K-š •r; mM ■ m i?*** « :'4SB jT- ■ ■ v.-. • i T __ J . .jj e^A -. t V •» wB • --«4 -C, •s ■ X j*** V S'! ijSfe&^g ■ C fjS. < ' ■rK Prim.: Lj. Zvon 1881, str. 578 (l./IX.) notico: Matija Žvanut f; in nekrolog »Rodoljubu" (f v 46. letu svojega delavnega življenja, 5./VI11. v Trstu); Slov. Narod 1881, 12./VI1I., štev. 182; slednjič: Lj. Zv. 1916, štev. 8. (Levstikovo pismo M. Žvanutu, z Dunaja dne 9. dec. 1870). rni je dozdaj posebno od Danekerja zagotovilo prinesel, da Ti bode po svoje pomagal. Tvojemu koledovajočemu listu sem opazko dostavil, naj ga vsak podčrta, kdor se na „Blisk" naročiti misli. Nadejam se dobrega vspeha, i voščim mu enacega po vsej Sloveniji. — Priporoči me g. Stritarji, ko prideš v Beč, i zagotovi ga da ga dobro poznam, če tudi ne po licu. Bog! Matija. Naznanil je torej svoj odhod in svoj literarni namen Levstik svojim prijateljem v daljavo z dopisi. In odobravali so po vrsti, da zapusti Ljubljano, — zagotavljaje mu pomoč! Od svoje okolice pa se je poslavljal osebno. In tu je omeniti posebno dvojega: Šel se je pred odhodom dostojno poslovit od svojega bivšega učenca, deželnega poglavarja pl. Conrada, prav v smislu povabila njegovega z dne 27./XI. 1869, ter prejel o tej priliki nekaj denarja, zakar je delal Levstik še istega leta javno v »Triglavu" krvavo pokoro prav do pogreba „Pavlihe".») In šel je navzlic Erjavčevi besedi po prijazno slovo tudi pod Šmarno goro, kar Levstik sam z lastno besedo odkrito priča: „Iti je bilo treba na Dunaj .. in tega nesem mogel storiti, da bi je ne videl še enkrat. Šel sem tja ter se jej izpovedal svoje ljubezni."3) Nam je to dejstvo omenitve vredno prav edino in le radi tega, da razumemo, kako in zakaj raste „vijolična" poezija Levstikove ljubezni tudi po odhodu še dalje vsa leta na Dunaju, tja preko „Razstanka" do »Hudega leta" (I./115 in L/119).: vse do srede 1. 1872. In slednjič in končno je po teh temeljitih pripravah prišla tista Levstikova nedelja dne 6. marca 1870! V noči, ki je sledila tisti soboti z dne 5. marca 1870, je Levstik o prvi popolnočni uri zapustil, torej že v nedeljo, z osebnim vlakom Ljubljano, po načrtu, ki mu ga je bil poslal — Maribor, kjer je bilo pri Tomšičevem »Slovenskem Narodu" številce Levstikovih prijateljev: !) Triglav 1870, Nr. 31. (19./IV.): (Das „Pfui" des ,Slov. Narod".) — o zadevi 1300 fl. za urejanje slovenskega uradnega lista; in posebej pa: Triglav 1870, Nr. 35. (3/V): „Es is t namlich Thatsache, dalj er (t. j. Levstik) vor seiner Abreise nach Wien bei dem Hrn. Landeschef v. Conrad war. Es ist Thatsache, dafi er von ihm auch Geld erhalten hat." (Članek: Das Witzblatt .Pavliha"). ') Levstik Fr., .Čarodejka". (Avtobiografska povest). — Ni v .Zbranih Spisih. I,—V." V Mariboru v pisarni dr. H. Lorber-ja 24/2 870. Predragi prijatelj! Prosim Te lepo, da greš, kadar se iz Ljubljane proti Beču na pot podaš, kako saboto popoldne iz metropole zed. Slovenije tako, da zvečer ob 63/4 v Maribor prideš. Na taj način bomo lahko nedeljo potem celi1) dan skupaj sproveli. Ob delavnikih sem pa, kakor veš, od 9—12 in od 3—6 vprežen. — Prosim Te lepo, stori to ljubav svojemu staremu zvestemu prijatelju V. Zamiku. Prvaki, mislim, veselja in radosti poskakujejo, da mene ne bo v Ljubljano in da Ti greš. — Prosit! Vstavil se je res medpotoma Levstik v Mariboru, prebil tam veselo nedeljo, ter odšel šele v ponedeljek zjutraj potem do Dunaja, — kakor vemo to iz drobne listnice Levstikove, kamor si je sam sebi za spomin s svinčnikom napisal ter tako nam ohranil zelo dobrodošel kronološki podatek, nastopno zgodovino svojega odhoda iz Ljubljane in prihoda na Dunaj: Iz Ljubljane odšel 5. marca 1870. leta ob 1. uri po 1Ia noči; v Maribor prišel zjutraj ob V4 na 7. uro. V Mariboru bil 6. marca. — 7, marca odšel ob Va sedme ure zjutraj na Dunaj, kamor prišel ob 5. uri zvečer. — 7. 8. 9. marca bil v gostilnici pri „rdečem Petelinu" v predmestji Landstrasse. Težko dobil stanovanje, ktero je zdaj na Dunaji strašno drago. — 10. marca dobil stanovanje v „Landstrasse" Ungargasse št. 39. za 10 gld. na mesec. Vhod nI prost, soba slabo opravljena, niti vmivalne omare niti pluvalnika nij; nekaj peska imam v skledi, niti zofe nij. Ljudje so ubožni, on je bil vojak, a zdaj je sprach- und musiklehrer. *) Levstik je bil srečno izven Ljubljane; — končno v dragem ozračju: z novo perspektivo pred sabo! Že 15. marca, takoj v prvi svoji številki za tem dogodkom je „Zvon" pozdravil moža ') Zarnik je to besedo v pismu podčrtal trikrat: najprej s črnilom, potem še s plavo in rdečo črto, — da se zdi kakor v barvi, v duhu tiste dobe, češ: slovenski dan. *) In ohranil si js-fcevsttk—eelo vizitko o tem spominu: | Franz Eichhorst | Musik- und Sprachlehrer. | Wien, Landstrasse, Neulinggasse Nr. 6, 2. Stg. Th. 19. | Očividno, da z naslovom nekega poprejšnjega stanovanja gospodarjevega, odkoder se je ta priselil zdaj v .Ungargasse št. 39". v svojem krogu, oznanivši svetu (na str. 96) literarno vest: Naznanilo. G. Levstik, ki je že na Dunaji, bo izdajal tukaj, kakor je že znano, hurno-rističen list s podobami po imenu: »Blisk." Nesrečni „strike" pak mu je na poti, da ne more še zdaj za terdno naznaniti kedaj pride pervi list na svitlo; če bo le mogoče, že 1. aprila, kar se bo naznanilo po časnikih. »Slovenski Narod" pa je teden dni kesneje prinesel med »Raznimi stvarmi" v štev. 34, „v torek 22. marca" tik drugo za drugo naslednji dve dnevni notici: * (Levstikov »Blisk") bo menda v kratkem začel izhajati na Dunaji, ker je odpadla dosedanja ovira izdajanju — »strike" črkostavcev. In pa: * (Iz Dunaja) se nam poroča, da so bili tam bivajoči mladi Slovenci slovenskemu pesniku in pisatelju Fr. Levstiku na čast napravili sijajno besedo. Deputacije vseh slovanskih onila-dinskih društev so bile prišle pozdravit zaslužnega delavca na slovenskem literarnem polji, tako da je bilo zbranih nad 300 slovanskih mladih mož. Govorov je bilo več v slovenskem, ruskem, hrvaškem, češkem jeziku. — Videti je, kakor bi Stritarju bilo očitno nekaj do tega, da Levstika kar se le da kmalu udomači na Dunaju, ter da mu poživi zavest lastne osebne moči in vrednosti — v novem de-lokrožju. Odtod tak vsprejem! In pa tudi, da napovedo nekaj »mladi starim" tja dol »v metropolo zedinjene Slovenije"! In Levstik se je res koj lotil priprav za svoj list, ki ga „Zvon" imenuje 15./1II. še »Blisk", ki pa ga Levstik »lastnik in urednik" oznanja dne 1. aprila v »Zvonu" že kot »Pavliha". In odslej je osoda »Pavlihova" v tesnih stikih z »Zvonom", tja do nekrologa »Gospodom naročnikom ,Pavlihe'" z dne 1. septembra 1870: — ko mu je le »Zvon" edini še ostal neomajno in trdno zvest. Minil pa je po prvem »Oznanilu" še cel mesec, preden je končno »30. aprila 1870" izšla na Dunaju prva številka — tiste Levstikove največje nesreče, ki je Levstika tako globoko v živo zadela kakor nobena druga ne v življenju, ter nam iz trpljenja, ki ga je povzročila, z Jurčičevo pomočjo dala in rodila v našem slovstvu prvo izvirno tragedijo: Tugoinerja! Zadnji i Spisal Josip II. V prvi polovici oktobra smo. Nizko že stoji solnce nad prostrano furlansko ravnino. V zadnjem zlatu se kopajo Brda s svojimi smejo-čimi se vinogradi, letos posebno oblagodarjenimi. Od vseh strani udarja na ušesa jesensko življenje, iz ozkih dolinic in hrapavih jarkov, s položnih rebri in iz zasenčenih potov, iz vsake vasi in vsakega zaselja, nizko v zatišju se skrivajo-čega. Po vzduhu pluje to žrvljenje kakor sveže gorske sape, po okolici se razlija kakor bi pelo in vriskalo mimo tebe sto studencev in potokov. V Brdih je trgatev, debele, kakor vosek rumene in mastne jagode so