Znanstvena razprava GDK: 243(497.4 Suha krajina)(045)=163.6 Poskus redčenja z enkratno določenimi izbranci v Suhi krajini - preliminarni rezultati Thinning Experiment with Once in Time Selection of Crop Trees in Suha krajina -Preliminary Results Aleš KADUNC1 Izvleček: Kadunc, A.: Poskus redčenja z enkratno določenimi izbranci v Suhi krajini - preliminarni rezultati. Gozdarski vestnik, 69/2011, št. 9. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic, angleškega besedila Breda Misja. Prispevek obsega preliminarne ugotovitve poskusa redčenj z enkratno določenimi izbranci v Suhi krajini. Leta 1999 smo osnovali dve ploskvi v bukovih sestojih. Doslej smo ploskvi dvakrat izmerili ter opravili dve redčenji. Ugotovili smo periodičen volumenski prirastek sestojev ter priraščanje dreves. Izbranci izkazujejo večje temeljnične prirastke kot preostala drevesa. Njihov delež v lesni zalogi sestoja se veča. Ključne besede: redčenje, enkratno določanje izbrancev, bukov sestoj, učinki redčenj, Suha krajina Abstract: Kadunc, A.: Thinning Experiment with Once in Time Selection of Crop Trees in Suha krajina - Preliminary Results. Gozdarski vestnik, 69/2011, vol. 9. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 19. Proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. In this contribution the preliminary findings of thinning experiment with once in time selection of crop trees in Suha krajina region are given. Two research plots in beech stands were established in 1999. Up to now two measurements and two thinnings have been carried out. The periodic volume increment of the stands and the increments of individual trees were analyzed. Crop trees have higher basal area increments in comparison with other trees. The share of crop trees in growing stock has increased. Key words: thinning, once in time selection of crop trees, beech stand, thinning effects, Suha krajina 1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA 1 INTRODUCTION WITH PROBLEM DEFINITION Enega glavnih ukrepov pri gospodarjenju z odraščajočimi sestoji predstavljajo redčenja. To so ukrepi, ki se izvajajo pretežni del razvoja sestoja. Doslej je gozdarska stroka razvila številne koncepte oziroma različice redčenj (za pregled glej Kotar, 2005, Roženbergar s sod., 2008), pri čemer pri nas (vsaj deklarativno) prevladuje »tradicionalno« izbiralno redčenje po Schadelinu in Leibundgutu. Omenjena različica spada med redčenja z večkratnim postopnim določanjem izbrancev (Roženbergar s sod., 2008), ki jo slovenski gozdarji dobro poznamo. Spreminjajoče se družbene razmere oziroma pogoji gospodarjenja pa so prispevali (in še prispevajo) k razvoju novejših konceptov oziroma različic. Med njimi je tudi redčenje z enkratnim določanjem (končnih) izbrancev (Roženbergar s sod., 2008) oziroma redčenje, ki temelji na relativno zgodnji ter dokončni določitvi ciljnih dreves. Vsa nega se osredotoča le na omenjene izbrance (Kotar, 1997). Ta različica je pogosto poimenovana kot izbiralno redčenje po Abetzu in Johannu (Kotar, 2005). Z omenjenim redčenjem imamo v Sloveniji malo izkušenj, je pa opisano v nekaj domačih prispevkih (Kotar, 1997, Kotar, 2005, Roženbergar s sod., 2008, Saje, 2011). Zato je prof. Marijan Kotar leta 1999 s pomočjo dolenjskih gozdarskih kolegov v Suhi krajini osnoval dve ploskvi. Namen tega prispevka je navesti preliminarne ugotovitve na podlagi 11-letne spremljave omenjenih ploskev. 