pelje pot v Dol — majhno vasico, zaprto med visoke kraške pečine, obraščene a nizkim grmičevjem. Čeprav je Dol tako odstranjena vasioa, prebivajo v njej ljudje polni humorja in želje po kulturnem ž'vljenju. Da je to res dokazuje Silvestrov večer, ko so se vsi, stari očani, ženice n otroci udeležili kulturne prireditve. Nobenega ni zadržala burja, ki je tako trdovratno zavijala okrog ^voglov. Otroci so nastopit z igrico: Dedek Mraz prihaja in večjim številom p?smi in deklamacli. Njihova srca so trepetala od velikega pričakovanja. Morali bi jih slišati, kako so zadoneli mlad: glasovi ob pesmi žabe in kako jo Kekčeva pesem spravila v dobro voljo poslušalce. Spored je izpopolnila mladina z veselimi skoči. Dedek Mraz jih jo nato bogato obdaroval, za kar se mu vai otroci lz srca zahvaljujejo. C. K. Na seji občinskega ljudskega odbora Šmarje smo obravnavali osnutek družbenega plana za leto 1951 in ugotovili pomanjkljivost, da v osnutku ni predvidena gradnja poslopja osnovne šolo v Pomjanu. K tej pomanjkljivosti jc treba dodati nekaj pojasnil. Pomjančani, člani občinskega LO Šmarje in vsi, ki poznajo to vas, so soglasni v tem, da jo gradnja osnovne šole v Pomjanu veliko bolj po-trelma kakor nekateri drugi objekti, predvideni v osnutku družbenega plana. Sedanje zasilno poslopje nikakor ne odgovarja namenu. Ima en sam prostor v velikosti 5x10 metrov s petimi okni, ki se slabo zapirajo. Kljub temu', da jc v .učilnici peč, je v njej mraz, ker ima burja prost vstop pri oknih in v stropu. Razumljivo je, da otroci, ki prihajajo po 2 lun daleč, ne morejo slediti pouku, ker jih zebe. Šolo obiskuje 25 otrok in so skoraj vsi sirote padlih borcev, Vas Ponujan je poznana kot zelo zavedna, saj je ljudstvo vso dalo za partizane. Od 100 gospodarstev je skoraj vsaka hiša dala po eno ali več žrtev v NOB, Med vsemi vasmi v občini jc bila najbolj prizadeta. Med prvimi so tu postavili spomenik padlim borcem in zgrabili za krampe pri obnovi in elektrifikaciji. Pomjančani se razburjajo, in sicer upravičeno, ker ugotavljajo, kako so drugod v okraju zgradili šole in kulturne domove, le zamje šo ni bilo napravljenega nič. Žc vse od 1. 1917 jim je bila obljubljena gradnja šolskega poslopja. Resnica ic ta, da nimajo niti primernega poslopja za kulturne predstave in prav tako ne za trgovino in gostilno, da ne govorimo o učiteljih, ki stanujejo v zelo neurejenih prostorih. Predlog občinskega LO Šmarje in Pomjančanov je, da 'bi so zgradilo šolsko poslopje z eno ali dvema učilnicama in stanovanjem za učitelje, da so zviša v osnutku plana postavka r?-.a kulturo in prosveto in da bi zgradili šolo že v temi lotu. Prostore sedanje učilnice naj bi uporabili za otroški vrtec, saj je v vasi 40 otrok. Lahko bi ukinili osnovno šolo v Manžanu, katero obiskuje le 8 do 10 otrok, in bi otroci hodili v Pomjan, ki je le en km oddaljen. Saj obiskujejo šolo v Pomjanu otroci iz Fjeroge in Zupančičev, ki sta 2 'km oddaljeni. Tako bi novo šolsko poslopje služilo za Manžan, Pomjan, Fljerogo in Župančiče. Skrb oblasti naj bi bila vedno usmerjena v prvi .vrsti do tistih vasi, ki so vse dale v NOB. D. J. Kmetje so zadovoljni, da je mraz nastopil sedaj, ko vse v naravi počiva in spi. Zemlja bo dobro pre-mrznila, kar bo vplivalo na njeno rodovitnost. Nenadni nastop mraza bo uničil veliko škodljivcev v zem- lji in na sadnem drevju. Zimska zmrzal bo zrahljala zemljo, da bo lahka za obdelovanje. Kjer nimajo primernh kleti, bi mraz lahko škodoval krompirju. Skladiščnik kmetijske zadruge v Pobegih je pet dni in noči zaporedoma kuril v skladišču, kjer ima zadruga shranjenega okoli 70 sto-tov semenskega krompirja in ga je tako obvaroval, da ni zmrzniL Krompir je zadruga nabavila od kmetijske zadruge pri Sv. Luciji, ki je imela zelo dober pridelek. V sončnih legah so nekateri žs vsej al i zgodnji grah, Takoj, ko se bo vreme malo utoplilo, bo setev graha v polnem teku. V vinogradih so vsa dela opravili pravočasno, ker je vreme dopuščalo. Kmetijska zadruga ima na razpolago vseh vrst umetna gnojila, otrobe za živino in semenski krompir. Vse bližnje zadruge nimajo ne ot-rob in ne krompirja. Člani domače zadruge bi zelo radi kupovali u-metna gnojila, pa jih ne morejo, prvič ke.r so predraga, drugič zaradi pomanjkanja denarja, ker jim je lanska toča napravila veliko škodo. Nekateri si pomagajo s pripravljanjem humusa in umetom gnojem. — bp — Peter-iMova vas Vsi smo začutili, da se nam jc z novim letom odvalil težak kamen o») srca. Svojemu namenu smo Izročili kulturni dom. Mladina jc pred tem dogodkom vsa vesela krasila dvorano le redek je bil tisti, ki mi čutil potrebe pomagati (Le potiho povemo, da sta bila izjemi brata Košči» ca). Na tto našo slavnost sta prišla predstavnika OLO Koper tov. Vilha-r in Vidmar. Upravitelj je imel kratek nagovor, v katerem je oznanil pomen kulturnega doma na vasi. Poudaril je, da se moramo za lo zahvaliti ljudski oblasti. Mladina se je^ upravitelju šole tovarišu Gojko-vueu izkazala hvaležno z lepim darilom. Tovariš Gojkovič si je pridobil splošno zaupanje mladine, kar jo veliko. To dokazuje živahna prosvetna dejavnost kulturno prosvetnega društva. Zdaj se učimo Žižkovo ljudsko igro nMikiova Zala«, ki jo bomo v najkrajšem časa igrali. Čeprav nastopa -veliko oseb, nismo bili -v zadregi za ljudi. Mladina je bila takoj pripravljena na sodelo-vanje. Obiskalo nas je tudi koprsko gledališče s Frelihovo dramo »Vrnil se je«. Ljudje so bili zelo navdušeni nad predstavo in so dramo dobro razumeli. -ai. Vsakdan ji prizor iii Nove vasi v Slovenski ¡stri — Po seno gresta . .. luntariev TEČAJI RDEČEGA KRIŽA Decembra preteklega leta so pričeli tečaji na Pečinah, v Breginju, v Brežnibi, na Livku, v Podmelcu, v Dolenji in Gomji Tribuši in v Idriji, kjer sta celo dva taka tečaja. Desetdnevni tečaj se vrši v ■Cerknem in je predviden tudi v Tolmnu, v Kobaridu in v Bovcu. Slabo pa potekajo priprave na Mostu na Soči1, (kjer mladinke mislijo, da že vse znajo in se celo upirajo. Tečaje vodijo osnovne organizacije R-K. Predavajo pa učitelji, medicinske sestre, higieničarji, babice in zdravniki. Snov predavanj je higiena, epidemiologija, sodobna prehrana, nega dojenčkov, dizinfekci-ja, skratka: priprava ženske mladine za bodoče materinstvo. V