polne sladke rebule. Vozovi z brentami in brentači se šibijo po raz-oranih potih, nizko nad nje se sklanjajo veje kostanjev in iz ortimenelega bodičevja gleda rjavo-blesteči plod na stlačene jagode. »Pozdravljena, sestra rebulica, ji pravi, ti in jaz spadava skupaj. Ti se boš smejala in penila v čašah in vrčih, a jaz bom rumenel in dehtel s pisanih krožnikov. In starcu bo gorko ob tebi in meni, zasanjal se bo v davno preteklost, in vnovič bo oživel, da se bo zasvetilo njegovo čelo v pramenih pomladnega solnca. In mladeniču se bo otajalo srce, zahotelo se mu bode po ljubezni in po novem, iz sebe samega ustvarjajočem življenju. Stari mami z brezzobimi čeljustmi in s predivastimi lasmi se bo v tihi blaženosti ozarilo nagubano lice, a mladenki, rjavi in zagoreli, polnih, kipečih nedrij in polnih belih rok se bode zahotelo po njem, ki ga je vzljubila duša v tihih mesečnih nočeh, ko so cveteli prvi nagelni na nizkih oknih. Zahotelo se ji bode, nje roke se bodo nehote ovile njegovega tilnika, nje glava vdano klonila na njegove široke drhteče prsi. Oj rebula, rebulčica, kakšna čarovnika sva midva!" Vozovi se šibijo in zibljejo dalje, izginjajo v vasi. Stari župnik sloni pri oknu, njegovi redki sivi lasje padajo na senca in se svetijo v poje-mejočih solnčnih žarkih, njegova ustna šepetajo: Kostanjevec. (Dalje.) „Dobro ste molili letos, všeč so bile vaše prošnje Gospodu, zato vas je oblagodaril kakor že dolgo ne. Pijte jo zmerno, rebulico, da bodo vesela vaša srca in ne pretežke vaše noge. In da vam Bog prihodnje leto ne zaklene vaših hramov in kleti s svojimi težkimi ključi." In župnik se obrne, pristopi k omari ter si natoči čašo še lanske rebule, ki se zaiskri in za-diši kakor roža. Spoštljivo jo nagne na ustna in vleče . . . vleče do zadnje kapljice. Ko položi čašo na mizo, razprostre roke in poklekne s čudovito pomlajenim in zamaknjenim obrazom. Pe-roti je dobila njegova duša, dviga se kvišku kakor ptica, dviga v hvaležnosti in blaženstvu, noseč molitve k prestolu, ki je od njega odvisna milost ali nemilost za ubogega črva . . . Pred edino gostilno v Števerjanu sedi samoten gost. Nad njim se opleta stara vinska trta po široko razpeljanem Iatniku, izmed rdečkastih, globoko narezanih listov gledajo težki zreli grozdi, se upogibajo pod njimi letošnje mladice. Na malem vrtiču čez dvorišče cveto temnožareče georgine, naslanjajoče se kakor utrujene na leseno nizke ograjo. Od morja diha topel jug, na zvoniku se v črnih tropih zbirajo lastovke. Pred gostom stoji vrč rebule in čaša, do polovice polna. V ustih ima dolgo svitlorumeno viržinko, v sivih kolobarjih se ovija dim preko visokega belega čela njegove odkrite, z gostimi kostanjevorjavimi lasmi okvirjene glave. Skoro do mize sega njegova skrbno negovana plavkasto-bleščeča brada. Njegova obleka pa je precej po-nošena, kravata obledela, z umetniškim vozlom malomarno zavezana. „Lep dan, gospod profesor," se oglasi krč-mar na pragu. „Takšnih nam je treba sedaj." Profesor puhne velik oblak dima iz ust. „Vse bi hoteli imeti, kar izbirali bi si, vi krčmarji in kmetje," odgovori profesor. „Kadar je pri vas opasilo, tedaj mora sijati solnce za stavo, da se bolj osušijo grla. Kadar je opasilo v sosednji fari, pa molite za dež, da bi ostali vaši mladiči v domačih beznicah. Če je pri vas slabo vreme in drugod solnce, tedaj pa pojete s Korošci: Na Kranjskem solnce sije, na Koroškem toča bije, sveta Mohor, Fortunat, vdar'ta še na Kranjsko plat." „Saj je res tako," se smeje krčmar. „Pa če gre človek enkrat mimo vaše bajte in slučajno ne pade noter, tedaj mu tega greha ne odpustite tako hitro in mu pri prvi priliki prinesete na mizo zavrelice namesto kaplje božje. Tako na primer danes, ali je to vino, gospod Trpin?" „Vi se šalite, gospod profesor, daleč naokoli ne dobite takšne pijače," meni krčmar in ga pogleda od strani, češ, morda je pa danes res siten. „Vsak berač svojo malho hvali," de profesor in izprazni čašo. Krčmar že ve, pri čem da je. „Zakaj ga pa cukale, gospod profesor, če je za nič? . . Ali naj ga prinesem še eno merico?" vpraša in že odnese vrč, ne da bi čakal odgovora. In profesor nalije, krčmar se smeje. »Pa brez zamere, gospod profesor, zdaj vas že dolgo ni bilo pri nas, kaj smo se vam zamerili ?" vpraša krčmar. „Kaj vas briga, jaz hodim koder in kamor hočem, ali sem vam kaj dolžan?" „Preveč uljudni ste, gospod profesor. Gotovo učite v šoli matematiko, kali?" Sedaj se zasmeje profesor. „Vidi se, da nosite glavo s saboj, Trpin, zato skleniva za danes mir." Krčmar prisede na dolenji konec mize. Pred njima se razprostirajo vsa valovita Brda, v zadnjem solnčnem zlatu se kopajoča, na levici pod njima se svetijo oddaleč stolpi, strehe in okna Gorice. V ozadju temni Panovec s svojimi starimi smrekami, izza njih se odkriva nizki zvonik kronberški, a više gori se sveti Trnovski gozd z belo vasjo v ospredju. Iz sinje dalje ju pozdravlja sivi Nanos, stari stražnik Vipavske doline, Pivke in Krasa tja čez bregove našega morja. Tik nad njima se beli gora Svetega Valentina, a za njo vrh Svete Gore, molčeč in sanjajoč o boljših časih ljudstva, ki si je postavilo svoje domove pod njegovim vznožjem, ob bregovih Soče in dalje ob bregovih Save in Drave, ob o-balah solnčnega morja. Oba moža sta zatopljena v misli, oba molčita in strmita v to čudovito pokrajino, koder je s posebno ljubeznijo stopala noga stvarnikova, koder je neprenehoma blagoslavljala roka njegova v veliki brezmejni ljubezni. In zato je ta pokrajina ena sama brezkončna ljubezen in dobrota . . . »Glejte, Trpin," izpregovori naposled profesor, „vedno in vedno me vleče sem gori iz prašnega mesta, sem gori v vaša Brda. Ako ne bi mogel priti samo en teden, bi se mi zdelo, da mi manjka vsega. Tako se je navadilo moje oko na te griče in holme, tako jih je vzljubilo moje pošteno kranjsko srce, da me nehote zanesejo noge ob določeni uri proti tej strani. A vselej, kadar pridem, se me loteva neka čudna, nepojmljiva otožnost. Ta čudovita lepota, prosti-rajoča se pred mojimi očmi, me navdaja s čudnimi, mučnimi mislimi. Zdi se mi kakor bi bilo vse to nekaj nestalnega, kakor bi imel priti nekega dne semkaj, pa bi videl, kako se je privilo morje do severnih hribov in pogoltnilo vso to pokrajino, ki je pod njimi. In to pridno ljudstvo, ki ljubi svojo grudo bolj nego svoje življenje, bega preplašeno med stokom in jokom in mora zapuščati domove, od nekdaj mu lastne." »Poznal sem starega Kocjančiča iz Biljane," ga prekine Trpin, »mož je bil star osemdeset let, ko se je pripetila nesreča. Sin je nerodno gospodaril, prodali so mu dom po lastni krivdi. Ko se je streznil, se je začel sramovati pred svojimi sosedi, zakaj še nikdar ni bilo slišati, da bi bilo šlo pri njih posestvo na boben. Ko mu je še žena žalosti umrla, je nekega dne izginil z otroci in starim očetom od doma. Nekam gori na Gorenje Štajersko je šel, da ne poginejo od gladu, in vstopil je k premogarjem. Tam gori ga je srečala pamet in z njo vred tudi sreča. Poročil se je vnovič z neko premožno vdovo, gostilni-čarko in posestnico, pametno in dobro žensko. Hipoma je bil rešen podzemeljskega življenja in bede. Vsem se je dobro godilo. Gostilna je vsak dan bolj uspevala, posestvo se je bilo izboljšalo čez noč. Stari oče je moral sedeti s sinom in snaho pri eni mizi, najboljše kose je ona pokla-dala na njegov krožnik, najboljšega vina natakala v njegovo čašo. Starec se je bil pomladil, polno ognja jc postalo njegovo oko. Nadzoroval je delavce na njivah, hlapce pri hiši, a ko se mu je zljubilo, se je izprehajal po logih ob tihi reki, po šumečih in hladnih gozdih, v reber nad hišo se