1 doc. dr. A. K., Oddelek za gozdarstvo in obn. g. vire, BF, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 2 OBMOČJE RAZISKAVE IN METODE DELA 2 RESEARCH AREA AND METHODS 2.1 Območje raziskave 2.1 Research area Leta 1999 je prof. Marijan Kotar s sodelavci izločil dve ploskvi v enomernih sestojih bukve. Ploskvi se nahajata v Suhi krajini, in sicer ploskev Gojzdek pri vasi Krka ter ploskev Prelesje pri Žužemberku. Rastišče ploskve Gojzdek uvrščamo v združbo Hedero-Fagetum, rastišče ploskve Prelesje pa v združbo Lamio orvalae-Fagetum. Drugi splošni podatki obeh ploskev so navedeni v preglednici 1. Pred osnovanjem ploskev v letu 1999 so na lokaciji Gojzdek izvedli tri (klasična) izbiralna redčenja. Pred tem so opravili še negativno izbiro. Sicer pa je zdajšnji sestoj nastal po goloseku v letu 1943. Na lokaciji Prelesje je sestoj v fazi letvenjaka precej prizadel pozen (majski) sneg nekje v letih 1956-1957. Kljub temu je ostalo dovolj perspektivnega drevja, da sestoja niso izsekali in posadili smrek. Do leta 1986 so izvedli dve klasični izbiralni redčenji, potem pa do osnovanja ploskve (leta 1999) niso ukrepali. Preglednica 1: Splošni podatki o ploskvah 2.2 Metode dela 2.2 Methods Ob osnovanju smo izmerili vse drevje z vsaj 10 cm prsnega premera (s pi-metrom). Drevje se je oštevilčilo z zaporednimi številkami. Za vsako drevo se je ugotovilo drevesno vrsto, socialni razred (po Kraftu, cit. po Assmannu, 1961), velikost in utesnjenost krošnje (oboje po Assmannu, 1961) ter določilo gojitveno vlogo (ciljno drevo - v nadaljevanju izbranec, konkurent ali indiferentno drevo). Status ciljnega drevesa ni prenosljiv, kar pomeni, da neko drevo, ki je bilo ob prvi izmeri indiferentno, te gojitvene vloge ne more pridobiti, četudi bi se razvijalo odlično. Drevesa, ki smo jim ob prvi izmeri določili status ciljnih dreves, ga izgubijo le s posekom (posekano zaradi sanitarnega razloga ali zaradi poškodb pri sečnji bližnjih dreves) oziroma naravnim propadom. Pri določanju izbrancev smo kot najpomembnejši znak upoštevali kakovost debel, nato prostorsko razmestitev (oddaljenost med izbranci) in nazadnje še velikost oziroma razvitost krošnje. Pri odkazilu smo odstranjevali le konkurente ciljnim drevesom (poleg sanitarne sečnje), pri čemer smo beležili, zaradi katerega ciljnega drevesa (izbranca) je posamezen konkurent odstranjen. Seveda je lahko odkazilo posameznega konkurenta »služilo« več kot enemu izbrancu. Značilnost Gojzdek Prelesje Velikost ploskve 1 ha (100 m x 100 m) 1 ha (100 m x 100 m) Nadmorska višina (m) 380 325 Naklon (°) 20 19 Lega severovzhodna severovzhodna Skalovitost (%) 30 10 Geološka podlaga apnenec dolomitizirani apnenec Združba Hedero-Fagetum Lamio orvalae-Fagetum Delež bukve v temeljnici ob osnovanju (%) 93,6 84,8 Starost dominantnih dreves konec leta 2009 62 67 Datum prve meritve marec 1999 avgust 1999 Datum prve (izvrednotene) sečnje april 1999 december 1999 Datum druge meritve november 2009 februar 2010 Datum druge (izvrednotene) sečnje januar 2010 marec 2010 Na podlagi posekanih dreves, ki smo jim izmerili višino (prsni premer pa smo že poznali), smo ugotovili regresijske povezave med drevesno višino in prsnim premerom. S pomočjo regresijskih enačb za volumen dreves po dvovhodnih deblovnicah (Puhek, 2003) smo izračunali volumen (bruto debeljad) dreves za obe ploskvi v času obeh meritev. S pomočjo posekanih dreves smo ocenili tudi starost sestojev. Nadalje