Leto II St. 26. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boscbetto st. 5. II, nad. = Telefon št. 1570 = Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V__ Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Deželnozborske volitve v Trstu. „7 Priznati moramo pač odkritosrčno, d mestu so izpadle za našo stranko precej neugodno. Neugodno seveda, ako pomislimo na velikanski optimizem, ki je vladal med našim socialno-demokratičnim delavstvom; na tisti optimizem, ki jo sad zdravega nav¬ dušenja borilcev, ki v hrepenenju po zmagi svoje pravične stvari, se ne zavedajo tež- koč položaja, ki si jih sami vstvarijo zaradi doslednega izvajanja posledic svojih idej in programov. Te volitve so doneslc naši stranki volilen nevspeh. Toda žalosten bi bil namen naše stranke, da ne bi imela drugega namena nego loviti volilne vspehe. Par mandatov več ali manj v državnem ali deželnem zboru ali v mestnem svetu, je in mora biti za nas le malopomembna reč. Žalostno bi bilo z nami, da bi v svrho volilnega vspeha zatajili cilje svojih velikih idej, svoj program in pozabili na misijo, ki smo jo dolžni vršiti, kot delavci, kot na¬ sprotniki sedanjega družabnega zistema, kot maščevalci tisočletnega ljudskega tr¬ pljenja, kot socialni demokratje. Danes ni, da bi se bavili z vzroki, za¬ radi katerih smo imeli ta volilen nevspeh. Različni so ti vzroki in mnogo jih je. Prvi, najglavncjši in najbolj resen, so homatijev stranki sami, ki so se vlačile od zadnjih državnozborskih volitev in ki se jih še ni dalo poravnati. Toliko samo za danes v svarilo sodrugom, ki mnogokrat in zaradi malenkostnih osebnih zadev pozabijo, da so prišli v stranko ne zato, da bi ovirali sodrugom delo, marveč zato, da dajo svoje moči na razpolago stranki katerej so za¬ upali boj v svrho uresničenja idej, ki planite tudi v njihovih dušah in zaradi katerih so postali sužnji dela za pravico, enakost in bratstvo. Ampak ravno tako, kakor je izšla naša stranka iz tega volilnega boja utrujena, ravno tako in še mnogo bolj je izšla iz tega volilnega boja zmagonosna socialistična mednarodna ideja. Izid volitev je za našo stranko knjiga, iz katere se bomo veliko naučili; inasprotnikom pa mora biti izid volitev memento mori. Ako so bili vsi naši sodrugi prepričani, da bodo izpadle volitve za nas bolj ugodno, nismo mi nikdar verjeli, da je v tržaškem delavstvu toliko resničnega mednarodnega socializma. Kajti, nikdar ne smemo poza¬ biti, da so vsi oni, ki so pri teh volitvah, kljub ostudni agitaciji, ki so jo vodili proti nam vsi nasprotniki delavstva, kljub vsemu obrekovanju in natolcevanju, kljub vsem več ali manj prepričevalnim besedam, s ka¬ terimi so zahajali med delavstvo naši no¬ tranji in zunanji nasprotniki, vendarle gla¬ sovali socialistično, ne ozirajoč se ne na narodnost^ ne na stan naših kandidatov, da so resnični, odkritosrčni in prepričani so¬ cialni demokratje, na katere sme računati naša stranka v vsakem trenotku, za vsak slučaj. In mi bomo na te socialiste tudi raču¬ nali vedno in nanje, samo nanje se bomo ozirali, kadar bo treba napraviti korak, ki interesira delavstvo. Nismo vprašali na¬ sprotnika, ako mu jo všeč ali ne, da po¬ stavimo v mestu dva slovenska socialistična kandidata. In sodrugi so kot en sam inož glasovali zanje. Pri ožjih volitvah nismo vprašali nobene podpore. In sodrugi so nam sledili v boju kjer smo bili sami, kjer smo hoteli ostati osamljeni, kjer je. bilo prijetno zaradi tega, ker smo sc bojevali za to, kar smo hoteli mi in kakor smo sami hoteli. In po tej poti, po poti med¬ narodnosti, po poti razrednega boja po ka¬ teri mora hoditi delavstvo, bomo šli naprej. Počasi, utrujeni in včasih od truda prema¬ gani, ampak šli bomo naprej po tej poti, ki smo si jo sami izbrali, s prepričanjem, da je prava, ki nas vodi k pravemu na¬ šemu naj višjemu cilju. Glavna volilna bitka jc končana. "N seeno jo, kako je izpadla za nas. Sedaj na delo! Ne za prihodnje^ vo¬ litve, ne za volilne vspehe, marveč za delavstvo in za socializem. t Izid volitev v nedeljo dne 13 . t. m. Želimo, da hodo naši čitatelji popolnoma na jasnem o vseh fazah volitev in objavimo zato tudi nedeljski izid. Pri volilni okraj. Silvij Spazzal, soc. dem. je dobil 389 glasov Dr. A. Cosulich, ital. nac. 519 « Dr. Ar. Spadoni, republikanec 16 « Dr. Ed. Slavik, slov. nar. 247 « Belih glasovnic je bilo odanih in na razna imena in neveljavnih 165 Proglašena je ožja volitev med socialnim demokratom Spazzalom in ital. nac. Dr. Cosulichem. Drugi, volilni okraj. Proglašena je bila ožja volitev med so¬ cialističnima in ital. nac. kandidatoma. Tretji volilni okraj. Avgust Novak, soc. dem. 493 glasov Viktor Perez, soc. dem. 504 « Dr. Gustav Gregorin, slov. nac. 520 « J. Mladovan, slov. nac. 495 « Dr. Mrach, ital. nac. 688 « I. Baldini, « 651 « Belih glasovnic je bilo oddanih in na razna imena in neveljavnih 242 Proglašena je bila ožja volitev med so¬ cialistom Viktor Perezom in dr. Gregori¬ nom na eni strani in Mrackom in Baldini- jeni na drugi strani. Četrti volilni okraj. Silvij Pulz, ital. nac. 1851 R. Kraus, republikanec 72 M. Pasqualis, » 82 Dr. A. Spadoni » 126 Dom. Vettak « 13 Belih glasovnic je bilo oddaanihin na razna imena in neveljavnih 498 Ožja volitev tedaj med kandidati- dem. stranke in ital. nac. Šesti volilni okraj. Rudolf Cerniutz, soc. dem. Štefan Paulich, Dr. Ed. Puncher, Valentin Pittoni, Ivan Bolonič, slov. nac. Dr. Matko Mandič, slov. nac Peter Može, slov. nac. Drago Živio, slov. nac. Iv. Demarchi, ital. nac. Iv. Marchig, ital. nac. Iv. Masutti, * Jos. Snidersich, ital. nac. so Rudolf Kraus, republikanec 60 glasov M. Pascpialis, « 58 « D. E. Spadoni « 58 « Dom. Vettak « 62 « Belih glasovnic je bilo oddanih in na razna imena in neveljavnih 452 Ožja volitev med socialističnimi in ita¬ lijansko nacionalističnimi kandidati. V okolici. Prvi volilni okra j. Končnik Ferdinand, soc. dem. 324 glasov Miklavec, slov. nac. 1086 « Moretti Ricc. ital. nac. 89 « Belih glasovnic jo bilo oddanih in « na razna imena in uničenih 135 « Izvoljen Miklavec, slovenski narodnjak. Drugi volilni okraj. Milost France, soc. dem. 516 glasov Bieker slov. nac. 1157 « Cimadori ital. nac. 110 * Belih glasovnic je bilo oddanih na druga imena in uničenih. 