spenjajočih. Tako je prišla jesen, druga odkar so bili zapustili prvotni dom. In zgodilo - se je, da je nekega dne snaha zapazila neko čudno vznemirjenost in poparjenost na starem očetu. Nobena jed mu ni šla več tako v slast kot prej, kosi so ostajali na krožniku, čaša je bila često-krat nedotaknjena. Na vprašanja je odgovarjal nakratko, nedoločno, kakor da jih ne bi razumel. Ko je odhajal iz hiše in sta gledala sin in snaha v skrbeh za njim, sta opazila, kako se njegovo oko ozira po bližnjih holmih, kakor bi nečesa iskalo. Od holma blodi do holma, išče in išče, pa ne najde. In njegov hrbet se pri tem iskanju ključi, leze vedno bolj v tla. Ponoči se včasih nenadoma začujejo njegove bose stopinje, okno se narahlo zapre. Drugi dan se začenja vse iz-nova. Sin in snaha se molče z očmi vprašujeta, kaj se je zgodilo, a nihče si ne upa prvi izraziti misli o bližajoči se smrti, zakaj oba ga imata rada, Toda ni se bližala v tem hipu še smrt, rodilo se je bilo v starcu novo hrepenenje, neodo-ljivo hrepenenje po domačih vinskih ložah, po domačih holmih in vaseh, po nekdanji, za vselej izgubljeni, k srcu s tisoč korenikami prirastli grudi. Vleklo ga je na jug kakor lastovke jeseni, oči niso našle tukaj, po čemer so hrepenele. In neke noči, ko je jesenski piš stresal oknice in vrata po hiši, se je starec odpravil in odšel. Ni se zavil v kožuh, poletni jopič je oblekel in ni zapel gumbov, da je sapa hladila vroče prsi. Na glavo je potisnil slamnik, nekoliko postrani kakor fant, zavihal hlače ter stopal pokoncu v začenjajoče se jutro. Deset dni in skoro deset noči je hodil, zakaj ni si dal počitka. In ko je stopil na domača tla, je pokleknil in poljubil zemljo ter se je dotaknil s čelom. Nenadoma je vstopil v nekdanjo domačo hišo. Sami tujci so sedeli okoli nizkega ognjišča in se pogovarjali. Nihče ga ni spoznal, on pa je izpregovoril z visokim glasom: »Dajte mi, otroci, da sedem še enkrat na ognjišče, ki je bilo nekdaj moje, in prinesite mi vrč rebule in kos črnega kruha, svetle spomine na davnominole čase." Sedel je na to na nizko klop za panjem in stisnil hišni gospodinji v roko srebrni križevec. In gospodinja je prinesla in prinesla je še zraven pečenega kostanja in sira. Starec je pil in jedel, jedel in pil in vmes izpraše- val. Vse je hotel izvedeti, kako je rodila trta v vinogradu pri Dobrovi, koliko je bilo letos češenj, breskev in smokev, koliko se je zanje iztržilo in kam po svetu da so romale. Ko so mu odgovorili vse po vesti in resnici, je bleščalo njegovo oko v sreči in zadovoljstvu. Nastavil je na ustna zadnjo čašo, izpil ter vstal. „Zdaj pa grem še obiskat svoje stare prijatelje," je dejal ter stopil iz hiše. In zavil je proti cerkvi in zavil na pokopališče, zakaj vsi njegovi stari prijatelji so bili že tam. Ko jih je pozdravil vse po vrsti, Simčiča in Sfiligoja, Mariniča in Mikulina, Prinčiča in Fikfaka in še druge, tedaj si je poiskal med zadnjo jesensko travo svoj prostor. Z blaženim nasmehom se je ozrl še po domačem zvoniku in po nizkih hišah, okoliinokoli po braj-dah in po zahajajočem solncu. In je legel in je zaspal za vselej v nasmehu in zadovoljnosti . ." V tem hipu zavpije nekdo izza ogla: »Dober večer, Trpine, alo!" Gostilničar naglo vstane in hiti došlecu nasproti. »Tukaj smo, stari gad, kako se imaš, ha? Kako letošnja rebula, kiselica, ha? In tvoja sirova gnjat, črvi v njej, ha? In tvoja punca, Ton-čika, zaljubljena, ha?" bruha iz sebe novi gost, se smeje in stiska roko krčmarju. Ko stopi korak dalje, zagleda profesorja. Čudovito naglo se ustavi njegov smeh, neka o-suplost šine preko njegovega zdravega rdečega lica. Toda samo za hipec in že se smeje brezskrbno dalje in proži desnico profesorju. »Tudi ti tukaj, profesore, ha? Kaj imaš, ha? Trpinova Tončka, jeli? Ha." »Sedi in molči, Hrast," de čemerno profesor. »Ali se tako pozdravljajo pošteni ljudje in znanci?" »Saj sem vedel, korenina, da moraš nekaj imeti," pravi Hrast, polaga pelerino na razkavo klop ter sede nanjo. »Vsako soboto popoldne izgineš iz mesta kakor kafra in zastonj je vpraševanje po tebi do ponedeljka." »Tudi danes ostanem tukaj," meni profesor. »In ti, kam misliš?" V tistem hipu si pogledata oba v oči kakor bi nečesa iskala tam notri drugi drugemu. »Tudi jaz ostanem nocoj tukaj," odgovori Hrast umaknivši svoj pogled. Profesor potegne močneje iz viržinke in iz čaše ter umolkne. Na njegovem obrazu pa se iz-prehaja temna senca in prsti njegove desnice se nervozno pregibajo kakor bi hoteli nekaj obti-pati. Po poti navzgor iz vinograda prihaja Tončka. Nalahko se ziblje v bokih, širokokrajen slamnik pokriva pol obraza, izpod njega se vidi samo okrogla jamičasta brada in dvoje polnih, češnjevo-rdečih ustnic, napol odprtih, da se svetijo izmed njih drobni beli zobje kakor biseri. Ko stopi na stopnico, držečo na dvorišče, dvigne glavo in zagleda oba gosta, ki jo pozdravljata. „0, o, o Tončika, ti cip;esa z britofa, ti piška zlata, ha, ti srček iz repe, ki imaš oči tako lepe, tako majhne nožice, da prekosiš vse škrice, in jamico v bradi kakor rožni nasadi. O, o, o Tončka ti Tončkasta, ha," se veseli Hrast in ji privzdigne podbradek. „Pa če me poljubiš, zvestobo obljubiš, te vzamem domov pod zakonski svoj krov ... pa ... pa — bo prov." „0v, ov, ov, gospod Hrast, nikoli Trpin ne bode vaš tast," se smeje Tončka in ga udari po roki. „Sicer pa šalo na stran, dober večer, gospod profesor, kaj vaju je prineslo sem gori?" „Noge, duša zlata, cipresa z goriškega britofa, roža mogota, ti večna dobrota," nadaljuje Hrast. „Posebno dosti nimajo nositi, gospod Hrast," se smeje Tončka, „vsak dan ste bolj špičasti, sam nos in ušesa so od vašega telesa." „0j ti grdoba, ha, grdobasta, nič več cipresa, nič več roža in ne piška in tudi ne zlata miška, samo še hudiček peklenski, zafrkljiv na-zarenski ... o, o, o Tončka, grdoba," nadaljuje Hrast in jo vleče, da prisede. »Oprostite mu, gospodična Tončka," pravi profesor, „odkar je čital Kurnikove pesmi, je ves iz sebe. Smel, predrzen, visokoleteč, zafrkujoč in nadahnjen, da dela čast svojemu mojstru. „Ako ti praviš, profesor, bo že res in nič ni laži vmes," de Hrast skoro resno. „Po brdih bo tekal moj pegaz konjiček, ki je pohleven kakor osliček . Oj birt Trpin, postrezi enkrat tudi svoji hčeri, pri nas bo sedela in pila in pela." Tončka se nekoliko brani, tako zaradi lepšega, češ, da mora pomagati materi, ko je že pozno in treba kuhati večerjo, a pri tem vendar obsedi na sredi med obema. Profesor se nekoliko odmakne, njegovo koleno se je bilo dotek-nilo Tončkinega in nekaj električnega je šinilo iz njenega v njegovo. To mu je bilo sitno, zakaj držal se je gesla: izogibaj se izkušnjave, dokler si še trezne glave. Hrast pa je svojo levo laket neženirano položil na njeno desno in vtaknil vseh pet dolgih močnih prstov med njene drobčkane, skoro prozorne. In gledal ji je v oči. „Tako se nisva zmenila, gospod Hrast," pravi Tončka in obrne obraz proti profesorju. »Zmenila ali ne zmenila, tako bomo sedeli danes," odgovori Hrast. „Toda oprostite, gospodična Tončka, da sem vas tikal. Saj veste, tako so delali vsi naši pradedi in ker je zelo komod-no, zakaj bi človek včasi ne priklical nazaj te lepe navade? Če bi nebilo poljubov, bi sploh nikdar ne pil bratovščine z gospodičnami in gos-pemi. Tako pa, tako pa je vendar prenebeško, da bi se prostovoljno odpovedal temu ritusu iz samega spoštovanja do naših starih očakov." „Prezgodaj je še," meni profesor resno, „kaj namiguješ, Hrast? Bratovščina je sveta reč in se pije samo ob posebno vzvišenih in slovesnih trenotkih. Takšni trenotki pa ne prihajajo vsak dan in ob vsakem