smo na podvzorcu posekanih dreves ugotovili tudi kakovostno strukturo sortimentov (JUS, 1979) in pojav notranjih napak debel. Podvzorci so zajeli drevje različnih debelin in socialnih razredov. Pri drugi izmeri smo vsem nadmerskim drevesom (enak prag; 10 cm) ponovno izmerili prsni premer in ugotovili socialni razred. Na podlagi druge izmere smo ugotovili mortaliteto (odmrtje neposekanih dreves) in vrast. Po drugi izmeri smo obe ploskvi odkazali in posekali konkurente ter označeno drevje iz sanitarnih razlogov. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Gostota sestojev, posek, vrast, mortaliteta in produkcija 3.1 Stand density, felling, ingrowth, mortality and production Vrednosti za gostoto sestojev, vrast in mortaliteto, ki se nanašajo na posamezno leto meritve, veljajo za sestoja tik pred posekom (preglednica 2). Prira- stek (bruto debeljadi) v obdobju med meritvama smo izračunali kot vsoto spremembe v lesni zalogi (lesna zaloga 2 - lesna zaloga 1), poseka v letu 1999 in mortalitete. Vrast smo upoštevali pri lesni zalogi 2 v celoti, čeprav bi načeloma morali odšteti del volumna teh dreves, vendar gre za zanemarljive količine (preglednica 2). 3.2 Starostna struktura 3.2 Age structure Analizirano drevje je staro okoli 60 let (preglednica 3). V Prelesju ima drevje nekoliko bolj razpršeno starostno strukturo. Največje starosti nakazujejo, da je v zdajšnjih sestojih tudi drevje, ki je vzniknilo še pred posekom prejšnjih sestojev. Najmanjše starosti pa kažejo, da se v sestoj vključuje tudi drevje, ki se je pomladilo pozneje, torej po nastanku zdajšnjih sestojev. Preglednica 3: Starostna struktura posekanega drevja v letu 2010 na ploskvah Parameter Gojzdek Prelesje Aritmetična sredina (leta) 59,1 61,9 Minimum (leta) 39,0 37,0 Maksimum (leta) 78,0 84,0 St. odklon (leta) 6,742 10,135 Število analiziranih dreves 186 156 Na podlagi posekanih dreves v letu 2010 smo analizirali odvisnost doseženega prsnega premera Parameter Gojzdek Prelesje 1999 2009/2010 1999 2010 Število dreves (N/ha-1) 892 738 589 447 Temeljnica (m2ha-1) 22,43 24,95 29,50 28,02 Lesna zaloga (m3ha-1) 214,44 275,85 366,86 400,63 Posek (N/ha-1) 163 187 127 156 Posek (m3 ha-1) 51,17 67,70 91,70 92,35 Vrast (N/ha-1) 37 17 Vrast (m3 ha-1) 3,01 1,46 Mortaliteta (N/ha-1) 28 32 Mortaliteta (m3 ha-1) 4,03 9,44 Prirastek v obdobju med meritvama (m3 ha-1leto-1) 10,60 12,85 Preglednica 2: Gostota sestojev, posek, vrast in mortaliteta na ploskvah Slika 1: Odvisnost prsnega premera (dbh) od starosti za obe ploskvi: prikazana sta potek prilagojenih vrednosti ter interval zaupanja (med spodnjo in zgornjo mejo je 95 % vrednosti) (dbh) od starosti (slika 1). Regresijski parametri so prikazani v prilogah. Lahko ugotovimo, da je razpon debelin pri drevesih enake starosti lahko velik. Naprimer: drevje, staro 60 let, je v povprečju debelo 20 cm, 95 % drevja te starosti pa je v intervalu 12 do 30 cm v Gojzdku in 12 do 33 v Prelesju. Z višjo starostjo se širina intervala povečuje. Povsem razumljivo je starejše drevje praviloma debelejše. 