273 Izvoljen je Bjeker, slovenski narodnjak. Tretji volilni okraj. Josip Kopač, soc. dom. 516 glasov Valentin Pittoni, soc. dem. 518 « Ferluga slov. nac. 1753 « Dr. Just Pertot « 1730 « Cumar ital. nac. 154 « Ferluga « 191 « Belih glasovnic je bilo oddanih na druga imena in uničenih |262 Izvoljena sta slovenska narodnjaka dr. Just Pertot in Ferluga. Volitve so se vršile zelo mirno. V de¬ lavskem domu je bilo popoldne zelo živah¬ no. Ogromno število delavcev je nestrpno Čakalo na izid volitev. Pred ožjimi volitvami. Takoj zvečer na dan volitev, sta se sešla na sejo politična odbora jugoslovanske in italijanske soc. dem. stranke, da skleneta kako se ima stranka ravnati pri ožjih vo¬ litvah. Italijanski nacionalci so se takoj obrnili do naše stranke ter prašali če že¬ limo z njimi narediti za ožje volitve kom¬ promis. Od nas so oni zahtevali, da bi glasovali v IV. vol. okraju, kjer so bilioni, ital. nacionalci v ožji volitvi z slovenskimi narodnjakarji, za njihove kandidate; da bi oni v III. vol. okraju, kjer sta bila dva njihova kandidata v ožji volitvi z našim Perezom in slov. narodnjakom Gregorinom, odtegnili enega kandidata in bi potem mi in oni skupaj glasovali za našega in nji¬ hovega kandidata. V okrajih, kjer so bili v ožji volitvi z nami bi bili oni svoje kan¬ didature obdržali in v VI. vol. okraju, Sv. Jakob, kjer smo bili mi v ožji volitvi s slovenski narodnjaki, bi oni na našo željo glasovali za nas. Ako tega kompromisa ne sprejmete, so rekli, bomo mi vseeno vabili naš volilce naj pri Sv. Jakobu glasujejo za vaše, t. j. socialnodemokratične kandidate. Ne ozirajoč se na dejstvo, da je bil ponujeni kompromis čisto navaden švindl in da je bil za našo stranko naravnost po¬ niževalen. sta naša odbora odgovorila ital. nacionalcem, da ponujenega kompromisa ne sprejmeta ter da ne marata skle¬ niti nobenih kompromisov z nobeno stranko. Sklenilo se je na tej seji, da pojde naša stranka tudi pri ožjih volitvah sama v boj. Drugi dan po volitvah so pa slovenski nacionalci sklenili, da oddognejo svoje kan¬ didature pri Sv. Jakobu, kjer niso imeli nobenega upanja na zmago, da bodo ob¬ držali svoje kandidature v IV. vol. okraju, kjer so bili v ožji volitvi z italijanskimi nacionalci in v III. vol. okraju kjer je bil njihov kandidat Gregorin v ožji volitvi z ital. nacionalci in glasovali da bodo za naše kandidate v I., II., III. in V. vol. okraju. Naša stranka je potom «Lavoratorija» izjavila, da noče, da bi druge stranke gla¬ sovale za naše kandidate. Toda ital. na¬ cionalci so vseeno vabili svoje volilce naj pri Sv. Jakobu glasujejo za naše kandi¬ date čes da je drugače nevarnost, da bi zmagali barbari», kakor umenujejo Slo¬ vence. Tudi so ital. nacionalci izdajali le¬ pake, na katerih so vabili socialiste, naj glasujejo za socialista Pereza in ital. libe¬ ralca Mraka. Slov. nar. so pa izdali lepake na katerih so vabili, naj glasujejo vsi za socialista Pereza in slov. nac. kandidata Gregorina. Naša stranka je pa izdala pa¬ rolo, da glasujejo naši volilci v III. vol. okraju samo za sodruga Pereza, v IV. vol. okraju, kjer so bili v ožji volitvi slov. in ital. narodni kandidati da glasujejo naši volilci z belimi glasovnicami. Izid ožjih volitev v sredo dne 16 . t. m. Silvij Spazzal, soc. dem. 685 glasov Dr. A. Cosulich, ital. nac. 588 * Izvoljen tedaj socialni dem. Silvij Spazzal. Drugi volilni okraj. Ezio Chiussi, soc. dem. 909 glasov Arhangelj Doff-Sotta, soc. dem. 897 * Art. Ferrazzutti, ital. nac. 938 « Al. Troier, ital. nac. 928 « Izvoljena sta ital. nac. Ferrazzutti in Troier. Tretji volilni okraj. Viktor Perez, soc. dem. 1084 glasov D. K. Mrach, ital. nac. 774 « Ivan Baldini, ital. nac. 773 « Dr. G. Gregorin, slov. nac. 645 « Izvoljena sta tedaj Viktor Perez soc. dem. in dr. Mrach, ital. nac. Četrti volilni okra j. Fran Kravos, slov. nac. 1016 glasov Anton Muha, « 1020 « Dr. O Rybaf « 1034 « Dr. A. Ara, ital. nac. 1431 « M. Bratos « 1432 « M. Ghcrbetz « 1422 « Izvoljeni ital. nacionalci Ara, Bratos in Gherbetz. Peti volilni okra j. Fran Blasizza, soc. dem. 2289 glasov Ivan Calligaris, * 2288 « Dr. Gilbert Senigaglia, soc. dem. 22.11 « Anton Simonetta, soc. dem. 2290 « Edvard Amaranto, ital. nac. 2211 « Karl Baneli, « 2234 « Dr. D. Osmo, «• 2216 « Silvij Pulz, « 2204 « Izvoljeni tedaj socialni demokratje Blasizza, Calligaris, Senigaglia in Si¬ monetta, Šesti volilni okraj. Rudolf Cerniutz, soc. dem. 2645 glasov Štefan Paulich, « 2649 « Dr. E. Puecher, « 2659 « Valentin Pittoni, « 2676 « Belih glasovnic je bilo oddanih 938 « Izvoljeni so socialni demokratje Cerniutz, Paulich, Puecher in V. Pittoni. Tako so končale volitve v IV. mestnem volilnem razredu. Naša stranka bo imela tako v mestnem svetu 10 zastopnikov. Ital. liberalci bodo pa imeli iz IV. vol. razreda pa 6 zastopnikov. Naša stranka bi jih imela lahko več, da bi bili naši volilci bolje pa¬ zili na imena naših kandidatov. Tako n. pr. ni prišel v ožjo volitev sodr. Novak, ker je 34 naših volilcev, ki so volili v volišču, Viccolo S. Fortunato, na Greti, oddalo svoje glasove na imeni Kopač in Pittoni, mesto na imeni Novak in Perez. Mislili so, da glasujejo v okolici. Da bi bilo teh 34 naših volilcev pravilno volilo, bi imeli danes v mestnem svetu tudi slo¬ venskega socialističnega