omenjenih krajih je veliko zanilmanje za predavanja, saj se jih udeležujejo celo nevpisani slušatelji V vsem okraju je sedaj prijavljenih 457 deklet. Pričakujemo, da bodo ob semestralnih počitnicah tečaji še bolj oživeli. Občinski odbori RK, ki so bili izvoljeni že v začetku lanskega leta niso zaživeli v nobeni občini, razen v obč ni Tribuša. Odbori SZDL bi ¡jih morali zbuditi 'iz mtrvila. Iz-vljenih je bilo 86 odborov, dela pa jih le manjše število, tako v Gornji in Spodnji Tribuši, v Kobaridu, v Breginju, v Otaležu, S tržiščih in čadrgu. V Bovcu je bil začetka najbolj delaven odbor, pa je nato popolnoma popustil, prav tako v logu pod Mangartom, kjer je celo izstopilo 36 članov, V bodoče bo treba dati organizaciji RK malo več politične vsebine, če hočemo, da bo lahko vršila svojo dolžnost. Mladinske volitve in že kaj .. . V decembru so mladinske organizacije pričele izvajati volitve. Med najboljšimi je mladna na Bovškem, ka je že zaključila volitve in j e imela občinsko konferenco. Zasluga za to gre občinskemu komiteju mladine. Tudi v občinah Idrija, Most na Soči in nekaj drugih so zaključili volitve. Zdaj pripravljajo okrajno mladinsko konferenco, ki ji bo prisostvovalo okrog 200 delegatov. Udeležba na volitvah je bila zadovoljiva, od 80 do 100 odstotkov. Slaba je bila v Tolminu, Kobaridu in v Cerknem. Mlad:'na Tazpraivlja na sestankih o utrditvi organizacije, dela dosedanjih odborov in udeležbi na večernih kmetijskih šolah ki je ponekod slaba. Tako v Cezsoči, kjer se nekateri mladinci celo upirajo obisku. že pred časom so žene na konferencah poročale, da se je mladina v Trebuši, na Mostu na Soči, v Cerknem ta nekaterih drugih hribovskih vaseh udala alkoholizmu. Tu bo moraila organizacija SZDL in vse ostale organizacije odločno nastopiti, da se mladino odvrne od te kvarne poti. Ah nimamo po vaseh prosvetnih društev, knjižnic, igralskih skupin, pevskih . zborov, tam-buraških in godb en ;h- krožkov, kjer bi mladina 'koristneje uporabila prosti čas in se usposobila za bodoče življenje in poklic? Novice iz lijaka V nedeljo je bil v štjaku gospodarski sestanek; udeležili so se ga vsi člani kmetijske zadruge ter drugi kmetovalci. Razpravljali so o napredku KZ in drugih gospodarskih zadevah. Da bi se kmetijska zadruga še-bolj okrepila, bo prevzela v upravo električni mlin, ki je dosedaj obratoval samostojno in ni imel pravega upravnega organa. Mlin so kupili leta 1951 vaščani iz Stjaka in okoliških vasi. Kmetijska zadruga jim bo odplačala deleže v sorazmerju prej vloženega prispevka. Na pobudo upravnega odbora, so uvedli pobiranje mleka po vaseh; v Stjaku namreč tega niso delali 4n prav zaradi tega je bil marsikateremu prikrajšan gospodarski dohodek. Tudi na kulturnem področju se je precej razgibalo. Pred kratkim so ustanovili prosvetno društvo »Višava«, ki šteje nad 40 članov; predvidevajo, da bobdo imeli z novim članstvom lepe uspehe. Zelja Stjačanov je, da bi tudi na komunalnem napredovali. Posebno pričakujejo, da bi cesto štjak— Vrabče razširili, za kar je v okrajnem merilu že osnovan načrt. S tem bi omogočili tudi avtobusni promet .Z a sedanje razmere pa naj bi vzdrževali vsaj cesto Stj.ak Ra-ša odkoder je cestna uprava odvzela cestarje. Novoletna ieta v Podrafli Malo kasno se oglašamo, ker nam je burja preprečila, da bi prej poslali, kako smo praznovali otroški dan. Otroci so se pripravili s kratko igrico, več recitacijami in pevskimi točkami. Nastopili so tako prisrčno domače, da so bili ljudje V ponedeljek je zasedal gospodarska svet LO meeitiue občine Postojna pod predsedstvom Antona Čehovina, Direktorji mestnih gostinskih podjetij in predseulniiki upravnih odborov so poročali o uspehih in pomanjkljivostih v svojih podje.tjili. Lahko rečemo, da so bila vsa podjetja iprav pošteno na rešetu kritike iu so organi mestnega gospodarskega čjveita njisoi ¡bala povedati vsakemu kar jo zaslužil: grajo ali pohvalo. Najbolj živa je bila razprava o gostinskem podjetju »Jadran« ter ihotelu-Teistavraeiji »Javormik«* d asi o vsaki v drugam smislu. Dejstvo je, da je neuspehe in kritike na račun hotela »Jaivornik« pripisati slabemu vodstvu in direktorju in ni pomagal izgovor, da je bil na orožnih vajah. Prav igcvtorvo bo treba v tem hotelu marsikaj popravili, če naj bo v 'bodoče res (ugleden lokal, ki ga bo vsakdo rad obiskal. Jamska restavracija je pokazala Prizor s Kolmriškega ■ ¡lil..... ■fiUP M" Vesela je, ker je. nagrabila toliko listja, da ga bo dovolj za vso zimo. zelo zadovoljni. Po predstavi je dedek Mraz obdaroval nad 100 o-trok. Pripomniti moramo, da je bila naša vas lani težko prizadeta od toče in kmetje niso mogli prispevati. Na prošnjo učiteljstva pa so prispevale: Kmetijska zadruga, organizacija SZDL in Mzarska zadruga Podnanos. Vsem trem se u-prava šole v imenu najmlajših najlepše zahvaljuje. Nekatera podjetja pa na prošnjo niso niti odgovorila. Tem moramo povedati, da niso razumela tistega velikega pričakovanja otrok, ki so na prste šteli, kdaj bo prišel dedek Mraz, Nič drugega! T. I. velik napredek. Od zamenjave direktorja, ikii je nastopila po znani obravnavi v našem listu, je podjetje napravilo velik korak naprej in se v glavnem rešilo perečega stanja — dolga. Izboljšana je bila Ludi postrežba in poslovanje. Težave so z gostinskimi kadri. Zaradi izrazito letnega turističnega značaja mesta, je težko dobiti dobre gostinske delavce, '.ker ostanejo pozimi nezaposleni. Prva naloga (mestnih gostinskih obratov bi bila, da v mrtvi sezoni poskrbijo .za dvig strokovnega znanja osebja, zlasti pa učenje jezikov. Slišali smo, da Gostinska zbornica pripravlja nekaj v to svrho, jamska restavracija pa v V menzi okrajnih (ustanov v Sežani (bivši hotel »Trst) je osebje nekaka tarča, v katero abonenti radi streljajo puščice svojega kritikantslva ter osebnega razpoloženja. Obed in večerja staneta v tej menzi 110 dinarjev na dan, kar jo za današnje razmere vsekakor minimalen znesek. Menza posluje na samostojnem gospodarskem računu dn je le od časa do časa deležna kake dotacije. Trenutno se hrani tukaj okoli 70 drž. luisliuižibeiniecv. Hrana ni razkošna, vendar zdrava in okusno pripravljena in vsebuje predpisano količino kalorij. Kljub temu so na dnevnem redu kritike posameznih