3.3. Socialna zgradba sestojev 3.3 Social structure of the stands Na ploskvi v Gojzdku smo izbrali 90 izbrancev, v Prelesju pa 97. V prvem koraku nas je zanimala debelinska struktura izbrancev in preostalih dreves (sliki 2 in 3). Analizirali smo debelinsko strukturo pred posekoma. V Gojzdku so se izbranci v opazovanem obdobju izrazito pomaknili v višje debelinske stopnje, preostala drevesa pa ne (slika 2). Tudi v Prelesju, kjer je sestoj že debelejši, se je kolektiv izbrancev zelo pomaknil v višje debelinske stopnje, pri preostalem drevju pa sta se predvsem zmanjšala deleža 3. in 4. debelinske stopnje (slika 3). Za obe meritvi prikazujemo debelino in volumen vseh treh gojitvenih vlog (preglednica 4). Drevje na ploskvi Prelesje je opazno debelejše. Na tej ploskvi izbranci zavzemajo tudi večji delež v lesni zalogi sestoja. Delež izbrancev se je med meritvama na obeh ploskvah povečal, delež indi-ferentnih dreves pa se je v lesni zalogi zmanjšal. Največji prirastek (debelinski in volumenski) imajo izbranci, najmanjšega pa konkurenti. To velja zlasti za absolutne vrednosti. Opozoriti je treba, da je zmanjšanje premera oziroma volumna konkurentov (v Prelesju) posledica tega, da kot konkurente beležimo vsa posekana drevesa, tudi drevje, posekano iz sanitarnih razlogov. Po navadi je bilo takšnih dreves manj kot 10 %, razen sečnje leta 2010 v Prelesju, ko smo iz sanitarnih razlogov odkazalo oziroma posekali veliko drobnih bukev. 3.4 Priraščanje dreves med meritvama 3.4 Increment of the trees between the two measurements V prvem koraku smo priraščanje dreves analizirali po socialnih razredih (preglednica 5). Prikazane aritmetične sredine kažejo, da drevje iz strehe 50 0 2 4 6 8 10 12 Debelinska stopnja Slika 2: Porazdelitev deležev (%) izbrancev in preostalih dreves po debelinskih stopnjah v Gojzdku 50 40 Debelinska stopnja Slika 3: Porazdelitev deležev (%) izbrancev in preostalih dreves po debelinskih stopnjah v Prelesju sestoja (prvi trije socialni razredi) bolje prirašča v Prelesju, pri nižjih razredih pa velja ravno obratno. Nadvladajoče drevje (razred 1) bolje prirašča od vladajočega (razred 2), slednje bolje od sovladajočega, podstojno drevje pa prirašča najslabše (razred 5). Nadalje smo analizirali debelinski prirastek ločeno za izbrance in indiferentna drevesa (slika 4). V Gojzdku se - presenetljivo - prirastek izbrancev z debelino manjša, v Prelesju pa take težnje ni zaznati. Morda zato, ker nismo imeli drobnejših izbrancev. Pri indiferentnih drevesih se je prirastek z debelino drevja povečeval, razen dreves devete debelinske stopnje (tri drevesa v Prelesju). Z multivariatno regresijsko analizo smo preizkusili, ali je temeljnični prirastek odvisen od (izhodiščne) debeline drevesa ter njegovega gojitvenega statusa (koda 0 so indiferentna drevesa, koda 1 so izbranci; konkurenti so bili posekani). Ugotovili smo (preglednica 6), da je temeljnični prirastek v največji meri pojasnjen z debelino drevesa, deloma pa tudi z gojitveno vlogo (izbranci Preglednica 4: Značilnosti dreves glede na gojitveno vlogo Leto/ obdobje Znak Parameter Gojzdek Prelesje Indif. Izbranci Konkurenti Indif. Izbranci Konkurenti 1999 Prsni premer (cm) Ar. sred. 15,97 21,73 19,28 21,36 31,66 26,33 Min 9,5 14,7 10,3 10,4 20,6 12,5 Maks 40,4 29,7 45,8 43,5 45,2 50,8 St. odklon 4,7514 3,4077 5,4590 6,6897 4,9994 6,0676 Volumen drevesa (m3/drevo) Ar. sred. 0,204 0,377 0,312 0,473 1,054 0,722 Min 0,054 0,149 0,065 0,065 0,382 0,109 Maks 1,546 0,748 2,096 2,057 2,237 2,885 St. odklon 0,1630 0,1335 0,2449 0,3472 0,3756 0,4013 Delež v volumnu sestoja % 61,4 15,8 22,8 46,8 27,9 25,4 2009/2010 Prsni premer (cm) Ar. sred. 18,03 27,34 19,85 25,14 37,23 22,30 Min 9,6 20,0 10,3 10,2 26,4 10,0 Maks 45,0 37,0 38,8 46,4 52,3 45,8 St. odklon 6,1408 3,6628 5,2389 7,5730 5,3357 