zastopnika. V H. volilnem okraju, Staro mesto, je bilo pri ožjih volitvah oddanih 45 glasovnic na ime našega kandidata vi. vol. okraju mesto na imeni pravih naših kandidatov v II. vol. okraju. Ako bi bili dotični naši volilci pravilno volili, bi bila pri ožjih volitvah izvoljena sodruga Chiussi in Doff-Sotta, ki sta bila sicer samo za 28 odnosno 20 gla¬ sov v manjšini. Veliko naših glasov je bilo posebno pri prvih volitvah uničenih. Delali so pač, poleg notranjega sovražnika, vsi proti nam. Vsi so čutili nekako slast pri DELAVSKI LIST delu, ki je moralo narediti nam volilni vspeh neugoden. Po socialistih! To je bila parola vseh, ki jih oblije pot vsikdar, ka¬ dar se spomnijo na zavedno socialistično dolavstvo, ki koraka svojo pot naprej do cilja ne ozirajoč se ne na levo ne na desno. Mi nismo iskali ne simpatij ne podpor pri nobeni stranki. In povemo. Cim manj simpatij bomo imeli pri nasprotnikih, tem ljubše nam bo. Pri teh volitvah smo imeli še enkrat priložnost opaziti, da pot mednarodnosti je za nas edina prava in dobra po kateri mora hoditi socializem. Ampak priliko smo imeli pri teh volitvah se prepričati, da je treba še veliko veliko delati. Treba bo celo začeti z nova. Povejmosi. In danes, ko se za trenotek odpočijemo po trudapolnem boju, sezimo si v roko in obljubimo si: Naprej, na delo! Volitve v lil. volilnem razredu. Včeraj v četrtek so se vršile volitve III. volilnega razreda. Večina prebivalstva se za te volitve niti ni zmenila. Vseh volilcev v tem volilnem razredu je 4291. Glasovati je prišlo pa 3651. Skoraj 90%. Izid vo¬ litev je sledeči. I. Okraj. V edini sekciji je bilo oddanih 383 gla¬ sov, od teh veljavnih 346 glasov. Nemški kandidat Czerny 22, dr. Depan- glier 11' glasov; 2 uničena, belih v prvi sekciji 31, v drugi 40. Izvoljeni ital. nac. Comel, Moretti, dr. Pincherle, dr. Scampicchio. V. Okraj. V prvi sekciji je bilo oddanih 476 gla¬ sov, veljavnih 414; uničenih torej 62; v drugi sekciji oddanih 470 glasov, veljavnih 396, uničenih 74. Arcli C. T., ital. nac. Dr. Rascovich „ Snidersich G. „ Dr. Vidacovieh „ Kosič slov. nac. Gregorčič „ Gulič „ Dr. AVilfan „ Mazzinijanci so dobili 610 584 608 609 99 99 96 104 Pasqualis 45, dr. Nemški kandidat Czernv 23; dr. De- pangher 12, neveljavnih glasov 37. Izvoljena ital. nacionalna Lucatelli in Risigari. II. Okraj. Oddanih glasov 276, od teh 243 ve¬ ljavnih. Anton Maccari, ital. nac. 193 Filip Ivanišešič slov. nac, 27 Mazinijanec dr. Spadoni je dobil 8, so- cijalist Doff-Sotta 1, nemški kandidat Czer¬ nv 7, neveljanih 33 glasov. Izvoljen ital. nacionalec Maccari. III. Okraj. V prvi' sekciji tega okraja je bilo . odda¬ nih 325 glasov, veljavnih 297; v drugi sekciji tega okraja je bilo oddanih 354 glasov, veljavnih 312. Mazinijanec Pasqualis 9, dr. Spadoni 13, Kraus 13 glasov. Nemški kandidat Czerny 76, dr. Rabi 16, dr. Depangher 12 glasov. Neveljavnih glasov 5, belih glasovnic 65. Izvoljeni ital. nac. dr. Daurant, dr. Rusca, Carmelich. IV. Okraj. V prvi sekciji tega okraja je bilo odda¬ nih 384 glasov, veljavnih 351; v drugi sekciji je bilo oddanih 463, veljavnih 423. Comel E., ital. nac. 561 Moretti L. „ 558 Dr. Pincherle „ 562 Dr. Scampicchio „ 578 Dr. Gregorin slov. nac. 123 Kravos Fran ,. 119 Bolonič Ivan „ 113 Dr. Rvbar „ 131 Spadoni 59, Kraus 41, Vettach 41. Nemški kandidat Czerny 22 glascv. Izvoljeni ital. kandidatje Arch, dr. Ra¬ scovich, Snidersich in Vidacovieh. VI. Okraj. V edini sekciji tega okraja je od 571 volilcev glasovalo 520. Veljavnih glasov je bilo oddanih 503 (1 neveljaven, 16 belih). Benvenuti ital. nac. 221 Rastelli „ 218 Paulich socijalist 186 Pittoni „ 187 Hvastja slov. nac. 70 Mandič „ • 70 Mazzinijanska kandidata sta dobila Spa¬ doni in Vettach vsak po 4 glase ; nemški kandidat Czerny 16 glasov, dr. Depangher 4 glase. Tu je proglašena ožja volitev med na¬ šima kandidatoma Pittonijem in Pau- licem ter ital. nacionalnimi Benvenuti- jem in Rastellijepi. Ožja volitev se vrši v soboto 19. t. m. taisije poslanca Silvij Papinija. Silvij Pagnini je poslal političnemu od¬ boru ital. soc. dem. stranke pismo v ka- j terem izjavlja, da izstopi iz socialno-demo- kratične stranke ter drugo pismo tržaškemu izvrševalnemu odboru v katerem pravi, da odstopi od svojega državnozborskega man¬ data. V pismu pravi, da je bil prisiljen to storiti, ker se je vedla naša stranka pri sedanjih deželnozborskih volitvah nesocia¬ listično in sovražno italijanskemu karakterju mesta. Ta svoj sklep je objavil Silvij Pa¬ gnini tudi v današnjem „Piccolu ‘ kot po¬ slano volilcem III. državnozborškega volil¬ nega okraja v Trstu, kjer je bil izvoljen kot državnozborski poslanec. Silvij Pagnini se je že dolgo časa boje¬ val sam seboj. Temu se ne smemo niti čuditi. Prišel je v našo stranko iz krogov, kjer je negotovost doma. Dosleden samo v svojih večnih dvomih, se ni nikdar mogel sprijazniti z idejami večine v stranki, ki je vedno hotela in hoče vedno hoditi direktno in brezobzirno po ravni poti mednarodnosti, ki je lastna soeialnodemokratičnemu delav¬ stvu. Samo kdor dvomi v svojem prepri¬ čanju, samo kdor se še ni popolnoma opro¬ stil narodnega predsodka, ki je lasten ne¬ gotovim dušam, samo kdor ni bil nikdar zmožen pojmiti socialno-demokratične med¬ narodnosti, samo tisti podleže lahko vplivu meščanskega časopisja in verjame temu, da je bilo naše stališče pri teh deželnozbor¬ skih volitvah — ki ni bilo drugega nego posledica našega mednarodnega programa — nesocialistično in škodljivo italijanskemu karakterju mesta. Izstop Silvija Pagninija iz stranke in odstop od deželnozborskega mandata, nas nič ne vznemirja. Vsak mora prejalislej tja, kamor ga srce sleče. Med nami Silvij Pagnini ni bil več doma. Z nami ni mogel več delati. Zato je čisto prav, da je šel. Ni