izhirčnežev, ki hočejo uveljaviti svoj okus na račun »primorskih«, »kranjskih«, »istrskih« iln ne vem kakšnih kuharskih recop-itnr. Ta pojav je bolj ali manj udomačen po vseh menzah, vendar ut kulturen, še. manj pa primeren, da bi z njim abonenti nagrajevali mpra-vo lin osebje menze, ki se trudita, da hi 'zadovoljili goste. Vsakemu posebej pač ;ni moči lustreči. Nergači naj bi si rajši ogledali pogoje, pod ka-terimi dela osebje 'te menze. Kljub uzakonjenemu osemurnemu delavniku morajo delati uslužbenci po 10 do 12 ur ina dan, brez plačila nadur. Pomivalka posode se ho morala navaditi opravljati ¡svoje delo pod dežnikom, ker padajo debele kapljo vo- de. od stropa po njej in je poleg tega vsa zavita v meglo vodnih hlapov. Nikomur ni mar, dia bi ugotovil, odkod in zakaj pronica ta skrivnostna voda. Ali menze ne spadajo v delovno področje inšpekcije dela? Zakaj ni delo v Hej menzi, kjer hranijo večinoma predstavniki naših oblasti, organizirano tako, da bi posamezni čl ¡vrni kolektiva imeli vsaj en prost 'dan vsak .teden, 'no pa samo vsakih štirinajst dini? Ali je prav, da se postavlja danes pred delavca načelo: ako nisi zadovoljen s tem in takimi delovnim; pogoji, si pa po-lišči drugo službo? Borba proti izkoriščanju človeku po človeku v socialistični družbi ne more in no sme bit; zgolj ina papirju! Ali naj men-za posluje na račuu izkoriščanja 'in preobremenjevanja osebja, ki ga aho-neinti; še brezobzirno kritizirajo? Co menza mirna sredstev m ustvaritev zmogljivih in delavski zakonodaji ustrezaj očih delovnih pogojev, je bolje, da preneha s 'poslovanjem. Abonenti naj bi se. zavedali, da gre razlika med 110 dinarji i;n ceno, ki bi jo morali plačati v urejenih delovnih pogojih osebja menze, vprav na račun tega oecbja. Zato jc krikiikant-ski odnos a bon en tov do osebja v navedenih oikolnosbili, skromno rečeno, notovariški in asocialen. svojem okviru tečaj francoščine. Ob zaključku so razpravljali še o materialnem -stanju obratov 'in o potrebnih investicijah .za najnujnejša dela v tem letu. Rast,ko Bradaskja V Postojni so izboljšali preskrbo z mesom Postojnska kmetijska zadruga je odprla svojo mesnico', kar so posebno gospodinje težko pričakovale. Doslej je iknola dve mesnici za vse mesto postojnska tovarna mesnih izdelkov. Naravno, da tako nI bilo nobene konkurence. Na vseh 'zborih volivcev in množičnih sestankih in tudi sicer so Postojiičamke zahtevale naj se .vendar odpravi monopol tovarni in odpre še ena mesnica, ki bo konkurirala starima dvema. Dolbre strani konkurenco se že občutijo. Na svoj račun pridejo sedaj gospodinje in tudi gostinska podjetja. Zelo se je izboljšala tudi postrežba v starih mesnicah, novi pa lahko kar tekifcmiično naročiš, pa ti polto-vorni avtomobilček KZ pripelje zahtevamo meso. To velja seveda za gostinske obrate, foi potrebujejo več mesa. Ko ibodo v Postojni odpravili še ostale monopolistične ■.tendence v trgovini in uredili konkurenčne poslovalnice za špeeerijo, kolonialno blago, mainufakturno in drugo blago, se bo tiuidii v drugem izboljšala preskrba. Prebivalcem ne bo več potreba zahtevati ¡turističnega dodatka na plače, kot jc že bil primer na nekem množičnem sestanku. Opravki so me privedli v ta predel Slovenske Istre. V Gračišču sem povprašali za pot v Popetre. Ko so mi razložili, da naj grem »drito« po cesti, sem jo kar dalje mahal in prišel v — Kubed. Pa sem tudi tu imel opravka. Zvečer sem jo v spremstvu vedno silnejše burje, ucvrl v Popetre. Ves prepihan sem se končno ustavil v šoli. želel sem si namreč ogledati, kako poteka tamkajšnji večerni tečaj, ki ga je organiziral upravitelj tov. M'ilan in ga obiskuje 17 mladincev. Kma^ lu po sedmi uri so pričeli prihajati mladinci in to kljub temu, da je burja tulila okrog oglov in niti dobro zakurjena peč ni mogla v dovoljeni meri ogreti učilnice. Nekateri fantje so se vsedli k šahu in pričeli šahirati, drugi so se zabavali ob poslušanju radijske godbe, o-stali pa so se pogovarjali o važnejših domačih dogodkih. V obliki neprisiljenega, v dovolj ni meri sproščenega razgovora je nato pričel pouk. Pravijo, da jim je še najljubše računstvo. Ne zanemarjajo ostalih panog, kot so zdravstvo, branje, pisanje, poljedelstvo i dr. Opazil sem pri mladincih dvoje prav razveseljivih dejstev: prvič to, da prihajajo na tečaj z dovoljno mero resnosti, iz katere izžareva prava volja po nadaljnji izobrazbi, drugič pa to, da s pravim zanimanjem slede sleherni besedi. Pripomniti moram, da nisem opazil prav nikakšne nepotrebne »dištance« mecl mladinci in med obema tovarišema, ki de-lp.'a na tem tečaju. Oba, tov. Milan kakor tudi tov. Marija sta se s tamkajšnjo mladino tako tesno povezala, da sem imel vtis, da sta domačina. Mladinci so obljubili, da bodo s tečajem redno nadaljevali ter da ga bodo zaključili z njihovimi zmogljivosti primerno kulturno prireditvijo, in da si bodo prizadevali ustanoviti v vasi prvo čitalnico v slovenskem delu Istre. Pri vsem njihovem vztrajnem delu jim želimo mnogo, mnogo -uspehov! T. Z. Novokrsčine Po osvoboidittvi je v naši vasi vse zaživelo. Vaščani so obnavljali in zgradili tudi zadružni, dom, ki je ponos vse vasi. V njem so dobile prostora: osnovna šola, zadružna trgovina in gostilna. Hišnica, ki skrbi za dom ima v njem tudi stanovanje. Kultunno-prosvetno udejstvova-nje pa ni zadovoljivo. Mladina bi lahko več prispevala k .izobraževalnemu delu, pa se zanima samo za plese. Tako ogrožajo puhle zabave že itah slabo stanje kulturnega življenja. Tudi učitelj stvo naj bi pomagalo mladini k uresničitvi njenih nalog. Naš okoliš še nima javnega vodovoda in smo prisiljeni posluževati se vode iz izvirkov in potokov, ki niso primerni iz zdravstvenih razlogov. Ljudska oblast nam že dolgo obljublja napeljavo vode, pa zaradi finančnih težav ni mogla še uresničsiti obljube. Dolžnost nas vseh je, da sedaj v zimskem času pripomoremo s prostovoljnimi pripravljalnimi deli in čimprej zgradimo to, česar naši predniki niso mogli. Vso pomoč nam bosta pri tem dali sanitarna inšpekc;ja in ljudska oblast. S. I. Pivksa Po sklepu, k; ga sprejel okrajni komite LMS Postojna, bi se morale v tem mesecu vršiti po vseh mladinskih organizacijah letne konference, kjer bodo izvolili novo vodstvo in delegate za