8,2250 Volumen drevesa (m3/drevo) Ar. sred. 0,310 0,698 0,362 0,745 1,719 0,592 Min 0,060 0,329 0,071 0,068 0,764 0,065 Maks 2,231 1,385 1,553 2,889 3,935 2,794 St. odklon 0,2691 0,2192 0,2271 0,5065 0,6317 0,5283 Delež v volumnu sestoja % 53,1 22,3 24,6 36,6 40,3 23,1 19992009/2010 Povečanje prsnega premera cm leto-1 0,19 0,51 0,05 0,36 0,53 -0,38 % 12,9 25,8 2,9 17,7 17,6 -15,3 Povečanje volumna drevesa m3 leto-1 drevo-1 0,010 0,029 0,005 0,026 0,063 0,012 % 51,8 85,1 16,2 57,6 63,1 -18,0 Preglednica 5: Priraščanje dreves med meritvama po socialnih razredih Socialni razred Gojzdek Prelesje Debelinski prirastek (cm leto-1) Temeljnični prirastek (dm2 leto-1) Volumenski prirastek (m3 leto-1) Debelinski prirastek (cm leto-1) Temeljnični prirastek (dm2 leto-1) Volumenski prirastek (m3 leto-1) 1 0,49 0,252 0,0442 0,67 0,452 0,1188 2 0,39 0,138 0,0205 0,44 0,219 0,0444 3 0,21 0,052 0,0073 0,24 0,082 0,0138 4 0,14 0,029 0,0039 0,10 0,024 0,0029 5 0,04 0,008 0,0015 0,03 0,006 0,0010 Slika 4: Debelinski prirastek po gojitvenih vlogah za obe ploskvi (debelinske stopnje se nanašajo na prvo meritev) Preglednica 6: Parametri regresijske analize (odvisna spremenljivka je periodični temeljnični prirastek dreves v dm2leto-1) Značilne neodvisne spremenljivke Gojzdek Prelesje Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Konstanta -0,077 0,000 - -0,092 0,000 - Prsni premer (pri prvi meritvi) 0,010 0,000 0,524 0,009 0,000 0,537 Gojitvena vloga (pri prvi meritvi) 0,059 0,000 0,054 0,099 0,000 0,077 imajo večji prirastek pri enaki debelini). Skupno smo z modelom pojasnili 57,8 % variance (R2 = 0,578) v Gojzdku in 61,4 % variance (R2 = 0,614) v Prelesju. Analiza je pokazala, da so izbranci priraščali hitreje od indiferentnih dreves primerljivih debelin. Zanimivo je, da so imeli izbranci enakih debelin skorajda identičen prirastek na obeh ploskvah, pri indiferentnih drevesih pa je drevje v Gojzdku priraščalo hitreje (slika 5). Za izbrance smo na obeh ploskvah beležili, katera drevesa smo jim odstranili kot konkurente. Tako smo lahko za vsakega izbranca ugotovili vsoto temeljnic dreves, ki smo mu jih odstranili (v nadaljevanju absolutna jakost sproščanja). Ker poznamo tudi temeljnico izbrancev, smo izračunali še razmerje med posekano temeljnico (konkurentov danega izbranca) in lastno temeljnico pri vsakem izbrancu (v nadaljevanju relativna jakost sproščanja). Zanimalo nas je, v kolikšni meri tako izražena jakost poseka vpliva na temeljnični prirastek izbrancev v opazovanem obdobju 1999-2010. Za lokacijo Gojzdek nismo potrdili vpliva niti absolutne niti relativne jakosti sproščanja na temeljnični prirastek izbrancev, kar je zelo presenetljiv rezultat (preglednica 7). Pri lokaciji Prelesje pa se je pokazal značilen vpliv relativne jakosti sproščanja na izbrance. Dodajmo, da je v Gojzdku relativno sproščanje izbrancev v povprečju znašalo 1,51 m2m-2 (minimum = 0,00; maksimum = 4,85; st. odklon = 0,955), v Prelesju Slika 5: Temeljnični prirastek izbrancev in indiferentnih dreves glede na prsni premer Preglednica 7: Parametri regresijske analize za izbrance (odvisna spremenljivka je periodični temeljnični prirastek dreves v dm2 leto-1) 0,45 0,40 0,00 - 0 10 20 30 40 50 Prsni premer pri prvi meritvi (cm) Značilne neodvisne spremenljivke Gojzdek Prelesje Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Konstanta 0,046 0,291 - -0,141 0,169 - Prsni premer (1999) 0,007 0,000 0,133 