pa lepo od njega, da je čakal narediti ta korak ob sedanjem čašu, ko se nahaja de¬ lavstvo v boju z meščanskimi strankami v dosego svojih pravic. Dejstva nu bodo pač dala priložnost, da uvidi, da je postopal krivo ter da je bil tudi ta njegov korak sad njegovih zmot in dvomov s katerimi bi bil lahko ostal iz vsega začetka tam odkoder je nepoklican pričel. ....nt. Y odgovor »Primorskemu Listu“. Bivši alkoholist iz Kamenj v „Prim. Listu“, kakor da «fuzelna >> . Tam meče okoli s cepta ter otresa, kakor da bi se je oglasil bi se napil pobalinom in se mu zgo- malo 1 ITT. Iz knjige I. S. MACH ARJA. Ladja v Benetke odhaja opolnoči. Stoji pri molo San Carlo, imenuje se Espero in odpuhava malomarno svoje oblačke dima v zrak, kakor bi hotela po¬ kazati, da ji niti na misel ne pride, pri¬ pravljati se že sedaj na pot. In svet mir vlada i v njeni notranjosti. Dokaj časa že stojim in kričim v treh jezikih po človeku. Naposled izleze od spodaj nekod mladenič v cvetju svojih let in v najpotrebnejši obleki; izročim mu svojo prtljago, on mi pokaže kabino, kjer bom prenočeval, in razideva se. Na obrežju stojim. Na severovshodu se dviga Kras, v čegar sivem zaprašenem ze¬ lenju se belijo vile tržaških bogatašev. — Kakor da je tu kos amfiteatra, na kojega terasovitih sedežih zložno sedi ošabna pu¬ blika in gleda igranje ladij in ladjic na temni morski planjavi. Na severu se hrbet Krasa znižuje, njegovo zelenje povišnjevi, in kjer se popolnoma nagiblje k morju, se pojavlja belostni grad Miramare . . . Pogled se vrača v pristan. Lesovi jarbol in dimnikov, telesa velikanskih ladij, dro- dila bogve kaka krivica, če se ga je okrcalo, kakor je zaslužil. Ta bivši alkoholik se zaleta in kriči, hoteč s tem vso stvar speljati na Darvina in Marksa, ki sta bila po Koscovem mne¬ nju v zmotah! Čajte, g. Kosec, če ste tako fini, odvreči eno samo točko teli duševnih velikanov. Halo gospodki, bivši «šnopctrompetar», ves svet vas bo častil. Ven s fakti! (K temu pripomnim: kje se več skrbi za telo, kakor ravno v farovžih. Poglejte rejene fajmoštre, ki se svetijo od tolšče. — Ubogi kmet jim znosi vse najboljše mesto da bi sam použil pri svojem težkem delu. O, kako so ljudje v tem oziru brez po¬ misleka). Sicer pa ni bilo v „Del. Listu“ govor¬ jenja, da se je razlagalo v cerkvi Darvini¬ zem in Marksizem. Bivši alkoholik v vsaki priliki govori proti današnji šoli in tudi tisto nedeljo je rekel nekako tako-le : «Tudi enkrat so bile šole, a te so bile dobre, ker so učile mo¬ liti. Sedanje šole so krive». Pri drugih pri¬ likah je govoril in še govori: «Učiteljev ni treba», ali «ta učitelj ni za vas» in po¬ dobne stvari. Kako je bilo takrat (pred 1869. letom) imenitno! Kaj ne? Tudi v sedanjih šolah se uči krščanski nauk, in g. Kosec ga tudi uči. Edina molitev je oče naš. In grdo bi bilo od Kosca, če bi se ne upal naučiti v 8 letih, ko hodi otrok v šolo «očenaša»,ki je edina molitev po nauku Krista. Tudi njegovi pristaši v Kamnjah govo¬ re, o vsakej priliki, da šole in učiteljev ni treba. Kdo jih to uči? Menda pa ne sam Bog!? Sploh pa ne more Kosec niti ziniti, da bi ne imel v ustih šole in učiteljev. Zato imamo dosti faktičnih dokazov. Če se govori o Vaclavu VI., ki je umoril sv. Janeza Nep., ki ga, zgodovinsko je do¬ kazano, nikdar niti bilo ni, ni treba po¬ tem utikati vmes učiteljstvo in šolo. Takrat menda ni bilo učiteljev in šole, ki bi bile tega krive. Šola je danes postavno ustanovljena in odvzeta edino zveličavni cerkvi iz njenih nečednih rok, in to bode Kosca in Kosce. Nikdar, brate, jo ne boš imel v rokah! Da pa spoznajo ljudje kake vrste poštenjak je ta bivši «šnopchompetar», naj navedem te le resnično zgodbico, ker govori, da spoštuje drugoverce. Mlado, pošteno, pridno slov., dekle je služilo v Egiptu, menda v Kahiri. V to vse časti vredno dekle se zaljubi inženir — ortodoks. Inženir prosi dekle zakon. Dekle mu obljubi. Oba sta zado¬ voljna. Vse je bilo v redu. Dogovorita se, da se poročita. Pisali so v Kamnje po listine. Kaj naredi bivši alkoholik? Piše eno pismo dekletu in eno inženirju. Prvo pismo je imelo vsebino, da ni prav, da slov. dekle, katoličanka vzame inženirja ortodoksa. Drugo pismo je imelo vsebino, da in¬ ženir si lahko zbere bogato in sebi pri¬ merno dekle, ne pa priprosto služkinjo. — Služkinja ni za inženirja. Kaj naj se reče takemu človeku, ki sega na tako hudobno umazan način v popol¬ noma privatne zadeve? Poštenjak? Seveda poreče on, da je hotel rešiti in ohraniti ovco sveti edinozveličavni cerkvi. No hi ovca, ni bila ovca, ampak pametno dekle, ki se je otreslo vseh Koščevih upli- vov in se poročilo z inženirjem. Listine so se računale 30 K. Zglihali so se potem s «častitimi očeti frančiškani», ki so listine dekletu imeli oddati za 28 ali 26 K. Kdo je tu računal tako visoko svoto za listnine, se ne ve. Ker vsi taje! Resnica pa vendar je, da se je plačalo 28 ali 26 K za listine, ki menda stanejo 6 ali 5 K. Najlepše pa je bilo tole. Poročenca sta prišla v Evropo v Vrtovin. Kaj naredi bivši alkoholik? Sili se jima, kakor srajca nekam. In reče pri neki priliki: Kako je, moja hči? Inženir se je čudil, kako jo mora ime¬ novati meninič tebinič: hči. — Rabim te besede: Če grajam umazanost, se gotovo umazanec oglasi, da ga sramotim ali pa bo trdil, da je umazanost krščanska čednost. Tako je. Če se človek predrzne stopiti tem hujskačem malo na prste, hitro kriče, da se jim dela krivica. Da bi bilo kaj postave v Avstriji, bi že kedaj sfrčali kamor spadajo. Pri nas se dopusti duhovščini, da v cer¬ kvi uganja, kar ji je ravno ljubo, tudi če napada in šunta ljudstvo proti postavno ustanovljenim inštitucijam. Papež Pij IX. je leta 1869, ko je bila postava o šoli v državnem zboru sprejeta in od vladarja potrjena, preklel. Po njem