okrajno ¡n občinsko mladinsko konferenco, ki bo januarja in februarja prihodnjega leta. Obračun delta posameznih organizacij v našem območju ne ho lalvak, ker mladina ni izvršila sprejetih sklepov. Na konferencah bodo morali nujno obravnavati bodoče naloge .in izvoliti tako vodstvo, ki ho znalo mladino dobro voditi in jo vzgajati. C. M. OBČNI ZBOR FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA V IDRIJI Tudi letos so funkcionarji lahko podal; zelo .ugodno bilanco svojega delovanja, saj je Filatelistnčna zveza Slavami je naše društvo nagradila kot drugo najboljše v Sloveniji In ga je glede delavnosti prekosilo samo društvo v Šoštanju. Društvo šteje 37 članov in jc imelo v toku leta 52 sestankov s skupno udeležbo 827 ter povprečno po 16 članov na sestanek. Priredilo je 3 razstave zuamk, ki so zelo lepo uspele. Člani so med letom zelo obogatili svoje zbirke s krožno zamenjavo Zveze, kjer so menjalne zvezke prejemali vsak mesec iu tudi sami odposlali v zamenjavo 21 zvezkov. Pri volitvah ni prišlo do večjih sprememb, ker članstvo zaupa svojim agilnim funkcionarjem, odbor je bil samo dopolnjen, da bo delo v (tem letu bolje razdeljeno (in ho društvo lahko doseglo še lepši uspeh. L. S. Naši književniki v družbi prosvetnih delavcev v Ilirski- Bistrici ne □ TEDEN DiNI DOALA MARŠAL TITO BO URADNO OBISKAL TURČIJO V Ankari so te -dni -uradno objavili vest, da bo predsednik republiko Josip Broz Tito letos ¡poloti uradno obiskal Turčijo. Predsednik Tino bo obiskal Turčijo na vabilo predsednika turške republike Djc-lala Bajare. PRED ZASEDANJEM ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Iz Beograda poročajo, da se bo' novoizvoljena zvezna Ljudska skupščina ponovno sestala v drugI polovici trga meseca. Na tem zasedanju lio po sprejetju poslovnika drugič v zgodovini izvolila predsednika republike, zvezni izvršni svet in ostale skupščinske odbore. Računajo, da J)odo skupščinski odbori takoj nato začeli obravnavati vrsto važnih vprašanj. Posedimo važno ¡delo čaka od-lior za gospodarstvo, k,i bo moral najprvo obravnavati državni proračun in zvezni družbeni plan. Tinli zakonodajni odbori bodo začeli obravnavali več novih zakonov iz področja civilnega prava, ki jih sedaj pripravljajo. PROGRAM TEHNIČNE POMOČI ZA LETO 1954 TRIKRAT VEČJI OD LANSKEGA Po obvestilih iz uprave za ekonomsko in tehnično pomoč v Beogradu je bil odobren letošnji predlog programa tehnične pomoči, ki jo bo Jugoslavija 'dobila od OZN in njenih posebnih ustanov ter od tehnično ¡razvitih držav. Hkrati jo bil določen tudi program pomoči, ki jo bo nudila Jugoslavija drugim, manj razvitim državam. POPUSTI ZA DOPUSTE OSTANEJO V VELJAVI V letošnjem letni so gostinska podjetja v turističnih krajih sprožila važno vprašanje, keT so bila gostišča v glavnem prazna. Začela je namreč veljati uredba o ukinitvi olajšav glede izkoriščanja letnega dopusta Idelavcev in nameščencev. Iz 'državnega sekretariata za zadevo gospodarstva pa so javili, da uredba o popustili ostane v veljavi v planinskih, primorskih In turističnih krajih, ki jih je kot take razglasil republiški državni sekretariat za gospodarstvo, dokler are bodo izdali novih predpisov. DJiILASOVT ČLANKI Milovan Djiilas je v zadnjih mesecih objavil vrsto člankov, ki so v partijskih vrstah in političnih organizacijah povzročili zine'do glede na lo, da jc Djilas član izvršnega komiteja CK. Izvršni komiic C.K jc v zvezi s tem sporočil, da so tii članki plod lastnega mnenja M. Dji.lnsa in da v bistvu nasprotujejo mnenju vseli ostalih članov izvršnega komiteja CK, duhu sklepov VI. kongresa in sklepov II. plenarnega sestanka GK ZKJ. 16. januarja se bo sestal CK lira obravnaval to vprašanje. RAZGOVORI O TRSTU? Tuje agencije in radijske postaje poročajo v zadnjih dneh o nekakšnih razgovorih v Beogradu glede možnosti rešitve tržaškega vprašanja. To vest spravljajo v zvezo z obiski angleškega in ameriškega zastopnika v Beogradu pri Koči Popoviču in v sekreitariatiu za zunanje zadeve. V beograjskih poliitaianih krogih pa vlada glede tega stroga rezervirano»!. Zanimivo pa jc dejstvo, da se Ludi na italijanski stani oglašajo z zahtevo po direktnih razgovorih med Italijo in Jugoslavijo. Kljub vsej G © © italijanski vladni krizi in krizi v demokrščanski stranki kaže, da želja ji o rešitvi vprašanja Trsta ni zamrla lil da bi ga radi dokončno Tešili. To dejstvo potrjujejo tu'd;i Beblerjeve izjave na tiskovini konferenci, ko jo dejal, da je jugoslovanska vlada pripravljena se rnizgovarjati o tem s kakršnokoli italijansko vlado. V Trstu samemi. pa divjajo zadnje dni italijanski iredenlisti. Razbesneli so ob odločitvi ZVU, naj novozgrajeno šolsko posloipjc pri Sv. Ivanu služi slovenskim šolam. Prav ta ponovni bes it aLi jamskih irodcmlistov jc ponoven dokaz, kakšna usoda čaka naš žiivclj v Trstu, če bi Ija ponovno prišla Italija, Gospodarska delegacija v Trstu jc izročila te dni predstavnikom tujih držav v Trstu prepis spomenice, ki jo jc jugoslovanska vlada poslala Organizaciji Združenih narodov o di-skriminaicijskih postopkih na škodo slovenskega življa v aniglo-amcriški eonii. O o © Letošrili družbeni plan Koprskega okraja (Nadaljevanje s 1. strani) vamo nadaljevanje programa izvedbe elektrifikacije ter je tozadevno predlagana vsota 42 nvlij. din Poleg tega pa so seveda predvidene možnosti, da tudi občine same rešujejo nekatera važna vprašanja družbenega standarta. V zadnjih mesecih smo veliko razpravljali o naši trgovini. Kaj nam lahko novega poveste v zvezi s tem? Po sldcpu OLO v letu 1953 bo izvršena dokončna reorganizacija naše trgovske mreže do konca tega meseca, tako da bomo s 1. februarjem že imeli več trgovskih podjetij, ki bodo v medsebojni konkurenci. Računamo, da bodo kolektivi novih podjetij pravilno razumeli svojo vlogo in obveznosti do družbe. Upamo, da bomo dob;li v naših trgovinah večjo izbiro, boljšo kvaliteto in primerne cene. Turizem je vsekakor ob t epi lepem koščku naše zemlje ob morju važni i gospodarska postavka in končno tudi kulturna potreba. Predvideva družbeni plan. nove investicije za luri- n sem : Za turizem predvidevamo okrog 28 milijonov din in to za nekatere najnujnejše adaptacije in opremo turističnih objektov v Portorožu, Piranu in Fiesi. To je vsekakor premajhna vsota za to panogo, če računamo, da je bil promet v letu 1953 za razliko od 1. 