času. Kakor ptiči so, preletavajoči se nad tvojo glavo, ki se po njih zastonj izteza tvoja roka, kadar sami hočejo, sedejo na tvojo ramo." »Budalost, profesor, kaj čvekaš? Tvoja profesorska sentimentalnost te je zopet zapeljala, kakor zapelje toliko tvojih tovarišev, da se oženijo z natakaricami. Pijanosti je treba, profesor, samo pijanosti, in bratovščina je gotova ... ne pa ptičkov-trenotkov." »Pomilovalen požirek tebi, Hrast!" de profesor in potegne iz čaše. Potem pa pristavi: „Pa samo kadar je zraven dama, je tako lahkomiseln in žaljiv, drugače je še precej poštena hribovska duša." »Zato mu bodi odpuščeno," pravi Tončka. »Amen!" izpregovori Hrast in njegov živahni obraz se podaljša v samo nedolžnost in žlahtno preprostost. Čaše zazvene, vsi trije trčijo in si gledajo v oči. Tedaj pa plane Hrast kvišku, nagne glavo in nastavi roko na desno uho. Z dolenjega pota se začuje v tistem hipu pesem. Nekdo poje glasno in razločno: »Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili, srce pa gor mi sili nazaj v planinzki raj; — Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj!" „Vrag naj me vzame, če ni to Strel," se obrne Hrast in napravi nevede strašno žalostno-neumen obraz. Ko pogleda profesorja, se mu zazdi, da tudi na njegovih ustnah stoji vprašanje: „Ali je to slučaj, kali, da se zbiramo?" ,Saj se vendar nismo domenili," pravi Hrast. „In tudi če bi se bili, se ne bi mogli tako točno sestati. Vrag ga vedi, kako je to." Profesorjev in Hrastov pogled se vjameta, zdi se, kakor bi drugi drugemu hotela prodreti v dušo. V tem se že bližajo stopinje pred hišo in v zahajajočem solncu se zaziblje dolgi Strel na dvorišču. Ko zagleda trojico pri mizi, se mu za-šibe kolena in odpro usta. S palico udari na tla, da odskoči kamenje, pomenca si oči ter pravi: „Ali sta vidva, ali nista? Ali lazita samo vajina nerodna duhova tod gori, ko ni potreba?" „Midva sva," odgovorita profesor in Hrast hkratu. Strel pristopi k Tončki ter ji poda roko: »Klanjam se, dražestna Tončka, cvet vseh birtovskih hčera. Kakor vidim, sem prišel malo prepozno, prehitela sta me tovariša. Kujona." „Še sedaj te nisva klicala," zamrmra Hrast. Na tihem pa si misli: Pravzaprav nisem klical jaz nobenega in malo sitno bo, ko se bo treba jutri izmazati od njiju na tako važno pot, kakor jo imam pred sabo jaz, edini jaz, špičasti Hrast. Strel pokliče merico rebule in prisede. Trpin prinese, si pomenca roke ter pravi: „Tako je prav, to me veseli gospodje, da se zbere vesela družbica. Gotovo ste se domenili, da me počastite." Vraga smo se domenili, si mislijo vsi trije, a vsi trije molčijo. „Rigam naj, namesto da bi govoril po človeško, če ne pride še danes kdo izmed naše navadne družbe sem gori," pravi Hrast. „Nekaj visi v zraku, kar vlači skupaj. Vohamo se." In družbica vleče drug drugega, se smeje, šali in pri tem niti ne opazi, da se često menju-jejo merice na mizi. Solnce leze za griče, čez gore zaveje hladnejša sapa. „Aii gremo v sobo?" vpraša profesor. „Ne še, gospodje, zavijte se v svoje pelerine, počakajmo, da izide mesec. Mesečna noč v Brdih, pod latnikom, pri Tončki in pri rebuli, ali hočete večjega užitka? Izvolite, gospodična Tončka, mojo pelerino, jaz imam vročo kri, sem še ves skupaj, ne zebe me," meni Strel in ogrinja Tončki svojo dolgo pelerino z veliko spoštlji-vostjo okoli okroglih ramen ter jo zapenja na prsih. „Sedaj pa zapojmo, fantje," pravi Hrast, „da bo kaj slišati." Še ni dobro izgovoril teh besed, ko se pojavi pred mizo novi došlec kakor bi zrastel iz tal. Hrastu zastane beseda, a takoj prasne v bu-čeč smeh: »Ali vam nisem pravil, gospodje? Vohamo se." Zraven pa si misli: Toliko bolje, če je eden več, lažje me bodo pogrešali jutri, lažje se jih iznebim. Vsi po vrsti podajo došlecu roke, profesor pa ga predstavi Tončki takole: „Vidva se potovo še ne poznata, zakaj ta gospod je še malo časa v naši družbi. Gospodična Tončka Trpinova, učiteljica, gospod Hojnik Valentin, zasebnik." To je bil nocojšnjega večera oficijelen del, ki je pa hitro minil in tako ni motil občnega razpoloženja, ki je začelo objemati družbico. Hojnikov Tinče si je izbral Gorico za svoje bivališče. Gorica že sama na sebi, njena okolica, tamošnji narod, podnebje, še najbolj pa že iz otroških časov vcepljena simpatija do tega lepega mesta, vse to ga je prignalo semkaj. V tem miru, v tem solncu, po vipavskih, briških in kraških ognjiščih je hotel študirati obmejno ljudstvo, v njih vinogradih, vrtih, celo v kraškem kamenju se mu je videlo toliko poezije, da se izplača naselitev med njimi. Sicer se še ni odločil, česa naj se poprime, čemu naj posveti svoje življenje, a čutil je v sebi neko vrenje in kipenje, neko hrepenenje po popolnosti, ki jo odpre človeku samo vir svete poezije, ki jo nudi le umetnost svojim izvoljencem. Hotel je postati pesnik, velik pisatelj, rešenik svojega naroda. Za vsakdanje potrebe ima več kot dovolj, brez težkih skrbi se lahko posveti svojim idealom. Prve dni je iskal samo primernega stanovanja. Težko je bilo, tu je bilo premalo zraka in svetlobe, tam je dišalo po zatohlem in vlažnem, tu se je valjala v veži kopica kričečih otrok, tam so bile stopnice in veža pomazane od kokoši in golobov. In povsod samo razgled na ulico, na dvorišče, na gole stene nasprotnih hiš. Šele po dolgem iskanju je našel nekaj primernega v predmestju Sv. Roka, precej daleč iz središča mesta. Hiša je stala sre- di zelenja med vrtovi in njivami, razgled na vse strani. Izbral si je dvoje sob, večjo in manjšo, odkoder se mu je odpirala vsa bližnja in daljna okolica kakor na dlani. Tu se je nastanil in uredil po svoje. Glede hrane je bil primoran, da si poišče gostilno. Tudi tu je iskal in tipal, a nazadnje je obsedel »Pri belem zajcu", kjer se je seznanil s profesorjem Uršičem, Hrastom in Strelom, ki sta bila oba odvetniška kandidata, toda ne še z dušo in telesom, oba sta še lavirala in nagibala drugam. Ti trije so se videli Tinčetu idealni pri vseh napakah in mladostnih grehih. Pobratili so se, delali skupne izlete in načrte, kako bo vsak po svojih močeh koristil tlačenemu narodu. Pri tem so se zbadali, pikali in se šalili, vlačili prvoboritelje skozi zobe, risali njih karikature na mizne prte ter zlagali v svoji prešer-nosti verze na njih pleše, na njih dušne in telesne pohabljenosti. Imeli so vstop v vse boljše rodbine, ki so si jih lahko izbirali po svojem okusu. Tako so bili danes tukaj, jutri tam, povsod dobro došli, zlasti tam, kjer so bile odrastle domače hčere. Najčešče pa so zahajali k gospe Komavlijevi. Gospa Komavlijeva je bila fina, vse razumevajoča, vse odpuščajoča dama. Bila je bogata, potrebovala ni od nobenega ničesar, a navzlic temu je ni bilo najmanjše ošabnosti na njej. Namesto ošabnosti pa ji je bila prirojena neka do-stojanstvenost, ki je vsakega nehote držala v gotovih mejah. Poleg tega je bila navdušena Slovenka in povrhu vsega še lepa. Tako je združevala v sebi vse lastnosti idealne ženske. Nje mož je bil veleposestnik v Brdih, a je imel hišo tudi v Gorici na Solkanski cesti. Stanovala sta s soprogo nekoliko v mestu, nekoliko na posestvu, ne glede na letni čas, kakor se jima je poljubilo in zahotelo, ker je imel gospod Komavli na posestvu svojega oskrbnika. Pa bi sam tudi ne zmogel, zakaj bil je precej žalostna prikazen nasproti svoji ženi. Mlad bi še moral biti, imel jih je komaj štirideset, a izgledal je starikavo, hodil prihuljeno. Neka nemirnost je bila v njem, napeta nervoznost in vsled tega nezadovoljnost, ki jo je moral občutiti vsak, kdor je došel v njegovo bližino. Tega si je bil v svestl sam, zato se je zaklepal ob obiskih v svojo