se ravna naša duhovščina. Vlada bi morala prašati papeža in du¬ hovščino, kaj se vtika v njene posle. Duhovščina si lasti nadzorovalno in naj¬ višjo oblast nad vsem. Pri nas v Avstriji to najlepše cvete. In bo cvetelo, dokler ne pride dan, ko poreče ljudstvo: od nas vi, klerikalni hudobneži. Najhujši klerikalec v Kamnjah vulgo Pikuli, bivši župan je rekel pred par tedni v nekem kraju: župnik je bedak. Zato so na razpolago priče. In kdor jih hoče vedeti, naj se obrne do uredništva tega lista. Eden, ki ni tisti. govi in plahte jadrenic, kretanje drobnih parnikov in še drobnejših čolnov se zlivajo tu v eno veliko sliko, ki jo oči sprejemajo, ne da bi se zavedale podrobnosti. Beli galebi preletavajo v težkem poletu med ladjami, švigajo k površini morja in love, kar je bilo vrženo s palub. Jarbole škrip- Ijejo, ljudje kriče, nekje rožljajo verige, drugod se zopet ladja pripravlja za odhod, zateglo ječe, žvižgajo lokomotive — in kot temeljni ton vseh teh zvokov šumi zategel, resen glas, v katerem vse drugo le nekako plava in o katerem ni mogoče določiti, iz česa se pravzaprav zlaga. Tako sem ga čul pred v Odesi, tako sedaj v Trstu. Tako govori pristan. Napotim se v mesto. Povsodi nesnaž- nost, da, tako rekoč vsaka hiša ima svoj posebni individualni duh. Vsa okna imajo svetlo zelene oknice in z vseh oken visi perilo — tudi najintimnejši komadi. Ulice so kratke in, ne široke. Kavarne in gostil¬ nice na ulicah pod improviziranimi šotori. In povsodi polno ljudi. In povsodi živahne geste in živahna govorica — prvo laško mesto torej na mojem potovanju. Napisi na trgovinah laški, gostilne laške, kavarne in časopisi v njih tudi laški — na več¬ urnem sprehodu po mestu sem opazil samo dva nemška napisa: jeden je bil k. k. Fi- nanzwache, drugi na vojašnici. O Avstrija! Na periferiji se centrifugalna sila čuti vedno najintenzivnejše. In kdo bi se čudil Trstu? Vespazian ga je naredil za rimsko kolonijo, in danes se Italija, vzdramivši se iz omo¬ tice, toliko sto let trajajoče, ozira po svojih otrokih, spenja roke po njih in jih zove k sebi. In otroci čujejo materin glas in od¬ govarjajo . . . Čila mladost, vera v bodočnost in bujna srčnost bije v žilah tega malo čistega in močno smrdečega mesta. Človek čuti pri vsakem koraku, da pravzaprav ni več v Avstriji . . . Sicer vidi nekaj spomenikov, Karla VI., Leopolda I., mehikanskega ce¬ sarja Maksimilijana, da, celo spomenik po¬ stavljen v spomin petstoletnice, odkar je Trst v okvirju avstrijske monarhije, — toda ti monumenti so pač dani bolj času in okolnostim, nego da bi izražali mišljenje prebivalstva. Tudi Praga ima končno take spomenike. Tisoč in osem sto let je Trst živel daleč od svoje matere in imel za pestunjo ženo, ki se je zanj kaj malo brigala... človek si popolnoma dobro lahko pred¬ stavlja sititacijo tega mesta na primer v nemškem cesarstvu. Koliko železnic bi ga bdo ze davno vezalo z vsemi odličnejšimi Zahtevajte po vseh nobiiMi Kavarnah in gostilnah UliKlvulVl mesti v monarhiji, kakšne privilegije b mu dali, kako bi se bilo moralo taki mesto razširiti! In kako bi se bila dalj' resnično politična vlada že davno prizade jala, da iredentističnemu življu da protitezi s podporo slovenskega življa. n < človek se Trstu ne čudi! Večer se bliža. Na svetilniku so prižga. luč, na obrežju so vzplapolale luči svetili prižigajo se svetilke ladij, zažarevajo s okna hiš, prodajaln, gostilnic in kavan Pobliskavajo se luči v vilah ob bok Krasa, na nebu se raziskrujejo bele zvezd' večje in jasnejše, nego jih vidimo pri na proti temnovišnjemu nebu kipe jarbole i dimniki ladij prekrasen pogled. I" obrežju hodim, gledam, poslušam in r mislim. Morje se oddihava, pristan govoi po obrežju in malih vrvi sto in sto lju< v belih toaletah na večerni promenadi. " Zunaj na morju u luči izletnih čolnov m gotajo kakor blodne iskre. Takšen krast večer in takšna lepa slika, da si v nje: zadovoljen, da sploh živiš in da si jednit med temi tisoči okoli sebe, o katerih r veš ničesar druzega, nego da so tudi tal jednice. Korakam med njimi, lovim odlomi stavkov in gledam v zvezdnate oči, ki i zde vse tako zadovoljne in srečne. Ser DELAVSKI LIST 8 Veselica v Nabrežini* Pozor sodrugi ! Dno 20. junija t. 1 se bo vršila slavnost 15 letnega obstanka nabrežinske železničarske strokovne orga¬ nizacije v Nabrežini, in sicer lia vrtu restavracije gosp. Fran a Nemec. Tem potom vabijo vse organizacije na mnogoštevilno udeležbo k tej krasni in redki slavnosti. Zastopani bodo prvi socialistični govor¬ niki slovenske, italijanske in nemške na¬ rodnosti. Svirale bodo dve godbi in sicer nabrežinska godba in ital. mladeniška soc. godba iz Trsta. Korporativno se bodo ude¬ ležila sledeča soc. dem. pevsko društvo «ljudski oder», ital. soc. pevsko društvo in nemško soc. pevsko društvo « Adria- perle». Veselica se bode vršila po točno izdelanem programu. Po veselici, prosta zabava in ples na dveh plesiščih. Pri pri¬ hodu vlaka z tržaškimi sodrugi bode tiste sprejela na nabrežinskem kolodvoru do¬ mača godba, in se bode korporativno od¬ korakalo na veselični prostor. V stop k veselici 40 vinarjev, ples ko¬ mad 10 vinarjev. Sodrugi iz Trsta pidejo z vlakom str. 76 ki odhaja iz tržaškega južnega kolodvora ob 1 uri 20 minut po¬ poldne. Za posebni vlak v Trstu bo uredil veselični odbor. Sodrugi v Trstu se zberejo ob s /r na eno pred Delavskim domom ul. Boschetto št. 5, od koder odkorakajo z godbo na čelu na postajo ter se odpeljejo iz Trsta z vla¬ kom ob 1 uri 24 min. — Udeležite se te veselice polnoštevilno! SOimiTCI! Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje naj važnejše orožje v našem boju. Vsak nepredek na¬ šega časopisja je napredek naše strank e, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno- demokratičnim ciljem. Razširjajte torej neu¬ morno „Dclavski List“, pridobivajte mu nove raročnike, zahtevajte ga po vseh jav¬ nih lokalih, v katere zahajate! Ako bo „Dclavski List" krepah in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. „Pelavski List“ je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! — Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni .sodrug! DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Delavsko izobraž. društvo je imelo 13. t. m. občni zbor ter se je izvolil odbor z nalogo, da organizira izo¬ braževalno delo ločeno od politične stranke, posebno, da skrbi za predavanja, kolporti- ranje listov in brošur ter ustanovitev knjižnice. tertja zakuka kakšna odhajajoča ladja in človek nehote sanja, da poplove tja proti Ivorfu, Heladi, Carigradu in do Črnega morja, želi še srečen pot in ji naroča po¬ zdrave za Odeso, lalto in Garsufo . . . Po desetih stopam na Espero, idem v svojo kabino, ležem in zaspim v spanju | utrujenega človeka. In v spanju čujem potem rožljanje verig, povelja, ječanje ladje | in taktiranje vijaka . . . Zgodaj se probudim. — Skozi okroglo j okence vidim rdeče osvitleni breg, neke hiše, stolp, drevje. Grem na palubo. Mraz je. Okrog ladje se vali morje kakor živi j zeleni, z belimi žilicami preprejeni mramor. Prav pred ostjo ladje ostaja polagoma z morske površine nekaj belih hiš, katere rastejo in rastejo v skupino rožnatih plos¬ kev, lomljenih ravnili in svetlih krivih črt. Solnčna svetloba leži na njih z vso svojo močjo, in te ravne črte se debelijo in ploskne nas to, že se pojavljajo v njih za- I reze oken, v oknih se bliska steklo kakor zasajeni diamanti in rubini, ladja leti in leti proti njim, solnce se dviga za nami višje in višje, njegova rdeča svetloba se preminja v belkasto zlato, mesto pred nami raste in raste, jasno se razlikujejo že posamezne palače in cerkve — Venezia. j „Soča je bila zelo jezna na sodruga E. Kristana, ker je na shodu pri nas povedal, da ostanemo vseeno Slovenci ce smo tudi socialisti. To ni po volji na¬ rodnjakom. Oni bi bili zelo veseli, da so¬ cialisti ne bi govorili nikdat o narodnosti. Ivam bi morali potem oni slov. narodnjaki s svojo narodno štacuno? Potem je rekla „Soča . «Solkanci so narodno čuteči, zato pa ne morejo ostati v mednarodni socialni demokraciji ampak osnujejo naj si svojo podružnico N.D.O.* Tako je rekla „Soča“. Mi bi pa radi, da bi nam „Šoča“ povedala, zakaj neki je bilo do sedaj nemogoče osno¬ vati pri nas podružnico te krumirske N. D. O. ? Na to bi znal odgovoriti najprej in najložje dr. Mandič sam. Pred letom je bil mož prirogovilil k nam v Solkan. Mož si je bil mislil. Narodna trdnjava je tu in hitro se bo dalo pokrumiriti vse delavce. Poiskal si je zaupnika, dvorano ter nazna¬ nil za naslednjo nedeljo shod. In kaj se je zgodilo? Zaupnik se mu je izneveril in shoda do sedaj še ni bilo. Tudi veleum Knaflič išče zaupnike, pa jih do danes še ni našel. 1 udi jih ne bo našel, ker vedo delavci predobro, da taka N. D. O. ne more biti prava ker se druži z delodajalci in mizarsko zadrugo. Kadar je bil Mandič v Solkanu, je najprej vprašal kje stanuje predsednik mizarske zadruge Konjedic. — Delavce je hotel organizirati, pa je iskal Konjedica. Čuden organizator delavstva. — d udi očka Gabršceka ne smemo pozabiti. Na nekem shodu nas je učil, da na Go¬ riškem niso tla še zrela za socialno de¬ mokracijo. Počakati da moramo, naj se najprej razvije industrija, obrt in trgovina, potem pa da pridemo tudi mi delavci na vrsto. Tako je, Delavec čakaj, da se naj¬ prej drugi odebele, potem boš pa ti kosti obiral. Kaj ve Dreje Slovan. Nabrežina. Ven z volitvami v bol¬ niško blagajno! V pondeljek dne 7.t. m. se je vršil pri nas, v sredini kamenolomov in sicer v gostilni Calligaris, javen delavski shod. Vršil se je ob eni uri popoldne. Bil je ogromno obiskan. Udeležilo se ga je okolu 400 nabrežinskih delavcev, da pro¬ testirajo zoper sedanje grdo postopanje v bolniški blagajni proti delavcem ter da zahtevajo da se razpišejo za isto volitve. Za predsednika shodu je bil izvoljen sodrug Cidin. Prvi je poročal v slovenskem jeziku sodrug Marica. Na današnjem shodu je pričel govoriti sodr. Marica — menda ni delavca, ki ne bi imel pritožb zoper se¬ danjo upravo v bolniški blagajni. Pa ni¬ mamo se kam pritožiti, ker je sedaj bol¬ niška blagajna v rokah glavarja. Tega se vidi v Nabrežini le redko kedaj. V Se¬ žano je pa pot predolga za vsakega de¬ lavca. To seveda je v prilog delodajalcem, ki jemljejo dalavcem mesto 1*96 K na mesec, kakor bi bilo pravilno, po 2 kroni celo po 2 kroni in 20 vin. To je navadna sleparija, da celo lahko rečemo, da na tak način delodajalci kradejo denar delavcem, kradejo jim od tistega bornega zaslužka, kradejo tako kruh iz ust delavskih otrok. Pa to ni dovolj. Delodajalci sicer ne zabij o kadar plačajo, odtegniti delavcem več nego pravilno svoto prispevka bolniški blagajni, zelo pa in radi pozabljajo plačevati blagajni. Ti nabrežinski delodajalci so dolžni tuk. bolniški blagajni več tisoč kron prispev¬ kov. Mnogo je delodajalcev, ki odtrgajo delavcem mesto 12, 13 mesecev prispev¬ kov. Ako pa delavec popoldne oboli ali ga zadene popoldne nesreča, ne debi za tisti Espero začenja počasneje pluti. Na levo se razteza zeleni breg Lida, srečamo tu vojno barko z bleščečimi topovi in mrgo¬ lečo mornarjev, nekaj torpedovih barčic, nekaj drugih bark, namenjenih za vojašnice — in naenkrat vstaja doževa palača pred nami, cerkev sv. Jurija in Maria della Salute. Venezia! Takšen razkošen, prekrasen dojeni! Espero se le še plazi in ti piješ z očmi vse to bajnokrasno mesto. Črne gon¬ dole stoje ondi druga poleg druge, spo¬ znavam most vzdihov, stolp z levom sv. Marka nas ponosno pozdravlja z obrežja, vse tako