1952 za Q-7" ROG 30% VEČJI, interes za naš okraj je pa vsak dan večji. Vsekakor bo potrebno letos ž manjšimi VEČINA ČLANIC ZA SKLICANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZN Predsednica Generalne skupščine gospa .Bakšmi-Panld.it zahteva ponovno sklioanje Generalne skupščine DZN, da bi razpravljala o korejskem vprašanju. Znano jc namreč, da se je prejšnja seja zaključila s pripombo, ida bi sc Generalna skupščina ponovno sestala in razpravljala o korejskem vprašanju, če bi sc pokazala poilrcba. Večina članic OZN je žc pristala na zahtevo gospe Pan-diit in v krogih OZN pričakujejo, da bo ta zahteva dobila potTebno soglasnost večine članic. ZDA pa s svoje strani izjavljajo, da se bodo pogajanja glede korejskega vprašanja nadaljevala. S item skušajo ZDA dokazati, da ni utemeljena zahteva po ponovnem sklicanju Generalne skupščine in ovreči trditev, da so pogajanja zašla v slepo ulico. Pričakujejo pa kljub iteami ameriškemu koraku, da bo le prišlo do razprave v OZN o korejskem vprašanju, ker bo-do države britanske skupnosti, arabske, azijske in nekatere evropske države dale s pristankom potrebno večino predloga, čeprav bi ZDA in nekatere države latinske Amerike pokazale mezainiteresiranost za razpravo v okviru OZN. Iz Pam Mun Joma poročajo, da je delegacija združenega poveljstva pristala na obnovitev pogajanj, ki so ijo predlagali Kitajci. General Clark, bivši poveljnik na Koreji, je ¡izrazil prepričanje, da nc bo prišlo do novih sovražnosti, ker so po nje- sredstvi napraviti čim več, večja dela pa odložiti na prihodnja leta, ko bodo manjše obveznosti v ostalih investicijah. Znanost, kultura in prosveta so važen činitelj pri uspešni gospodarski rasti. Naša ljudska oblast daje temu velik poudarek. Koliko te postavke obremenjujejo letošnji družbeni plan ? Poleg rednih proračunskih izdatkov predvidevamo letos gradnjo nekaterih šol, kot n, pr. v Kopru in Marezigah, ter nadzidavo šole v Šmarjah. Za te investicije je predvideno nad 150 milijonov din. To je seveda predlog, ki pa zavisi, kot tudi vsi ostali, od finančnih možnosti. Kaj pa zdravstvo in socialno skrbstvo ? Za zdravstvo in socialno skrbstvo predvidevamo za najnujnejša dela znesek 54 milijonov din. To gre predvsem na račun opreme v naših bolnišnicah ter za ureditev nekaterih socialnih ustanov. Izvršni svet. Ljudske skupščine Federativne ljudske, republike Jugoslavije bo, kakor vsa leta. tudi letos verjetno prav izdatno podprl naš okraj? Računamo, da nas bo Izvršni svet ljudske skupščine FLRJ tudi v letošnjem letu podprl v naporih za čimprejšnjo ekonomsko osamosvojitev našega okraja. Seveda moramo to podporo tUdi upravičiti predvsem s svojim lastnim naporom, še posebno na s pravilnim izkoriščanjem dane pomoči. govern mnenju Kitajci spoznali ameriško moč. NI ŠE SOGLASJA ZA KRAJ KONFERENCE ŠTIRIII Na vsak načini ne smemo upati, .da bodo na četverni konferenci dosegli precejšnje rezultate. Saj se po dolgih pogajanjih no morejo sporazumeli niti za kraj sam, kjer bi se sestali. Zahodni vlečejo na svojo stran in zahtevajo, da je sedež konference v zahodnem delu Berlina na sedežu zavezniškega kontrolnega sveta, Rusi pa hočejo imeli konferenco v njihovem delu Berlina. Kakor menijo opazovalci, se bodo zc-'diniili morda 'tako, da se bodo sprehajali po Berlinu in imeli nekaj sej v tem in nekaj sej v onem delu Berlina. Iz Londona javljajo, da bodo zunanji ministri treh zahodnih sil prišli v Berlin že 22. januarja, da hi sc mdd seboj posvetovali. Vse kaže, da so se na Bemiudrh le preslabo sporazumeli, na drugi strani pa je očitna neenotnost (treh zahodnih velesil, ki poskušajo vskladiiti svoja gledanja, preden sc srečajo z Rusi. Ameriški zunanji minister jc izrazil upanje, da bodo Rusi prišli na konferenco z dobrimi nameni, da se sporazumejo za združitev Nemčije in za sklenitev nn.rovne pogodbe z Avstrijo. AVSTRIJSKA UDELEŽBA NA BERLINSKI KONFERENCI Spričo note, v kateri je avstrijska vlada obvestila zahodne države in SZ, da bo poslala svojo delegacijo v Bertin, je zastopnik 'Foreign Officea izjavil, da britanska vlada soglaša z neslužbanim sodelovanjem avstrijske delegacije v Berlinu ¡ter da kot druge zahodne velesile sodi, da je navzočnost Avstrije potrebna na konferenci, ko bodo na njej razpravljali o avstrijski državni pogodbi. Oblike tega sodelovanja pa morajo šiitiri velesile še podrobneje določiti. ŽRTVE PLAZOV IN ZRAČNIH PROMETNIH NESREČ Številni plazovi', 'ki so se zaradi velike množine snega odtrgali le dni v Avstriji in Švici, so zahtevali zelo visoko število žrtev. Mrtvih in pogrešanih je doslej nad 200 oseb. Plaz je odtrgal popolnoma železniško postajo 'Dalas v Avstriji in zasul več vagonov. Nad vas Blons je prav tako prihrumel plaz in pokopal 23 hiš. Ogromen plaz jc zajezil reko Lutz 1er jo voda ogrozila vso dolino. Mrzlično so delali, da bi razstrelili ledeno pregrado ter tako rešili dolino pred poplavo. Na več krajih je pretrgan zaradi plazov cestni in železniški promet. O podobnih nesrečah poročajo tudi iz Švice in Zahodne Nemčije. Ameriški helikopterji razvažajo hrano za odtrgane kraje. O izredno hudem mrazu poročajo iz Kanade, V Armstrongu je mraz dosegel 47 stopinj pod ničlo. Tri dnii je divjal na'd severno-vzhodnimi predeli ameriške federacije snežni vihar, ki je povzročil smrt nad f>0 ljudem. V nedeljo jc blizu otoka Elbe v Italiji eksplodiralo letalo Co-met, ki jc vozilo na progi Rim—¡London, in padlo v morje z 29 potniki in 6 dlani posadke. Isti dan je bilo 21 mrtvih pri letalski nesreči v Kolumbiji in 12 v ZDA. Ozadje zakulisnega delovanja Vatikana, da bi ponovno privlekel na prestol savojsko monarhijo, je veliko bolj pestro, kot si navadno mislimo. Se zdaleč si milijoni vernikov v Italiji in drugih državah ne predstavljajo, kakšna je vloga Vatikana v današnji Italiji. Ne bomo navajali praznih fraz, pač pa bi radi na podlagi nekaterih dokumentov o vatikanski diploma oiji, lei so po objavi leta 1948 izzvali pravo senzacijo, prikazovali pravi obraz Vatikana in tistih, ki v njem stanujejo. Znano je, da je sedanja vladna kriza v Italiji izbruhnila zaradi spora med dvema tendencama v demokrščanski