sobo* ali pa izginil iz hiše na izprehod. Gospe Komavlijevi je bil po prijateljih predstavljen tudi Tinče. Ko mu je prvič podala svojo roko in mu pogledala v oči, tedaj je začutil, da se umika realnost od njega, da je zablodil nekam v kraljestvo sanj in samomučenja. Vsi štirje so bili zaljubljeni v gospo Komavlijevo, vsak po svoje. Profesor je videl v njej spasiteljico goriških Slovencev, imel z njo tajne pogovore, razpravljal z njo načrte o združevanju in napredovanju, a navzlic temu so ga skelele nje velike žareče oči, da je bil po takšnih razgovorih često nezadovoljen in utrujen, nesposoben za vsako delo. S Hrastom se je šalila, a vsaka nje šala ga je zadela kakor mehka roka, ki je pognala in zabičala vso kri in toploto po njegovih žilah. Dolgega Strela je smatrala za dobričino in velikega idealista, ki ne hodi po tleh, ampak se giblje vedno v visokih zračnih sferah in plasteh, ri-joč s plašnimi mislimi v svoje osrčje kakor krt v zemljo. Zato je z njim govorila najraje o mistiki, spiritizmu in drugih takšnih rečeh. Gledal jo je kakor svetnico, ni odmaknil od nje obraza svojih začudenih žejnih oči. In med vsakdanjim poslom, v gostilni, v tihi noči na samotni postelji, nikjer ni bil varen pred tem obrazom, pred tem duhom, zalotil ga je zavratno povsod ter izsesaval njegove bolne misli. Tinče ji je bil všeč, ker se ji je zdel čudak. V teh letih, mlad, življenja poln, pa se odpove udobnosti in nadvladi ter izgine in vtone v pozabljenosti in v samem sebi. Dobra, velikega življenja vredna kal se ne da tajiti v takšni duši. Tako je bila ljubezen gospe Komavlijeve razcepljena na štiri studence, ki je od njih vsak tekel po svoji strugi. In zato se je začelo dogajati, da so se vsi štirje le redkokedaj hkratu sešli pri njej. Vsak je hotel biti sam pri njej, vsak jo imeti za svojo dušo celo. Sčasoma ji je to postalo mučno, one veselosti, one začetne lahkomiselnosti in lahkote ni bilo več pri njej, dočim so se prijatelji lahko shajali drugod skupno in tako živeli svoje malomestno življenje kakor ga živijo drugi, bolj plitvi in površni ljudje. In gledala je in razmišljala, kako bi jih zopet enkrat imela vse skupaj pri sebi in jih ozdravila-- Pozno v noči še gori luč pred Trpinovo krčmo. V pelerine zavite postave sede za mizo, Strel drži v rokah kitaro, postaja sentimentalen in poje stare, napol že pozabljene pesmi. Za njim poltiho pritrkavajo drugi. Tončka skoro sloni na Hrastovi rami, nje oči se v polutemi vlažno svetlikajo, tudi nje se loteva neka otožnost. Jutri bo zopet sama, vsi odidejo od nje, vsak odnese košček srca, eden morda večjega nego r > vsi drugi. Sama bo ostala ves teden, morda dva, morda tri in še več. In srce je tako polno, da bi počilo in vroča kri polje po žilah in peče kakor ogenj. Zavpila bi, oprijela se nekoga, bodisi kogarkoli, in ne pustila bi ga od sebe vse dolge dolge dni in še daljše noči brez spanca in pokoja. Prišla so leta spoznanja, namesto miru in vdanosti so prinesla razdejanje in strah pred prihodnostjo. Strel se naenkrat dvigne in izpregovori: »Takole je, dražestna Tončka in dragi prijatelji. Z vsako minuto smo starejši, če smo tudi pametnejši, ne vem. Pravimo, da iščemo resnice, a če slutimo, da se bliža, ji zatiskamo oči in zapiramo ušesa. Ker se je bojimo in trepečemo pred njo. Pravimo, da iščemo ljubezni, a če sumimo, da nam prihaja nasproti, smo nezaupljivi in jo odganjamo in suvamo od sebe. In vendar sloni ves svet na resnici in ljubezni. V vsaki stvari je resnica, v pšeničnem zrnu in v tajni celici cvetlični, v drobnem semenu gorčičnem in v onem, ki iz njega izrasteta hrast in smreka, V vsaki stvari je ljubezen, v drobni mravlji in črvu in v najrazvitejši živali. Celo v kamenu. Kako bi torej ne bilo resnice in ljubezni v človeškem srcu, ki je več kakor pšenično zrno in celica cvetlična in smreka in hrast in vse živali na celem svetu? Tako vam povem, ne iščite torej resnice in ljubezni izven sebe, iščite jo v lastnih srcih in dušah in izginila bosta strah in nezaupljivost pred njima, spoznali boste vso njeno veličino in sladkost. Zakaj tako govorim, dražestna Tončka, mili prijatelji? Zato, da vas potrdim v vaši veri v človeštvo, ki iz nje klije upanje in veliko spoznanje, V to ime napijeml" Ko trčijo, vzame Strel zopet kitaro v roko, potegne po strunah in zapoje: „En starček je živel tam v vinskih gorah, so djali, na lepem Dolenjskem : on pridno je držal kozarec v rokah, nazdravljal je bratcem slovenskim. Pa prišla je ura, ločitve je čas, 011 prime kozarček in poje na glas: Oče nebeški, glej, še ta kozarček zdej, hvalo bom Tebi jaz vekomaj pel " „Vivat korus," vzklikne profesor. „Oče nebeški, glej, . . ." A Hrast profanira ta trenotek, ko se obrne proti Strelu, rekoč: „Za fajmoštra bi bil dober, Strel. Velik in lep si, govoriti znaš lepo in peti, kaj hočeš še več? Ovčice bi jokale, grešnice stokale, in kozli in ovni poztali bi ,bovni'." Vse prasne v smeh in trči s Hrastom . . . Krčmar je imel na razpolago samo dve postelji. Položili so z vsake žimnico na tla in že po polnoči polegli. Proti jutru pa so se vsake pol ure odprla vrata. In vsakokrat je izginil iz hiše po eden izmed njih. Ko se je zbudil Strel ob šestih, je opazil, da je Hrastova postelja že prazna, ko si je pomencal profesor oči ob pol sedmih, je videl, da sta izginila Hrast in Strel, a Tinče je natančno ob sedmih spoznal, da je ostal sam. In odšel je še on. Štirje studenci, vsak po svoji strugi. (Dalje prihodnjič.) Smrt! Udarila je ob vse stene, Saj je ta zemlja tako lepa, in mislil sem: zdajzdaj se me oklene od vseh strani me življenje oklepa, s svojimi koščenimi rokami: bujno, sladko in vroče, smrt! strastno, razkošno, prekipevajoče. Vleče me nase, grabi me vase, pije mi kri in žre mi moči -vem, da omagam: a one sladkosti, ki jih zaužil sem v šumeči prostosti svoje neskončne lepe mladosti, teb ne pozabim vse čase, vse čase! Hnton Batagelj. Listek. Iz dijaških let Levstikovih. (Dalje) In s to domnevo, da ni bilo .Hrepenenje mladega pesnika" došlo Blei-weisu šele 1. 1854, ampak že eno celo leto poprej: sredi 1. 1853, in sicer ne za .Novice", ampak za .Koledarček" z .Božično" in pa s pesnijo .Dekle i tica* vred, se sklada povsem in docela tisti novi podatek, ki nam ga prinaša gorenji novi dokument: zgorej objavljena nova varianta iste pesmi, a tu naslovljena .Pervi časi" ! Razlikuje se od Noviške oblike, t. j. od .Hrepenenja mladega pesnika" v mnogočem prav temeljito. Ne velja tu prekrepko naglašati, da ima n. pr. prva strofa le devet verzov, ko so vse druge v njej, prav kakor v .Novicah" in v „Pestnih" 1. 1854, dosledne — decime. Zdi se, da je Levstik le iz površnosti pri prepisovanju izpustil tisti zadnji, deseti verz prve strofe, ki je v .Novicah" in v .Pesmih" enak. V .Novicah" 1854: Ko se pričenjala pomlad življenja I« zginila megla je spred oči, Serce neznanega mi hrepenenja Gorelo je vse dni in vse noči; Ko vidil travo polno sem rosice, Ko čul sčm pesmi loga in gorice: Sladak nemir mi serce je objel; Cvetlice pri studencih pomladanje Sem v vence spletal in jih me tal va-nje, Nesrečno srečen, žalostno vesel! V .Pesmih" 1854: Ko se pričenjala pomlad življenja I tajala megla je pred očmi, Serce neznanega mi hrepenenja Gorelo je vse dni i vse noči; Ko vidil travo polno s/m rosice, Ko čul s/m pesmi loga i gorice; Sladak nemif mi serce je objel: Cvetlice pri studencih pomladanje Spletal s/m v vence i jih metal vanje, Nesrečno srečen, žalostno vesel. Zlit za markanlno piko prvi strofi, je ta verz, ki je morda odmev Goethejevega mesta: .Unschuldig und ge-straft, und schuldig und begliickt",') pač brez dvojbe bil ') Ilmenau 119. (Prim.: Grafenauer, Zgodovina IL/282). tudi v .Pervih časih" že prav tak, z rimo .vesel" k rimi .je objel". Bolj pa je povdariti drugo, pomembnejšo ter nikakor ne le slučajno razliko, ki je zavestna predrugačba prvotne oblike. .Pervi časi" štejejo namreč le osem decim, ko jih Noviška varianta že dvanajst: prav toliko kakor oblika v .Pesmih" 1. 