ponosno, tako razkošno — Be¬ netke, kraljica Adrije! Naša ladja naposled obstane tik nasproti doževe palače. Obstanem s pogledom na ti harmoniji njene gotike in bizantinskega sloga, prodiram z očmi njene stene, duša vživa v njeni zgodovini — flegmatični laški earinar pa v tem rokodelsko prileplja znamke na prtljago, da se propušča, vpraša za moje stvari in pritiska rjavega italijan¬ skega orla na moj kovčeg. In že jo en uljuden fakin in se preriva s kovčegom skozi množico popotnikov proti mostiču, po katerem se stopa v gondolo . . . dan podpore in zdravnika tudi ne dobi, ker je ta v blagajni na razpolago delavcem samo od 9 do poldne. Treba je v teh slu¬ čajih iskat zdravnika. Težko ga je dobiti. Ako je človek v smrtni nevarnosti lahko umre, ker je težavno priti do zdravniške pomoči. Zdravila za vsakega bolnika smejo znašati samo 6 vin. na dan. Tako je pred¬ pisano. Tako se ravna z delavci. Slabše nego z živino. Ako si delavec bolan, ne smeš dobiti dobrih vspešnih zdravil. Po 20. tednih bolezni dobi delavec samo še 1 krono in 32 vin. na dan podpore. Seveda, da to ne zadostuje niti za bolnika. Dru¬ žina mora v tem času pa živeti v najstraš¬ nejši bedi. V blagajni pa imamo preko 40.000 kron. Zakaj? Nato je predložil sle¬ dečo retolucijo: '« Današnji shod delavcev protestira naj- energičneje zoper krivično postopanje bla¬ gajne proti delavcem ter zahteva ob enem, da se v najkrajšem času razpiše volitve v bolniško blagajno. V enakem zmislu kakor sodr. Marica, je poročal v italijanskem jeziku sodrug Marchiolli. Ob dveh popoldne, je bil shod že končan, ker so morali delavci zopet na delo. Upati je, da bo takrat oblast ugodila zahtevi nabrežinskega delavstva, ki že to¬ liko časa zahteva, da se razmere v bolniški blagajni spremene. Iz železničarskih krogov v Nabrežini. Z ozirom na dopise iz Nabrežine, ki jih prinaša „Edinost“, so sklicali tuk. železni¬ čarji shod dne 8. t. m. Shod je bil nena¬ vadno dobro obiskan. Med drugim se je na tem shodu sklenilo sledečo resolucijo: «Na shodu «pri Pirjevcu dne 8. t. m. polnoštevilno zborujoči organizirani želez¬ ničarji, energično protestirajo proti pisariji v „Edinosti“ štev. 158 z dne 6. junija v dopisu iz Nabrežine pod rubriko: Vesti iz Goriške ter izjavljajo, da se g. postajena- čelnik ni napram njim nikdar tako izrazil, kakor se pripoveduje v omenjenem dopisu, ter izjavljajo da z njimi slovensko občuje. Obžalujejo, da so nabrežinski dopisniki pri „Edinosti tako nepošteni in neodkritosrčni, ampak povemo jim, da nabrežinski želez¬ ničarji niso in tudi ne bodo potrebovali njihove pomoči kratkomalo prav nič, kajti če bi se kaj takega dogajalo, znajo sami boljše in pametnejše nastopati*. Ako pravijo železničarji sami, da je tako, potem bo že res. Potrebno je tedaj, da se listi ne dado vjeti na limanice od vsakega, ki ima slučajno bog ve kake nasprotnosti do posameznikov. Toliko za sedaj. Pismo iz Gorice. VI. Pretekli teden je bil najvažnejši dogodek na Goriškem porotna razprava proti Ant. Nanutu, delavcu v Stračicah, ki je v na¬ padu obupa in ljubosumnosti usmrtil svojo ljubo Marijo Pavlin in potem streljal nase, se težko ranil, okreval ter prišel pred po¬ rotnike. Na sebi ta stvar ne bi imela po¬ sebnega pomena, ker se je čestokrat do¬ godila po vsem civiliziranem svetu in so taki dogodki združeni z rastočo civilizacijo. Kar pa je pozornosti vredno s socijalnega stališča, je obnašanje porotnikov. S pravo- rekom 8 proti 4 glasovom so spoznali ob¬ toženca krivim hudodelstva umora in tako povzročili sodbo na smrt na vešalih. Ta pravorek bi ne imel nič posebnega na sebi, ako razprava ne bi bila podala vsestransko, da je bilo postopanje Nanuta mogoče le v neznanski zmedenosti misli. Nanut je bil dobrega obnašanja, neomadeževan in pri¬ ljubljen povsod, a je izgubil ves svoj prej¬ šnji veseli značaj, ko mu je njegova ljuba postala nezvesta. Motiv dejanja je torej iz¬ viral iz najblažjega človeškega čustva, iz brezupne ljubezni. Ne enega zločinskega motiva ni bilo nikjer, zato je bilo tudi splošno mnenje med občinstvom in tudi med italijanskimi porotniki, da se mora Anton Nanut docela oprostiti. Slovenski porotniki so dokazali, da niso še dospeli do onega socijalnega razvitka, da bi mogli umeti čustva ljubezenske strasti, in jim je ljubezen prav navadna prikazen kakor doma v vasi, ko se pri oddajanju neveste bolj poravnava za doto nego za drugo in je bolj važno vprašanje za poroko to, ali se da enega vola ali par volov. — Onih 8 glasov je bilo 7 klerikalcev. Svoje precej omejene nazore so kazali tudi z obnašanjem pri razpravi, ker so 4 porotniki po večkrat zadremali in eden od njih precej globoko zaspal. To ravno raz¬ burilo je prisotno občinstvo tako, da bi se zgodila nesreča, ako ne bi bila državni pravndnik in zagovornik pred razglasitvijo razsodbe skrajno diskretna. Za duševni niveau porotnikov pa je najbolj pomemben vsklih enega porotnikov pri vstopu v po¬ svetovalno dvofono: j,Daj mo mu da bo zelen!“ O tem seveda bo treba napisati poseben komentar. *** Drugi dogodek v socijalnem našem živ¬ ljenju je bil nedeljski koncert srednješol¬ skega dijaštva. Na programu so bili glas¬ beni komadi na lok, govor osmošolca Bu¬ dala in igra «Divji lovec*. Kdor se zanima za srednješolsko dijaštvo, je gotovo pohitel na koncert, le da je bil presenečen, kajti veliko dvorano Trgovskega doma nabito polno klerikalnega občinstva in med njim celo vrsto duhovnikov iz meste in okolice. Iz neklerikalnih slojev je bilo nekoliko profesorjev srednjih šol, kar se po sebi razume. Osmošolec Budal je poudarjal, da srednješolsko v dijaštvo stoji pod načelom krščanstva. Četudi klerikalna inteligenca povsodi dela neumorno in neopazno in že nekaj let sem sili do učeče se mladine, je uspeh na Goriškem tako nagel in velik, da je moral vsakega presenetiti. Razumljiv pa je ta uspeh iz govora Budala: «Proč od krokarije in nezmiselnega pohajkovanja! Bodimo resni in delavni!