stranki. Center, ki ga vodi De Gasperi, in levica z Grcnchijem težita za vzpostavitev vlade, ki bi z gospodarskim in socialnem programom dobila podporo treh manjših strank — centra .socialdemokratov, republikancev in liberalcev ter mogoče še Nenni-jevih socialistov. Pella, ki se je naslanjal na desnico v stranki — na Katoliško akcijo s podporo Vatikana — in je vlekel na skrajno desnico, opirajoč se na monarhiste. Do Pellove ostavke je verjetno prišlo prav pod vplivom Vatikana, kajti Vatikan forsira skrajni desni kurz v Italiji. Vatikan želi o-slombo na monarhiste. Iz že omenjenih dokumentov, ki so bili objavljeni v zbirki »Tajni dokumenti vatikanske diplomacije« (Documenti segreti della diploma-zia vatioana), so razvidni zanimivi podatki o odnosih Vatikana z monarhijo sploh. Ko jih beremo, nam šele postane jasno, kafco Vatikan podpira monarhiste ne samo propagandno, temveč tudi finančno. Ze od razpada italijanske monarhije leta 1946 si vztrajno prizadeva, kako bi jo ponovno vzpostavil. Nam je končno zelo razumljivo to prizadevanje, saj je bila monarhija vedno steber cerkve in njenih interesov. Slovo zadnjega kralja Um-berta od Vatikana je bil naravnost »pretresljivo«. Očividno so zato zveze še danes zelo žive. Kako in v kakšni obliki:, izvemo iz naslednjega: Dne 29. oktobra 1946 je konspira-tivni informator Vatikana zabeležil naslednje: »Papež je imel v ponedeljek 28. oktobra privaten razgovor s patrom jezuitom Bannonom, asistentom Generalne hiše jezuitske 'družbe za Anglijo, ki mu je poročal o na-tačnh stikih, z britansko vlado glede ponovne morebitne vzpostavitve savojske monarhije v Italiji. Pater Hannon je mogel iz teh stikov priti do prepričanja, da ima Anglija še vedno sovražne predsodke proti ideji o neki monarhistični Italiji, ITALIJANSKA VLADNA KRIZA Po večdnevnih posvetovanjih je predsednik Einauidi poveril mandat za sestavo nove vlade najprej Pelli, ki pa ga je odklonil, češ da ne bi in ogel sestaviti trdne vlade, ker ga ne bi podprle vse struje v demo-kristjanšjki stranki. Kot drugemu je Eiiiaudi poveril mandat Faniariju. Ta ga jo sprejel z rezervo. V vsej politični kolobociji v Italiji je težko verjeti, da bi tudi Fanfanij.u uspelo sestaviti vlado,' ki bi imela dolgo življenje. O ozadju vladne krize v Italiji pišemo obširneje na drugem mestu. predvsem pa proti savojslci dinastiji, ki jo ima za sovražno razpoloženo proti Veliki Britaniji. Ce no bomo obvladali teh predsodkov, bodo nesmiselni vsi napori italijanskih katoličanov za vzpostavitev monarhije, čeprav bi bila Sveti sto-lici v največjem interesu monarhi-st-ična rešitev. Pater Hannon je tudi sugeriral portugalsko posredova^-nje v tem smislu z odločnimi prizadevanji za povratek kralja Um-berta«. Mfelimo, da je že to, kar smo navedli, več kot jasen dokaz, da najbolj preprosti bralec (in tudi »vernik«), lahko oceni odnos Vatikana do savojske monarhije. Vendar bi radi še bolj osvetili to »božje bratenje« Vatikana s »posvetno« savojsko monarhijo. Dne 11. XI. 1946 se je papež raz-govarjal z generalom jezuitskega reda Jamssenom. Takrat so »Documenti« zabeležili to-le: »Proučila sta vprašanje dokončnega povratka Umberta na prestol«. Zabeleženo je tudi, da je sledilo posredovanje Portugalske in da obstajajo »dobra upanja«. Ce bodo Angleži na to pristali, bo italijanska republika kmalu razpadla. Katoliško akcijo so pozvali, naj aktivneje vodi propagando za povratek monarhije in naj se okrepijo vr^te monarhilstov v demokrščanski stranki. Cez nekaj dni so »Documenti« zabeležili sitike z Londonom in nato z Washingtonom o zadevi monarhije. Bila je tudi pripomba, da London spreminja mišljenje glede povratka monarhije in da bi Londonu sledil tudi Washington, posebno če bi prišli na oblast republikanci. »Documenti« govore tudi o denarni pomoči Vatikana monairhi-stom. 21. XI. 1946 je zabeleženo, da je »Ekonomat jezuitske družbe za rok od prvega januairja do prvega julija 1947 stavil monarhi-stom na razpolago milijon dolarjev, ki so jih dali jezuiti iz Združenih držav Amerike in Latinske Amerike. Sveta stolica pa bi monarhi-stom dala natančna navodila, kako naj se drže progirama akcije. V vatikanskih avdiencah se večkrat opaža papeževa naklonjenost povratku monarhije. To vprašanje se odraža tudi v odnosu Vatikana do demokrščanske stranke. Sam De Gasperi prihaja večkrat na dnevni red samo zato, ker ga nimajo za preveč zaupljivega, ker je pokazal težnjo, da bi vlado naslonil na center, in je celo paktiral z Nennijem in Togliatijem. Nadalje je iz omenjenih »Docu-mentov« razvidno, da je papež pred vsakimi volitvami dajal navodila, kako naj se katoličani vrinejo v razne' stranke, ki naj bi se v danem ternutku postavile celo proti demokristjanom, ali vsaj .proti delu te stranke. Ti vrinjenci so predvsem monarhistL Danes ni niti mogoče oceniti števila monar-histov v raznih strankah, ker jih je mnogo med demokristjani, med neofašilsti fin .celo med liberalci. Zdi se, da je tudi ta italijanska vladna kriza zelo resna zadeva in skoraj kaže, da gre za nekakšno obdobje ponovne vzpostavitve monai» hije v Italiji. IRes, papež Pij XII. 1/aihko z vsem ponosom vsklifcne: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« objavil. Cič svinji Bilo je v teh dneh, Ico je po Krasiti planoti slavila svoje strupene orgije burja, kakršne najstarejši Kraševci nc pomnijo. »Sončno« Pri-morje so pobelili snežni zameti od zunaj in znotraj. Res, Kdor ne verjame, naj vpraša mojega prijatelja Gustija, Id mu je burja ponoči nanesla skozi špranje v oknu na posteljo toliko pršiča, da se mu je sanjala, da ga namesto... hm... objema dedek Mraz. In se Gustaju tisto jutro ni bilo treba umivati, marveč je kar s frotirko potegnil po zasneženem obrazu. Hudega ni bilo, le v kurja očesa se /je prehladu, ker si jih kot utrjen planinec v nobenem letnem času ne pokriva. Ker še ni oženjem, ni razvajen in pomehkužen. Slava mu! Snega pa ni nanesla burja skozi zaprta okna samo miroljubnim kraškim državljanom v spalnice, kuhinje, shrambe in v diskretne stanovanjske pritiMine, ampak ga je na-pihala v spodobni meri prav tako v tovarniške delavnice, skladišča in pisarna KjeT ni šlo drugače, je v zlobni razposajenosti pometala s streh nekaj opek in s tulečim zadovoljstvom v pihala v notranjščino oblake snežm.k ter jih lepo nakopičila po strojih, orodju, opremi, materialu, izdelkih .., »Drrriiinnn, drrriiinnn...