0,012 0,000 0,105 Relativna jakost sproščanja - ni znač. - 0,043 0,010 0,061 Absolutna jakost sproščanja - ni znač. - - ni znač. - pa 1,24 m2m-2 (minimum = 0,00; maksimum = 4,09; st. odklon = 0,854). Neznačilen oziroma šibek vpliv jakosti sproščanja izbrancev na temeljnični prirastek morda kaže na prilagajanje odkazila razvitosti in sproščenosti izbranca. Z drugimi besedami: bolj utesnjene izbrance smo sproščali intenzivneje, manj utesnjene pa manj intenzivno, zato se prirastek enih od drugih ni bistveno razlikoval. 3.5 Kakovost posekanih dreves 3.5 Quality of the felled trees V Gojzdku je bilo pri poseku leta 2010 14,00 m3 (potencialno) tehničnega lesa in 53,70 m3 drv. Delež tehničnega lesa dosega 20,7 %, če bi ves les te kakovosti tudi prodali v tehnične (žagovci, pragovci, embalažni les) in ne energetske namene (drva). Omeniti velja, da ima glede na vzorec posekanih dreves pri debelnih analizah (33 dreves leta 2010, od tega 30 bukev) 30 % bukev že začetek pojavljanja rdečega srca (razpokasto srce), ena bukev pa je bila trhla (3,3 % bukovih dreves). V Prelesju je bilo pri poseku leta 2010 51,63 m3 (potencialno) tehničnega lesa in 40,72 m3 drv. Delež tehničnega lesa dosega 55,9 %, če bi ves les te kakovosti tudi prodali v tehnične (žagovci, pragovci, embalažni les; na furnir in luščenec je odpadlo približno 4 % skupnega neto volumna posekanih dreves) namene in ne energetske (drva). Omeniti velja, da ima glede na vzorec posekanih dreves pri debelnih analizah (32 bukev leta 2010, skupno 40 dreves), 47 % bukev že začetek pojavljanja rdečega srca (razpokasto srce), ena bukev pa je imela že normalno razvito srce (3 % bukovih dreves). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Že na začetku razprave je treba izpostaviti, da gre za preliminarne rezultate. Za kakršne koli tehtnejše zaključke je torej še mnogo prezgodaj. Kljub temu je smiselno nekatere ugotovitve primerjati oziroma o njih razpravljati. Tudi v pričujoči raziskavi se je potrdilo, da izbranci hitreje priraščajo kot dimenzijsko primerljiva preostala drevesa. Podobno so ugotovili že Bončina (1994) in Bončina s sod. (2007). V povezavi s priraščanjem izbrancev pa je zanimiv izsledek, da smo pri temeljničnem prirastku zaznali neznačilen oziroma šibek vpliv jakosti sprostitve izbranca. Pojasnilo bi utegnilo biti v tem, da smo jakost sproščanja izbrancev v tolikšni meri prilagajali (odmerjali) sproščenosti (oziroma utesnjenosti) izbrancem, da so po sečnji imeli zelo podoben razpoložljiv rastni prostor in s tem priraščanje. Jakosti redčenj so znašale med 23 in 25 % glede na lesno zalogo ob poseku, kar je - presenetljivo - zelo skladno z jakostmi klasičnih izbiralnih redčenj v bukovih sestojih primerljivih starosti (e.g Kadunc, 2008). Saje (2011) je v mlajših bukovih sestojih ugotovil znatno nižjo jakost redčenj pri izbiralnem redčenu z enkratno določenimi (stalnimi) izbranci kot pri klasičnem izbiralnem redčenju. Pokazalo se je tudi, zlasti na ploskvi v Gojzdku, da je bilo nekaj izbrancev ob izbiri prešibkega razvojnega potenciala. Imeli so nekoliko premajhno krošnjo in kazali rahel zaostanek v rasti za sosednjimi drevesi. Kljub sprostitvi krošenj takšni izbranci niso (vselej) uspeli razvojno dohiteti sosednja dominantna drevesa. Izkušnje zaenkrat kažejo, da tudi z močnejšim sproščanjem izbrancev, ki ob izbiri niso bili dovolj razviti, le težko nadomestimo njihov razvojni zaostanek. Velik delež