* Tod je viden smrtni greh liberalne in naprednjaške struje, ki ni ničesar storila nikjer in nikoli, da bi dijaštvo dvignila. Dijak išče po idejah. Mogoči pa sta le dve veliki ideji: ideja krščanstva in ideja socijalizma. Narodnja¬ štvo in liberalstvo mislečemu človeštvu ne more ničesar dati, in ker liberalstvo straši dijaka od socijalizma z lažmi in ovadušt- voin, mu jo odprta edina pot resnega stremljenja, t. j. ideja krščanstva. Značilno za tok med dijaštvom je pre¬ davanje Budalovo o estetični vrednosti «Divjega lovca*. Budal je napravil vtis jako inteligentnega in resnega dijaka, osmošolca-odličnjaka, zato je njegova sodba preznačilna. Njegova sodba tiči namreč že docela v objemu dogmatizma, t. j. stavljati predse gotove teze kot neomahljive in potem iz njih delati daljše konkluzije. — Dogmatična teza Budalova je bila: «Div- jega lovca* je spesnil duhovnik Finžgar; snov mu je ljubezen, pohlepnost po imetju in patriotizem, —- ergo je velik umotvor, ki rešuje velike človeške probleme. Nimamo prostora, da.bi se spuščali v kritiko «Div- jega lovca*, le toliko lahko rečemo Budalu, da je «Divji lovec* prav pohlevna igra za kmečko, posebno gorenjsko in koroško slovensko ljudstvo in služi za kratkoča¬ senje, nikakor pa ne vpliva posebno vzgo- jevalno. Z estetične strani je neenotna in ne kaže ni enega lepega kipa ne slike. Snov ni prav nič originalna, ampak pre¬ mleta in glavni tip, norček Tonček, je precej pohabljen Krjavelj, torej karikatura, že docela preperela. Društvene stvari. Kolesarsko društvo ..Vrbijha" v Vrtojbi, se vdeleži prireditve kolesar- kega društva „Danica v Gorici, v nedeljo 20. t. m. polnoštevilno. Odhod iz društve¬ nih prostorov v Vrtojbi ob 2. pop. v skoz Gornjo Vrtojbo, Šempeter v Gorico. Člani iz gornje vrtojbe naj čakajo pred gostilno g. ('ničta, oni iz Šempetra pa pod lipo. Rednik: Anton Toplikar. — Nihče naj ne manjka. Odbor. Književnost in umetnost. Poslednja volja (poduk, kako je treba napraviti poslednjo voljo, ali testament, da bo veljaven). Mnogi naročitelji te brošure so se pri¬ tožili, da jo niso vdobili. Knjižnica je bila odposlana vsem naro- čiteljem in pošiljatelj ni kriv, če ni dospela v njihove roke. Kdor je še ni vdobil, naj se oglasi pri M. Primožiču, dež. sod. svet. v Tolminu, pri katerem je še mnogo iztisov na raz¬ polago. Knjižica stane 50 vin. Najbolje je, ako se pošlje naročnino v znamkah. Dosedaj je na prodaj knjižica tudi v knjigarnah L. Schwentoer in v Katoliški Bukvami v Ljubljani ter v Slov. knjigarni J. Gorenjca v Trstu. Priporočljivo bi bilo, da si naroče žu¬ panstva po več izstisov tor razdele med ljudstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Cotnp ulica della Zonta 8. ! DELAVSKI LIST mm poiiLfiK -TRST ===== g ulica Sstte Fontane štev. S. I. nad. g Priporoča sc sodrugoin. p ^ = Delo lino in točno. = S 1) Postrežba na dom. ^ Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. Anton d d fi Toplikar kovač v Gor. Vrtojbi je odprl lastno prodajalno in popravljalnico — dvokoles = I v Gorenji Vrtojbi Kolesa prodaja po prav nijkih cenah! ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte JJeJ^VSki LiSt“ m sirite ” 1000 ducotov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste platnenih rjuh brez šiva. široke so 150 cm. dolge pa in 25 cm. Platno čisto izdelano iz najfinejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejšo rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to ■ — po 2 kroni in SO vin. komad. Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadav. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rumburških platnenih odrezkov brez vsakih napak. Od 6 do 12 metrov dolge prodajam po 50 vin. meter » 12 » 18 » » » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! S. SteiB ■ Tkalnica platna - na r j ^iv vn ;i -i i paGANI • ip : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. : Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij ..._ in časnikov v vseh jezikih. . Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. -- fpo. / n □ □ D C □ a a □ □ a \ ^anDD DDDD □DDOO^ Knjigoveznica i ul. Valdirivo št. 19. IT. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. % a a El □ D □ D □ El El O / V ^Oaaaa nann a a □ POZOr! ^ novem skladišču —- vina in likerjev Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na «lom Vzorci na okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je f moje vino ponarejeno. = Skladišče vina in likerjev = TRST, ni. Madonnina št. 11. Citajte „Delavskj List". iBi iiiiiiKiiiliiiliiiliiižiiiiiliiiiilHllliUiilliiiiiiiMitliiliilililliiliiiiimiliiilUiliiiiilililllilililiiilii lliliiii =: KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. 10notni mesečni tarif*. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfuma rij iu mita. Gostilna , 9 Časa dei Popolo (Zadrujna delavska gostilna) Trst. vil. S. Tazzaro in ul. S. Caferina U Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrngov. nrntnunmwmTumiwiTtwtmrmmmfumTmwwwwiwtwmwmnmmwinmtiinwiminn Slovani! Rpdpir dte edino Slovani! i % S t Slovansko knjigarno in papirnico h — .■——■ Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 ss m n s v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumiiemu društvu v Ljubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu iu drugod. To priliko pa uporabi, rta priporoča ve¬ liko množino svojega se neprortanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj. Skrilj, Brji, Smarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedaujim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih eenali. ZADRITŽVO VODSTVO. SiSSas!