« Te dni je burja marsikje prekinila povezavo med telefonskim omrežjem in aparati. Nekateri naročniki so b'1-i nestrpni, če telefonisti niso takoj prihiteli in poravli okvare. Pa. je bilo tako, da ni bila njihova krivda, temveč ledu, ki se je v debelih plasteh nabral na žicah in pokvari napeljavo. Našim telefonistom nikakor ne moremo oaltati nedelavnosti aH malomarnosti. Nasprotno. Vse priznanje zaslužijo za svojo požrtvovalnost. Večkrat sem jih te dmi opazoval. kako so vsei burji in mrazu nakliub zdaj na enem. zdaj na drugem koncu mesta popravljali okvare in zamenjavali staro omrežje z noVim. Plezali so po drogovih in po lestvah na zidove in kljub mrazu mimo delali. »Pa jih ni zeblo?« bo kdo vprašal. Seveda jih je, saj so imeli roke in obraz višnjevo plave. No. nekateri, pa so — vsej burji in mrazu nakljub sedeli v toplo zakurjenih sobah i n uradih ta so se povrhu še .jezili. Komu pa je to podobno? Jaz res ne vem. Dejal bi samo. da bi bilo nra.v. 6e bi stresali malo manj hirotenabske — oprostite — ukazovalne s:tnosti pa bi telefonski aparat dobro deloval. Ker sem že pri telefonu, ne smem pozabiti tistih tovariSe na telefonski centrali Te so pogosto tarča raznih opomb n epočakancev. Bralci pa naj povedo, če sem slabo aJi dobro napravil, ker sem to V kaikšni zvezi je vse to z ob-streljeno svinjo, ste radovedni? Nekatera podjetja so morala v takih vremenskih okornostih delo prekiniti Vsako zlo Ima tudi svojo dobro stran. Ako bi ne bilo opisanega divjanja burje, mraza in snega, bi se lovcema Radu in Francetu, ki sta sicer zaposlena v tovarni, najbrže ne ponudila priložnost lova na divje svinje, ki sta jih zvohala prav blizu doma, tam okoli Griž. Puška in lov pomenita za ta dva mlada lovca polovico življenja. Ne da bi divjemu zajcu n otresla, soli na repek, mu upiihneta skozi puškino cev življenje. Oba, Rado ta France, sta mojstra lovske stroke. Strelca in pol. In da bi ju prišel izzivati v njuno lovišče divji prašič, se .jima je zdela predrznost brez primere. Pa se je vendar zgodilo. V zasneženih kotanjah sta te dni opazila sumljive sledove, v teh krajih redkih, stopanj divjih ščetina-rjev. Omamljena od lovske strasti sta pograbila puški in se napotila po sledi. Komaj sta napravila nekaj sto korakov, Rado obstane in položi prst na usta. »Voham jih, blizu morajo bita.!«, je šepni tovanišu. Napeto oprezu-joč, s predse uperjenima puškama, sta kradoma stopicala dalje. »Voham jih I«, je zopet pocedil Rado skozi zobe. »Tudi ti, Fran-celj bd jih lahko vohal, če bi se useknil. Pa se ne smeš, ker bi to svinje splašilo«, je šepetal tovarišu, k>. se mu je lesketal »ščinkovec« na koncu premraženega nosu. Lovca sta se previdno bližala kotim, gosto obrasli z golim grmičevjem. Zazdelo se jima je, da sliši-ta pritajeno kruljenje. Tesneje sta stisnila puški ta napela petelina. Tedaj je z nasprotne strani grmičevja pretresel ozračje presunljiv »hura!«. Skupina polodtraslih fanti-čev je verjestno tudi prežala na mastmi divji plen. J uriš ali so na svinje kar z godnimi rokami Rado je gromko zaklel in obstal kakor ukopan. »Stojte, divjaki!«, je zarjul. V tistem hipu je družba »divjih lovcev« sicer umolknila, a v grmovju je nastal pravcati preplah, lom ta cviljenje. Sest krasnih, polnoletnih sv tajskih rilcev se je pognalo v divji beg, iščoč zavetja ta rešitve v goščavi. Rado je sunkoma dvignil puško k licu in pomeril v kakih 70 korakov oddaljenega svinjskega begunca, ki je utegnil med brati tehtati dva kvinitala. Ostro je odjeknil strel v zimski somrak. In še eden. Tudi France je bil sprožil. In še tretji, zopet Radov. Slednji je bil »častni strel«, kajti živali so bile že izginile, kot da ■ jih je pogoltnila zemlja. Prav tako so se neznanokam razkropili »divji lovci«, da jih Rado ta France še ozmerjati nista utegnila, ker so ju pripravili ob tako redek lovski blar gor. Lovca sta se pognala po sledu svinj, i i »Kri! Zadeti Za njim!«, je krik-nil Rado, se sklonil ta zagrabil v sveže okrvavljen sneg. Kakor deh-tečo rdečo vrtnico je dvignil pest krvavega snega pod nos in njegove drhteče nosnice so slastno vsrkavale vonj divje krvi. Nato je jezno otrese! roko ta se udaril po čelu: »S šibrami bi lahko svinji lahko streljal naravnost v odprt rilec, pa bi se ji kvečjemu kihnilo. Le kaj mi je billo, da nisem vzel karabta-ke! Ha, čakaj, mretaa ščettaasta! Jutri ti postrežem s kroglico!«, jo zagrozil Rado. »Sedaj pa pojdiva domov! Za danes imam smole dovolj. Radoveden sem le, kako daleč se bo privlekla ranjena svinja/t. Tisto noč Rado in Francelj nista imela nič kaj mirnega spanja. V duhu sta prenočevala z divjimi svinjami ta z gorečim lovSkam hrepenenjem bdela nad njimi. Kraševci pravijo, da je pojav divjih svinj znamenje dolge ta hude zime v tem predelu. Vsekakor te vrste divjad na Krasu ni' stalno neseljena, kakor, postavimo, divji zajec. Jaša izpili Napeljava vodovoda v šolo v Her-peljali jo zelo pereče vprašanje, ki ga bo treba Čim prej rešiti. V razredih osnovne šole lin nižje gimnazije se giblje -dnevno nad 150 ljudi. Vodovod bi napeljali iz poslopju bivšega ¡Dijaškega doma po .glavni cevi s premerom 120 mm. Ceivd od glavnega voda do bivšega Dijaškega doma pa ihi morale bili v premeru 1-10 mm. V kolikor sedanje dimenzije ne odgovarjajo, jih bodo morali pozneje zamenjati. Pozneje bi napeljali vodo tudi n>a sedež občine in v Zadružni dom, privatniki pa bi se moralii za to vprašanje sami pozanimati. V osnutku smo predvideli tudi šolsko (kopalnico, kanalizacija iz šolo pa bi vodila v bližnjo dolinico,. Betonske cevi za kanalizacijo bi morale imeti v premeru 25 cm. Predvideli smo tudi stanovanjsko poslopje učiteljstivo, ki se ne more vedno seliti po privatnih, neudobnih stanovanjih. V perspektivi je tudi osnutek zgradbe nove gimnazije, kajti sedanjo šolsko poslopje bo glede na raz- voj kraja prej ali slej pretesno. V bližini to stavbe, 'bi zgradlili 'tudi bazen. V osnuitku je tudi nova cesta, ki ho služila a a sprehajališče, ob njej pa bi zgradili nove vile. Spominjam se, da je v mojih 'mladih letih prišel v Heopelje. neki Braiot in pobiral, železno rudo po hcrpeljikem borštu, »Pobiral« pravim zato, ker ni kopal v notranjost zemlje, ampak jo je iskali po vrhu. Naložil je menda več vagonov te surovine, ne vem pa, kam jo je poslal. Mislim, da za Brnotom ni nihčo več raziskoval terena. Prav bi bilo, da bi sc naši geologi pozanimali za to stvar in ugotovili, če jo odstotek železne rudo dovolj visok za more-bitno eksploatacijo. Spominjam se tudi, -da smo pri sajenju bora na Revi naletih na čisl pesek, ki predstavlja važen gradbeni material. Mislim, da bi bilo dobro t udi za to stvar se malo bol.j pozanimati. F.R. nooočA ietAia* t*. 