raziskav o učinkih redčenj spremlja razvoj izbrancev. Ker v primeru tega poskusa izbrance dokončno določimo že ob osnovanju raziskave, ne moremo podati primerjav migracije oziroma zmanjševanja števila izbrancev v razvoju sestoja. Omenimo lahko le, da smo po številu (načrtovanih) končnih izbrancev v okviru nemških modelov (e.g. Kladtke, 2001), nekateri novejši modeli (Wilhelm s sod., 1999, Hein, 2007) pa priporočajo celo manj izbrancev (< 90). Izvrednotenje učinkov redčenj največkrat poteka s pomočjo primerjave redčenih in nered-čenih sestojev (e.g. Ferlin, 1988, Pirc, 1997, Celič, 2002), ki so si glede vsega, razen ukrepanja, čim podobnejši. V okviru danega poskusa tega ne moremo narediti, saj primerljivih ploskev brez ukrepanj nismo osnovali. Kot slabost danega poskusa lahko štejemo tudi previsoko starost izbranih dveh sestojev ob osnovanju in gojitveno preteklost do osnovanja. Optimalno bi bilo izbrati sestoje v fazi letvenjaka, v katerih vsaj pozitivne izbire še nismo opravili. Naslednja pomanjkljivost analiziranega poskusa je v nezadostnem številu (statističnih) ponovitev. Preizkus različnih načinov redčenj je naj ustreznej e zasnovati v blokih. Zasnova obsega več ponovitev obravnavanj (tretmajev), kar pomeni več blokov, pri čemer se znotraj vsakega bloka izvedejo vsa različna obravnavanja (npr. klasično izbiralno redčenje, brez ukrepanja, redčenje z enkratno določenimi izbranci). Prednost obravnavanih (analiziranih) ploskev pa je v njihovi velikosti. Kljub omenjenim slabostim menimo, da bo spremljava sestojev omogočila precej izvirnih ugotovitev, ki bodo zanimivi zlasti s strokovnega vidika in ki nam jih v Sloveniji primanjkuje. Dodati je potrebno, da so se raziskave različnih konceptov redčenj pri nas v zadnjem času intenzivirale (e. g. Orešnik, 2009, Triplat, 2010, Laznik, 2011), vendar zaradi razvojnih zakonitosti gozdnih sestojev (končni) rezultati še precej časa ne bodo poznani. 5 POVZETEK 5 SUMMARY This paper analyses the development of two beech stands in Suha krajina region which have been managed by the principle of thinning with once in time selection of crop trees. In each stand one plot measuring 100 m x 100 m was established in the year 1999. All the trees above 10 cm on the plots were measured. To each tree the silvicultu-ral role was determined (crop tree, indifferent tree, competing tree). 90 final crop trees were selected on the first plot and 97on the second one. After the first measurement thinning was applied, releasing only crop trees. In 2009/2010 the second measurement, followed by thinning operation, was performed. The preliminary results show that the stand volume increment in the analyzed period (19992010) was rather high (10.6 and 12.9 m3ha-1year-1), while the mortality and ingrowth rates were rather small. The diameter and basal area increment of trees differed with regard to their diameter, social class or silvicultural role. The dominant trees had higher diameter, basal area and volume increments than the suppressed ones. In addition, crop trees of the same diameter had higher basal area increments than other trees. Interestingly, the basal area increment of crop trees showed only weak response to the releasement intensity. The analysis of wood quality of the harvested trees shows that the share of technical wood is substantial. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Avtor prispevka se zahvaljuje prof. dr. Marijanu Kotarju, ki je osnoval raziskovalne ploskve ter začel z deli. Prav tako se zahvaljuje univ. dipl. inž. Jerneju Piškurju za njegov pomemben vsestranski prispevek pri osnovanju, spremljavi in razumevanju razvoja obravnavanih ploskev. Inž. Jožetu Primcu, inž. Rudiju Omahnu ter inž. Andreju in Jaki Mirtiču je treba izreči zahvalo za nesebično pomoč pri strokovnem delu na terenu ter za vzdrževanje ploskev. Zahvala velja tudi Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, d. d., za hitro izvedbo del. Vidi Martinčič smo hvaležni za pomoč pri debelnih analizah posekanih dreves na ploskvah. Obema recenzentoma gre zahvala za koristne pripombe, ki so tekst izboljšale. 7 VIRI 7 REFERENCES ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde. BLV Verlagsgesellschaft München, Bonn, Wien, 492 str. BONČINA, A., 1994. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44: 85-106 BONČINA, A., KADUNC, A., ROBIČ, D., 2007. Effects of selective thinning on growth and development of beech (Fagus sylvatica L.) forest stands in south-eastern Slovenia. Annals of Forest Science, 64: 47-57 CELIČ, K., 2002. Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi rebri. Gozdarski vestnik, 2: 59-76 FERLIN, F., 1988. Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestojih. Gozdarski vestnik, 5: 214-223 HEIN, S., 2007. Werthholzproduktion mit Buche, Eiche, Esche und Ahorn. FVA-einblick 2/2007 JUS, 1979. Standardi za bukove hlode. KADUNC, A., 2008. Prirastoslovni vidiki načrtovanja donosov. Gozdarski vestnik, 65, 1: 3-14 KLÄDTKE, J., 2001. Konzepte zur Buchen-Lichtwuchsdurchforstung. AFZ-Der Wlad, 56: 1047-1050 KOTAR, M., 1997. Donos gozda v povezavi z nego gozda. Ali moramo načela nege gozda spremeniti? 55:130-163.- Gozdarski vestnik 55: 130-163 KOTAR, M., 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. ZGDS/ZGS, 500 str. LAZNIK, L., 2010. Učinki različnih načinov redčenj v gorskem bukovem gozdu na Mežakli. Diplomsko delo, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 80 str. OREŠNIK, J., 2009. Primerjava različnih načinov redčenj na raziskovalnih ploskvah v Lučki beli. Diplomsko delo, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 49 str. PIRC, S., 1997. Vpliv izbiralnih redčenj na rast, razvoj in kakovost sestojev v GGE Brezova reber. Višješolska diplomska naloga, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 72 str. PUHEK, V., 2003. Regresijske enačbe za volumen dreves po dvovhodnih deblovnicah. V: Gozdarski priročnik (ur. M. Kotar), UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 7. izdaja: 46-48 ROŽENBERGAR, D., FICKO, A., DIACI, J., 2008. Sodobno gojenje bukovih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87: 77-87 SAJE, R., 2011. Zasnova poskusa redčenj bukovih sestojev v raziskovalnem objektu Brezova reber. Diplomsko delo, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 64 str. TRIPLAT, M., 2010. Primerjava različnih načinov redčenja v bukovih drogovnjakih. Diplomsko delo, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 61 str. WILHELM, G., LETTER, H., EDER, W., 1999. Konzeption einer naturnahen Erzeugung von starken Wertholz. AFZ-Der Wald, 54, 5: 232-240 Priloge Appendix Regresijski parametri Ploskev Neodvisna spremenljivka Odvisna spremenljivka Regresijska krivulja R2 Stopnja tveganja Gojzdek starost prsni premer Y = 5,906x1,020X 0,263 0,000 Prelesje starost prsni premer Y = 4,165x1,026X 0,490 0,000