1854, in za njo stalno tudi zadnja Levstikova redakcija za zbirko .Poezij" iz 1. 1876. Pridodal je torej Levstik pesmi šele kesneje, in sicer že za .Koledarček" — štiri nove decime. Za četrtim verzom četrte decime .Pervih časov" je Levstik napravil odmor, ter opozoril na zarezo že v .Novicah" in potem tudi v .Pesmih" — s pomišljajem, ki se nam njega pomen in vsebina šele zdaj odkriva in ki ga doslej nismo razumeli. Za tem pomišljajem pa je Levstik črtal nato vse, kar sledi v .Pervih časih" do tiste pripombe profesorju Metelku: .ali to mi štejte za tretjo nalogo!" Vse torej do besedi prikazni-device, do zadnjih treh decim, ki jih je pesnik tudi poslej v glavnem pustil kakor so bile prvotno. In v to izčrtano mesto je poet vpletel nov, zelo zanimiv motiv: štiri, oziroma šest novih decim, ker je štiri dodal, dve poprejšnji pa tako predrugačil, da sta tudi te dve povsem novi, — ter v tej šestorici opesnil celo novo epizodo. Izpremenil je sicer Levstik pravzaprav tudi že četrto decimo vso, pustivši le enega samega, le prvega izmed prvotnih verzov njenih, tako-le: Pa solnce kmalo spet oblak predere, Vodeno luč izliva na zemljo, Počasi mavro sedmobojno zbere, Ter z gore jo razpenja na goro. — In čeprav stoji torej tisti pomišljaj šele za četrtim verzom, imajo pa vendarle tudi že prvi štirje verzi povsem drugačno misel tu kakor v .Pervih časih", kjer Levstik da solncu — po poprejšnji nevihti — pač vstvariti mavro kakor tu, a »po tem po času pasti za goro", kar je v novi obliki pa črtal. V novi obliki ni več tu solnčnega zatona; ampak po tisti nevihti, tisti hudi uri poprejšnje decime zbere solnce .mavro" na nebo; in pri tej sliki zdaj poet obstane: pri mavri sedm(er)obojni, ki jo razpne čez vse obnebje ,z gore — na goro" ter vzdrži tako kot velik lok — poetu kažipot — vzpet po oboku. In ves prevzet od te .podobe" zahrepeni poet po njej, in z duhom hiti — „ko da bi mu peruti bile dane" — za mavro, .po sledu poti znane"; za mavro, ki pa mu .dlje in dlje beži"! To individualno hrepeneje, .hrepenenje mladega pesnika", ki ga žene na neko visoko pot navzgor po sledu „mavre", je v novi varianti nov motiv, ki ga .Pervi časi" še nimajo. Iz svoje laslne sile hiti tu poet nekam za neko zračno .podobo", za alegorično .mavro" na nebu, (ki pomeni morda poezijo?), — ko v prvi zaosnovi pa po solnčnem zatonu kar tam v rosi pod drevesom cvetečim zaspi ter premine v naturno-pristne, realno-resnične, prave fizične sanje; in v teh sanjah svojih sanja (tam v 5. de-cimi, in pa še v 6. in 7. nadalje) neko nebeško prikazen in neki alegoričen dogodek: prejem .pevske žile" iz rok višje oblasti, device-nature! .Jaz se zbudim — i zvezd gori nebo": je sklep te partije v .Pervih časih", tam na koncu sedme, predzadnje strofe. Prebujenje iz pravih pristnih sanj torej sredi noči, jasne noči, pod jasnim zdaj ter nič več ne ko prej, ko je zaspal, oblačnim, še hudournim nebom. Vse to je pa v .Hrepenenju mladega pesnika" izginilo iz alegorije. Tu poetu ne .vgasne luč oči", ne .odenejo ga sanj peruti", ampak ves v oblasti silnega hrepenenja hiti za bežečo .mavro": „po sledu poti znane" zdaj, ki ga privede na krasno širno .polje", vse polno .sadov", — v .cveteč raj", v lepo, srečno pokrajino, polno pesmi: da mu ta .pogled", ta vžitek obilno poplača poprejšnjo stisko, .solze, ki prej so lile iz očes". V deželo, v kraljestvo žive Poezije same: ----- polje se krasno mi razgerne, Veselih sadov pclno in dreves, Pogled njegov obilo mi poverne Solze, ki prej so lile iz očes: Od vseh strani so krasno strune pele, Vode studene so navdol šumele, Hitele so igraje v raj cveteč: Pripognem se in viri me hladijo, Pred sladko pesmijo megle bežijo, Objema persi pokoj mi hladeč. In v to pokojno srečo, v te srečne dni prvega srečnega pesniškega vstvarjanja pa poseže teman element, neki ukor odnekod, neka trda beseda, ki spet stesni srce in vzbudi poetu obup in disharmonijo, .prepir". Ta dogodek je Levstik doživel morda še v šoli (gotovoda v Ljubljani) od kakega .mogočnega duha", pa vpletel zdaj svoj žgoči spomin nanj v alegorično povest o mladostni, o prvi dobi svojega pesniškega razvoja: v poseben spev, ki pripoveduje, kako se je v mladem Levstiku budil in vzbudil ter po temnih borbah do samostojnosti osamosvestil poet. .Mogočni duh", ki s svojim ugovorom trdo poseže v mlado srečo, v prvi srečni razmah mlade pesniške moči poetove — tam sredi krasnega .polja" v .raju cvetečem", polnem virov in petja, je označil poetu njegovo pesniško hrepenenje in početje za navadno .zmoto", ker nima za pot, ki se je po njej napotil, — potrebnega daru, ter mu da, njemu, le da bi pel in pel hrepenečemu poetu, trd nasvet, naj rajši — umolkne in molči: Kreposti dane sercu ni zadosti, V očeh ti ne planu dovolj svetlosti, — zato popusti svoje .hrepenenje", ki je le .zmota"; odstopi od svojih „srčnih želja": .Poverni se in večno bodi nem!" Izrekel je kritik svojo kratko in visoko besedo, — pa odšel ter prepustil poeta brez nadaljnje brige njegovi osodi. A poetu je kažipot njegov, tista srečna .mavra", in ves svet poezije ob tem ukoru izginil kakor na mah ; solnce mu sedaj zapušča nebo ter splava v zaton, in mrak se mu od daleč bliža, grozeče bliža tam od goia... Stemnilo se je poetu v duši... Tako mi reče in mi hitro zgine, Jaz stal sem, ko bi groma bil zadet, Polje zbeži, veselo petje mine, In v nočno-tamnem gojzdu bil sem vjet! Oko zastonj po .stezi" se ozira, Zastonj za „mavro" v nebo se upira, Ki drazega sledu ni več od nje! Pregrinja s čemim krilom se višava, Ker solnce prot večerni zemlji splava, In mrak od daleč seda na gore. To je bil torej vpliv tiste kritike, ki jo je poet doživel nekje odnekod — a neznano nam odkod in iz čigavih ust! — za tistih mladih dni svojih. Zbegal ga je v mladostnem instinktu njegovem poeta tisti neznani kritik, .mogočni duh s šumom svojih peruti", ki mu je mladi Levstik postavil zdaj v svoji pesmi tu spomenik. In poizkušal je mladi poet sam iz svojega, da zapusti .strašni kraj", kjer je doživel to obsodbo svojo, da se otrese črnega vpliva; a ni mu bilo dovolj lastne moči. In tedaj mu pride odnekod nov impulz: »mladenič", — in ne več kakor prvotno tam v sanjah .devica zala", — pa ga prime z desno kakor otroka za roko in vzame, rešnik iz tiste hipne zmedenosti, poeta s seboj, s seboj — spet „na stezo gotovo", kam? V domačo vas poetovo! Nova luč — .luna" — stopi na nebo nad kraj in poeta, ki mu tu .mladenič" — šele zdaj! poda iz svojega plašča „c i t r e" s pozivom : .Poprimi strune, vlivaj glase vanje"! In dovršil je, zbral in izdal je mladi poet zbirko .Pesmi", — navzlic tisti uničujoči kritiki iz prejšnjih dni. In za .Vvod" je postavil zbirki na čelo — prav to pesi m, ki pripoveduje zdaj poet v njej avtobiografsko proces tiste svoje razvojne poti, tiste dobe, ki so njen sad ravno .Pesmi"; ter pripoveduje v njej poet posebej eno : kako je zmagal tisto krizo, da ni v smislu obsodbe .mogočnega duha" — „na večno onemel", ampak pel še dalje ter spesnil in dozoril tako prav to, po blagodejnem vplivu nekega .mladeniča", kar pošilja v svoji mladostni zbirki za zgodovinskim .Vvodom" zdaj v slovenski svet. Tako je torej obogatil Levstik s pomembnim dostav-kom v tistih šest novih decimah svoje .Perve čase" v njih drugi