6t H /VAZ i Jo } oč* OVA_ CJ}JA__________ *HtVATMt HHCf □ □ t 3 1 □ CD 5/TUACIJfi 1 ¿A HekPCLJl iooo [7 □ □ ob cesti OSAt *L)f 2.A "A>A AVO Not £ KOPALNICI sm* hA2Ef* _ __ _ _ _ __^tlU.!, ®gO 21. d3® i>4Q jsitraoaar3!® v P@si©iiii prei Ob stoletnici prvega znanstvenega dela o naših jamah, ki ga je napisal Adolf Scihmidl, se bodo sestali v Postojni zastopnika vseli jugoslovanskih jamarskih -društev in ustanov, ki so pečajo z raziskovanjem jam in krasa. Se pred sto leti so le redki posamezniki stikali za podzemeljskimi krasotami in znamenitostmi naših jam. Šele v osemdesetih letih preteklega stoJetja so izšli iz vrst tržaških alpinistov pran raziskovalci naših jam. Združili so so v posebni jamski sekciji nemško-avstrijskega alpskega društva, oziroma pozneje italijanskega. Najstarejše jamsk-o društvo pri Slovencih so ustanovili pTed dobrimi 60 lerti za raziskovanje vneti mm. Pod brlot'sneino oilejo počivajo v asi, polja in gozdovi in čakajo, da bo sonce raztopilo sneg . Poštojnci. Zanimivo je, da je tudi v Ljubljani izšlo Društvo za raziskovanje jam leta 1910 vl vrst navdušenih slovenskih planincev. lPiwo znanstveno osnovo pa so dobila vsa raziskovanja, ko je prišla v okvir narodne -države vsa naša Primorska 8 svojimi številnimi jamami in ko se je v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanovil Zavod za raziskovanje krasa v Postojni. Tudi izven naše republike imamo prostrane kraško predele s še popolnoma «^preiskanim podzemljem. Tam je delo na tem področju šele v prvih začetkih. Tako je republika Srbija ustanovila jdnštitut za proučevanje krša«, Hrvaitska pa ima jamsko sekcijo v okviru 'hrvatskega planinskega društva. Po sodbi jamarjev, ki so že raziskali veliko jam, je na Slovenskem okrog 6000 jam. Taka cenitev je možna v Sloveniji, kjer je že do sedaj raziskanih nald 2500 jam, o vscik drugih kraških pokrajinah Jugoslavije pa jo mogočo reči le to, da čakajo ti izredno zanimivi kraški predeli o-d-krivalcev podzemeljskih lepot. Ko je bil lansko j-t-ecn kongres jugoslovanskih geograifov, je bila ustanovljena v okrim Geografski'!» društev posameranali republik komisija za proučevanje kraških jam. Aktivni jamarji pa so šli še da-lje in sc odločili za jugoslovanski spelcološki kongrea v Postojni. Tako je bil sklican tam, kjer so ga sklicali tudi Italijani, ki so hoteli poudarili itaiijanstvo našega Primorja, Za kongres ?c je prijavil« veliko število ziistopmikov jamskih orušteT i.n ustanov, ki se ukvarjajo s kraškimi problenni, s&lasti veliko število inženirjev, ki sc ukvarjajo s kidro-loškimi problemi na krasti. Tako 1>« sodelovalo na kongresu preko 90 delegatov. Za kongres je prijavljenih kar 17 rcier-altov iz vseh področij 'znanstvenega razrstkolvanja jam. Za , kvalitet o kongresa jamčijo referenti kot dr. Melak, dr. Brodar, dr. Radii, dr. Korošec, Ve!u in dail amcrnice za sistematično dc.io v vseh naših republika'i, kjer obstaja kras. Poleg tega pa si bodo delegati ogledali čudi naše najvažnejše jame in se v poseimi praktični raziskovalni ekskurziji seznanili z metodo znanstvenega raziskovanja podzemeljskih prostorov. V kongresnih dneh bo priredil Zavod za raziskovanje krasa v Postojni v svojih prostorih razstavo vse literature o našem kraškem svetu. France Habe 8M občiie Sežana m šolstvo Na zadnji seji občinskega LO Sežana je bila prva točka dnevnega reda razprava o šolstvu. Poleg gimnazije ta osnovne šole v Sežani, je v občini še šest uol. Na gimnaziji je bil letos otvorjen peti razred, ki ga Obiskuje 31 dijakov. Gimnazija ima -težave s prostori, ker začasno domu-je v prostorih osnovne šale. Da bi vsaj začasno rešili to vprašanje, so odborniki sklenili, naj občina preskrbi primemo stanovanje za družino prosvetnega delavca, ki stanuje v šolskem poslopju, stanovanjske prostore pa preuredi v učilnici. Za prihodnje leto je v načrtu gradnja gimnazijskega poslopja. Z denarno pomočjo okrajnega LO je občini uspelo, da je uredila šolska poslopja na Vrabčah, v Sto-mažu in v Povirju. Nujno pa bo treba nekaj napraviti za šole v Vr-hovljah in Dobrarijah, kjer so učilnice v privatrmh prostorih. Na seji so o tem razpravljali ta ugotovili nujnost gradnje novih šolskih poslopij. Je pa vprašanje denarja, ker ■vsega ne zmoreta niti občina, niti okraj. Potrebno hi bilo, da tudi vaščana sami začnejo o tem ne mo raEmišljafti, ampak iskati sredstev (eemli-išče, less, kamenje, dovoz, itd.). Tako bi -se pripravljalna dela pospešila. Vso potrebno pomoč so sklenili dati šolam pri nakupa potrebnih učil. Dvema najbolj oddaljenima šolama bo občina nabavila radijske sprejemnike. Na pobudo učiteljstva šole Povir so sklenili urediti šolski vrt tako, da se bodo v njem u&li naprednega sadjarstva ne samo u^ čenči, temveč tudi odrasli t-jaz— ZGRABILI NAJ BI JO V &EČOVELJSKEM ZAUVU EV JO POVEZALI Z ŽELEZNIŠKO MAG1STRAL0 LJUBLJANA—TRST Čeprav živimo Sjo.vem.ia na istrski obali že dolga stoletja-, se rod našiti pomorščakov .ni mogel razviti. Tujci so mas ¡grobo odrivala o j našib pravic in sistematično naseljevale obalo z neslovenskim eJemcratoin. Tako stanje je bilo vse do naroktnosvobodil-nega boga. Takrat se je v maših istrskih Slovencih -zoipet nio.finej« prebudil občutek za »naše morje« in sen, da bi s svojimi ladjami pluli po svojem morju in ida bi sami izkoriščali bogastva morja-, je začel postajati resničnost. Osel let je preteklo od osvoboditve naše obale. -Precej ran smo zacelili, ki nam jih je zadala preteklost. Toda .,-i"č do industrijskih baz -za koin-7-r a.riijo. I"1 re-r ejšen pomen za napredek na-•š . a pomorstva bo hncJ^t tudi mo-i'r - izacija naše ladjedelniške indu-s' ■! saj bodo v ¡Piranskih ladje-