redakciji: v .Hrepenenju mladega pesnika". Obogatil je .Perve čase" vsebinsko z novo epizodo; in obogatil jih umetniško s kapljico dramatike v tistem dostavku, ker je vstvaril neko krizo v dejanju, ki v njej zmaga blagohotni princip zoper tisti luciferski element: ,mladenič"-rešnik zoper .mogočnega duha" negacije in njegovo temno oblast. Da je pa vstvaritev tega dramatičnega motiva na podlagi dveh kontrastnih si elementov, te krize in njene ugodne, zmagoslavne razrešitve v spevu kesnejše delo Levstikovo, o tem nismo doslej imeli ni sledu. Gorenja nova varianta nam šele odkriva to doslej povsem nepoznano epizodo iz notranje geneze pričujoče pesmi: epizodo, ki ima za naše vprašanje kronološkega datiranja .Pervih časov" posebej imenitno dokazilno veljavo. Označeni novi dostavek pomeni novo fazo v razvoju in nastajanju pesmi ter izpričuje, ker ga ima že »Hrepenenje mladega pesnika" v .Novicah" 5. julija 1854, da so »Pervi časi" prvolnejši, delo prve poteze, a oblika v »Novicah" pa kronološko kesnejša, že delo novega tvornega akta Levstikove pesniške žile. In ker je Levstik domnevno poslal ta spev Bleiweisu za »Koledarček" že 1. 1853, bi to pričalo, da je Levstik vstvaril tisti dostavek torej potemtakem že vsaj tistega 1853. leta samega; — a »Perve čase" pa? Se — prej! In temu rezultatu se kronološki podatek, ki ga imamo za postanek »Pervih časov", — ne protivi, ampak se docela sklada ž njim. »Pervi časi" so bili domača naloga Levstikova za profesorja Metelka, ki je bil Levstiku učitelj slovenščine na ljubljanski gimnaziji zatrdno vsaj, če več ne, vsa štiri leta višje gimnazije. In morda še celo prej že, — v četrti, morda celo še v treiji šoli že. Da so »Pervi časi" res gimnazijska naloga iz slovenščine, o tem priča nedvojbeno tista opazka za peto decimo, ki v njej Levstik zelo patriarhalno sklepa pogodbo s Svojim šolskim mojstrom: »Do tu sitn bil uni dan spisal, dansi bom pa naprej, ali to mi štejte za tretjo nalogo!" In da je bil Levstikov profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji res starina Metelko, in sicer vsaj vse štiri višje letnike, o tem pričata dva vira : 1.) šolski »programi" ljubljanske gimnazije za dotična leta x), in 2.) štiri Levstikova še ohranjena nam šolska izpričevala, iz vsakega izmed \seh štirih let višje gimnazije po eno, ki v prvih treh letih konec šolskega leta, v osmi šoli pa konec prvega semestra izrekajo veliko in celo izredno zadovoljnost Metelkovo z Levstikovo slovenščino: v V. razredu (1850), 2. semester: feljr itusijeseicfjnet tmrdj ©rnnblidjkeit unb ©ebiegenljeit | 5r. flletelko | v VI. razredu (1851), 2. semester: feljr ausgejeidjuet burdj griinbltdje Zlnffaffung u. rtdjtige DarjMunij | Sr. IHetelko | v VII. razredu (1852), 2, semester: Dorjiiglic^; aHfcttig griinbltdje 2luffajTg, Sertigkeit u. Ittdjttgkeit in ber 9ar|Mung. | 3r. ffietelko | v VIII. razredu {1853), 1. semester: ausgejcicfinet burdj ©etoanbtfiett, ©riinbticfikett u. ®e< biegcufjeit. | Sr. IlTetelko |. (Dalje prih.) Glasbena Matica. V zadnji dobi je priredila Glasbena Matica tri koncerte in dve produkciji svojih gojencev. Vsi trije koncerti so bili dobrodelni, zadnja dva tudi jubi- i) Jahresbericht des k. k. ©t)mn. 311 Laibach 1850 (str. 15/18; tega leta je Metelko prof. slovenščine tudi v 4. šoli, a le 1. semester, v 2. semestru pa že proslavljeni A. Globozhnik: ib., 15); 1851 (str. 19: Metelko spet tudi v četrti šoli; povsod po 2 uri na teden); 1852 (str. 19: enako kakor 1. 1851); 1853 (str. 18 : | Itletelko Jranj | Slotienifctj | 4. 5. 6. 7. 8. | = 10 Stunben t»od)entlic(!). — Pred letom 1850. gimnazije in sploh srednje šole še niso izdajale programov, ampak le seznam učencev (»Juventus") z njihovo klasifikacijo. Prišla je ta šega v navado šele z reorganizacijo šol v šolskem letu 1849/50, ko so bili stari »liceji" po novem ustavnem redu (1848, marec!) odpravljeni. lejna. Matica je obhajala ž njima petindvajsetletnico obstanka svojega pevskega zbora in petindvajsetletnico rednega koncertnega delovanja. Komur je res pri srcu slovenska kultura, tisti zna prav ceniti veliko, globoko in uspelo delovanje Glasbene Matice. Ona je tista, ki se je mogla in se še more pred svetom reprezentirati kot prvi jugoslovanski glasbeni zavod, ki vzdržuje na svojih koncertih pravo višino glasbene umetnosti in ki doseza zlasti še s svojim zborom splošno priznanje in občudovanje. Glasbena Matica nam je vzgojila v svoji šoli pevce, pianiste, goslače in skladatelje. Nudi nam na svojih koncertih domače skladbe, skladbe našega juga, izvaja dela domačih in tujih klasikov, narodne pesmi slovenske in druge jugoslovanske, vabi na svoje koncerte svetovne virtuoze in deluje tako na najširšem umetniškem temelju. Prav je torej, če obnovimo Matično zgodovino, kakor jo je na kratko povedal na prvem jubilejnem koncertu sedanji predsednik Glasbene Matice, gospod dvorni svetnik Fran Hubad. Glasbena Matica deluje in obstoji 44 let. Letos obhaja 251etnico obstanka svojega rednega koncertnega delovanja. Početkom oktobra 1890 je zbral adjunkt dr. Gross, idealni ljubitelj petja, 18 pevcev, da bi gojili zgolj iz ljubezni — zasebno, ne za javnost — pravo umetnostno petje. Še isto leto je pristopilo še 24 čitalniških pevcev in ustanovil se je moški pevski zbor kot poseben oddelek Glasbene Matice. Že 19. aprila 1891 je nastopil pod vodstvom s.ojega ustanovitelja prvič na koncertu v redutni dvorani z lepim uspehom. S tem dnevom se začenja redno koncertno delovanje našega društva. Neutrudljiv vzoren vodja zbora je bil g. dr. Gross. A po odhodu iz Ljubljane ga je pokosila v Idriji smrt že 8. februarja 1892, starega šele 40 let. Kar je zase-jal, je kalilo in raslo nepričakovano lepo. Še v prvem letu se je ustanovil tudi ženski zbor 37 pevk. S tem je pridobilo društvo krepko podlago in močen steber za obširnejše koncertno delovanje. Četrt stoletja obstoji že ta pevski zbor. Vod4i so ga: prvo leto ustanovitelj, en mesec gospoda A. Razinger in Jos. Maier, od 1. decembra 1891 do konca sezone 1895/95 g. Matej Hubad, dve sezoni g. dr. Jos. Čerin, od leta 1898/99 do današnjega dne pa spet g. Matej Hubad. Glasbena Matica je priredila doslej kakih 171 koncertov, v stodvaindvajsetih je sodeloval pevski zbor. Že v prvih letih svojega obstanka je gojil zbor domače izvirne slovenske in svetovne skladbe. Iz tega časa je Gallusov koncert, Dvora-kova »Stabat Mater" in »Mrtvaški ženin" ter Haydnovo »Stvarjenje". Šele pet let stari zbor je šel leta 1896 na cesarski Dunaj, zahvaljevat se za pomoč Ljubljani o potresu. In uspeh je bil sijajen, kritike izborne. Na takem višku se je vzdržal zbor do današnjega dne. Tu nekaj najvažnejših skladb, ki jih je izvedel zbor: Mozartov ,Requiem", Bachov »Pasijon sv. Matevža", Brucknerjev »Te Deum", Dvorakov »Te Deum", »Mrtvi ženin" in »Sv. Ljudmila", Hartmanov »Sv. Frančišek", Bossijeva »Visoka pesem", Verdijev »Re-quiem", Perosijevo »Rojstvo Izveličarja", Smetanova »Libuša", Thierfelderjev »Zlatorog", Pdrmov »Povodnji mož", Sattner-jeva „Jeftejeva prisega", »Vnebovzetje" in »Oljki", Lajov-čeva »Gozdna samota" in njegove simfonične skladbe, ne-broj najboljših del naših domačih slovenskih starih in mladih skladateljev in mnogo slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi. Enako lepe uspehe kakor na Dunaju je dosegla Matica v Zagrebu, v Trstu, v Opatiji, na Sušaku in na vseh mnogoštevilnih koncertih v Ljubljani. — Na koncertu, ki se je vršil v Ljubljani 8. aprila t. 1., je pel več pesmi g. tenorist Rijavec, ki je sodeloval tudi na obeh jubilejnih koncertih. Zadnje čase poje z velikim uspehom na zagrebškem gledišču. Na omenjenem koncertu je pela po dolgem času odlična sopranistka gospa Pavla Lovšetova, kot hrvatski gost pa je igral gospod violinist Simonich s Sušaka. Glavna zanimivost jubilejnih koncertov so bili Gallusovi zbori. O tem našem klasiku, rojenem okoli leta 1550, piinaša letak kratek životopis, kjer zanimivo pravi, „da smo bili v prejšnjih stoletjih v nekaterih panogah častno zastopani in uvaževani v svetovni kulturi. Nekaj naših rojakov prešlih vekov je vplivalo na razvoj nekaterih zapadno-kulturnih panog, da tudi dandanes ni mogoče izbrisati njihovih imen iz svetovne kulturne zgodovine'. Na teh koncertih je jako zavzela slovenske poslušalce lepa pesem g. Stanka Premrla, zložena na Medvedov tekst .Slovenska govorica'. Dobro de, ko srne človek poslušati močan zbor, ki poje na ves glas .Ljubim te, slovenska govorica!" Na produkcijah Glasbene Matice smo čuli klavirsko skladbo Pavčičevo, ki se prav prijetno igra in posluša. Naslov ji je, če je poročevalcev spomin pravi, .Stara pesem". Zbirka takih klavirskih domačih skladb bi bila izredno dobrodošla. Po rodbinah kraljujejo pri nas tako skoro izjemno solzave in prazne .Salonkompositionen". Na produkcijah smo čuli dalje izvirno in fantovsko Gerbičevo skladbo, zloženo na Župančičev tekst .Pojdem na prejo". Na koncertu 8. aprila t. 1. pa je pela prvikrat gospa Pavla Lovšetova dve originalni skladbi Pavčičevi in sicer iz Župančičevega .Cicibana" .Mehurčke" in »Uspavanko". Zlasti zadnja je izredno ljubka. Uspehi vseh koncertov so bili popolni in za to vso hvalo koncertnemu vodji g. Hubadu in izvajalcem, Matici ob jubileju pa sijajno bodočnost! Umetniška razstava. V prvi polovici junija je otvo-ril g. Jakopič v svojem paviljonu umetniško razstavo. Udeležili so se je kipar g. Dolinar, rezbar g. Ropret, slikarici gospa Sterncn-Kleinova in gospodična Zupančeva ter gospodje slikarji Franke, Gaspari, Jakopič, Magolič, Smrekar, Sternen, Tratnik, Vavpotič in Žmitek. Razstava nudi več dobrih in zanimivih umetnin, ki same najpravičnejše priporočajo obisk. .Slovan" priobči obširnejše poročilo prihodnjič. Čopova biblioteka. (Dalje.) 431. Senecae philosophi opera omnia | £eipjiij 1702 [1] 8°| 432. ®roj(an)erinnm bes Seneca b. G. Chr. Braun | iHainj 1824 [21 8» | 433. Betjtracje jut iiberfefcung lat. Cefebfirfjer b. Paul Spacf) | Klagenfurth 1822 11J 8° | 434. Srojanerimten Senecas b. 3r. Qortt [ penig 1803 [1] 8° | 435. dto. dto. b. A. Sf oboda | Wien 1830 [1] 8° j 336. Senecae Medea et Troades t). Fried. Chr. Mathiae1) ed. Aug. Mathiae | £etyjig 1828 [1] 8° | 437. Senecae ad Luci('i)um epistolae b. 2lucj. Paul/1 Stnttgarb 1825 [1] 8» | 438. Seneca iiber bas Derfjaltnig ber tDtfienfdjaftl. BUbung jur ftttl. b. D. E. G. W. £efjmann | Quedlinburg 1816 [1] 8° | 439. Poetae fcenici iatinorum rec. Fried. Henr. Bothe, cont. Plauti, Terentii, Senecae fragmenta comica & tragica | fjalberftabt 1821, 22 [6] 8vo | *) Pravilno: J. F. Gronovii et A. Mathiae 440. Cornelius Tacitus CeBensbcfdicifinng b. Jul. Agricola b. C. F. Keiuter n. J. C Finke ed. Aug. Sdjlegl | ©Sttingen 1816 [1] 8vo | 441. Taciti Annales b.Theophilus Kifsling | Ceipjig 1829 [1] 8vo | 442. Taciti Agricola ed. Ernst Dronke | Confiuentibus 1824 [1] 8vo | 443. Opere di C. C. Tacito da Ludvig Valeriani | Pavia 1810 [3] 8vo | 444. Tacitus iiber ©crmaničn b. 3of). Chrifloph Schl/tter | 2>ortmunb 1798 [1] 8vo | 445. 3al)fbertc^te bes C. Tacitus 1—VI Bud) b. ©eorg (Sljrift. fjermaitn 1 Bb.|®ieffen 1817 [1] 8vo | 446. Taciti opera b. ITI. 3ofj. Carl Weichert | Padua 1755 [1] 4to | 447. Opere di Tacito da Bernardo Davanzati j Padua 1755 [11 4to | 448. Saluftii opera b. Wilh. Lange | Halis Saxonum. 1824 [1] 8vo ] 449. C. Salustii bellum Catillinar. b Seibt | Prag 1822 [11 8vo | 450. C. Salufiius iibrige IDerke b. Fried Carl b. Strombedc | ©Sttingeit 1817 [1] 8vo | 451. IDerke bes C. Salustius cntfjaltenb gngurtlja u. Catilina b. £ub. Heuffer | lUiett 1819 [1] 8vo | 452. Saluft. Catilina iiberfetjt bon D. Carl Popo Troebl1) | Kiibolftabt 1821 [1] 8vo j _ 453. Salufiii catilin. et jugurt. bellum b. Guido Ferrari | Baf- sano 1795 [1] 8° | 454. Saluftii opera quae fuperfunt b Jricb. Kritzius | Lipfiae 1828 [1] 8vo | 455. Suetonii Tranquilli opera ed. Fried. Aug, Wolf IV vol | £etyjig 1802 [2] 8« | 456. Suetonii Tranquilli vita XII imperatorum erkl. b. 3ofj. fjetnr. Bremi | 3ur(i)d) 1820 [1] 8vo | 457. Titi Livii opera ab J. B. L. Crevier, Arn. Drakenbor&ius ed. Vito M. Giovenazzio | Bafsano 1800 [6] 8vo | 458. 3ujlins lUeltgefctjidjte b. T. P. Oftertag 1 Bb. | Jranftfurt a. in. 1792 [1] 8vo | 459. hiftorie universe/e de Justine par M. L. Abbe Paul | Pariš 1805 [2] 8vo | 460. Eutropii breviarium liift. Romanae | £ei^ig — [1] 12'"» | 461. Eutropii breviarium hiftor. romanae Dur.2) Delt. C. G.2) Baumgarten-Crufsius | £ei()3ig 1824 [1] 8vo | 462. Eutropii breviarium hiK. rom. cum Sexti Rufi de vieto- rifcas3) | Wien 1805 [1] 8vo | _ 4^3. Suetonii Tranquilli opera | £ei|)3ig — [1] 12mo | 464. Curtius Ruf. Eljaten Alexander bes ©rogett b. Ztlotjs b. Keincr 2 Sfjle | Wien 1806 [1] 8vo | 465. Curtii Rufi de rebus geftis Alexandri Magni cum lupplem. Joan. Freinshe/mii4) II vol. | Strafjburg 1801 [1] 8va | 466. Apicii Coelii de opfoniis cum adnot. Mart. LiNer | Am- fterdam 1703 [1] 8vo | 467. Cornelii Nepotis vitae excell. imperatorum | Lipfiae 1820 [1] 12m0 | 468. C. Julii Caesaris coment. de bello gallico et civili a Chrift. Coelario | Bafsano 1775 [1] 12mo | !) Pravilno : Frobel 2) Pravilno : Cur.[avit] Delt. K. W. Baumgarten-Crusius 3) Pravilno: de vietoriis (et provinciis populi Romani, recensuit F. X. Schonberger)... 4) reete: Freinshemii. 469. Flosculi hiftoriarum delibati auct. Joan. de Buffieres | £t|on 1675 [1] 12™ | 470. Velleji Paterciili hiftoria roman. rec. Cliritt David. Jahn cd. Joh. Chrift. Heinr. Krause | Wien 1807 [ij 8vo | 471. Velleji Paterculi hiftoria rom. libri II l'. Arminus Hei- martus Claudius1) | fjanober 1815 [1] 8vo | 472. Davidis Ru(h)nkenii nota(e) ad Ve/ej. Paterculum inte- grae [ fjanobcr 1815 [1] 8vo |«) 473. Velleji Paterculi ex hiftoriae Rom. libris II b. Chrift. David Ja/zn ed. Joan. Chrift. Kraufe 2 ffiljle | Wien 1806,7 [1]8»|3) _ 474. Sritifctjc Beobac^tungen iiber bie Kom. ©efekte bes C. Ve/ejus Paterculus b. L. F. ^errel4) | ficfurtlj 1791 [1] 4to| 475. La iftoria romana di Velejo Paterculo da Spiridione Petretini | Ven|e|tiis 1814 [1] 8vo j 476. Phaedri Aug. /iberti fabulae D. D Z. allema/mč | Pariš 1805 [1] 12m0 | 477. pfjobrus afo))t|cfjc Sabeln b. <£. A. Po ■' .. jfB Naslov za brzojavke: Kmetska posojilnica Ljubljana.:: Telefon št. 185.:: Ziro-konto pri avstro-ogrski banki.:: Račun pri avstr. pošt. hran. št 828.406, pri ogr.pošt. hran. št. 19.864. % ti > r; z. z n. r. v hranilne vloge po * ' . vt* 'v M- . / 31 O c. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje jjosojilnica sama za svoje vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne denarni zavodi po deželi. TT -'srr 'S w ■ «.' s , t. • : Največja slovenska hranilnica! f ^ /*f ■■ Jo j £ S **v * j * _ ' i*- i Jr ' /T.Z ^».-jME, r vfe* i*4-" vjCfr" (f-if^ v "rf \ i- p ~ v ^ jff; ^ c. -4T ■' ' .•fy9*>'•*. ^ s; Koncem leta 1915 je imela vlog K 48,500.000 — Rezervnega zaklada ...... 1,330.000-— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po jt-:. Vb ■ ,

brez odbitka. Hranilnica je ,pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr, deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 57*0/0i izven Kranjske pa proti 5V2°/o obrestim in proti najmanj ®/4% odplačevanju na dolg. ■ ftfsSL i> .■ i 1 Največja slovenska hranilnica I