-----   62    ------
Slovanska književnost.
Literatata horvaška se prav lepo razvija. Odkar je slovanstvo težkih spon, ki so uas tiščale zlasti od leta 1850, saj nekaj oslobodeno, posebno se vidi na Hurvaskcm lep razvitek.
Razun ^Narodnih Novin^ in .^Gospodarskeg^a lista^, kterih obseg je dobro znan vsem našim čitateljem, ki jim je mar za literaturo jugoslavensko, je začel lani 1. oktobra izhajati „Pozor^; z velikimi težavami boreč se zdignil je že do krepkosti, do lista, da se tudi vlada mora na njeg;a ozirati, ker mu je narod podnožje. Kar je s početka zmotil se nekaj zavoljo Sioveneov, dospevsi do bo-ije;^a znanja rad ee je popravil sam, in pravičen je sedaj proti nam, da bolje ne more biti. Zdaj mu je borišče cela Jugoslavija, posebno kar nas je, ki pišemo s pismenkami latinskimi. Priporočamo ga živo vsakemu, kteri rad bere o politiških zadevah Jugoslavenov.
Kdor bi pa rad bral kaj beletrističnega. ali kake pre-sodbe (kritike) o horvaških in ioih slovanskih knjigah; naj ˇ roke vzame „Naše gore list^,   ki  ga  gospod Ikresic^
------   63   ------
tersrovec v Za^frebu, izdaja. Na svitlo izhaja vsaki deseti dan na celi poli; 8em ter tje ima tudi prav mične dervo-in kamnoreze; cena mu je za pol leta 3 ^old. in 25 kr. Da je pisan v lepem, gladkem, prav milem jeziku, nam je porok urednik prof. Jurkovic, ki narodni in učeni jezik štokavski natanko pozna.
Ce hočeš brati kaj praktičnega, beri „Obče poslovne novi ne'*, kterim je vrednik gfosp. Abel Luk s i č. Tu nahajaš o gospodarstvu, obertnistvu, ter^^ovstvu in o mnoj^ih druzih narodno-;2:ospodar8kih rečeh toliko zanimivega bla«ra, da ti je veselje; nek posebno živo se ffiblje vse v njem. Izdaja pa ta list karlovska narodna čitaonica. Izhaja vsaki 32. dan in velja 1  /s:old. 90 stot. za pol  leta.
Al se ni konca o marljivem delovanji naših bratov; v Karlovcn se izhaja druff nov list ^Karlovački viestnik", to je, Glusnik iz Karlovca; izhaja dvakrat na teden; cena mu je 4 gold. za celo leto. On prinaša razne sostavke o jeziku, o vojaški meji ali g;ranici; brati je tudi v njem o razmeri Hrvatov in Slovencov itd. Vredjuje ga g. D. Akurti. Pisan je pa tako lahko in jasno, da ga more razumeti vsak Slovenec, kteri je slovnisko izurjen v svojem narečji.
Ker smo že na tem, da rešetamo horvaško delovanje, fiaj še omenimo tudi novo dramatično delo „Car IMurat II. i re pub li k a d u bro vač k a'', ki ga je spisal gosp. M. Spor. — Ne more se dvoumiti, da nam dobro znani g. pisatelj razume na drobno umetnost dramatično, in osebe 80 gotovo v vseh njegovih delih prav dramatične; samo je želeti, da se v Zagrebu, kjer imajo priložnost za take reči, skusi predstavljati v kazališču. Bere se igra gladko, čeravno se spet dve novosti v jezičnih oblikah nahajate; ena je, da gosp. pisatelj ne piše, na priliko, kriepost, 11 e-post, ampak kriepos, liepos; drugič pa, kar se nam prav živo dopada, da je poskusil, kakor pravi sam v predgovoru, jambe namest mertvilnih trohejcv rabiti. Želimo knjigi prav dober vspeh; velja 75 nov. kraje. Dobi se v Ljubljani tudi pri  vredništvu  „Novic".
Vsaka knjiga, ki nam olajša učenje slovanskih narečij, nam je prav mila in draga. Tako je delo, ki je lani na Dunaju na svitlo prišlo, natisnjeno pri Le o p. 8omer-n, in velja, če nam je prav, 1 gold.; naslov nje je: ^^Rus-sisches Lesebuch, poetischer Theil. Mit besonderer Riicksicht auf Betonung und Anssprache. Von Ivan F. Ho^ovackij^^ Kdor cirilske pismenke dobro pozna in lahko bere, more se lahko ruski naučiti. In res je, ni to t«žko, če samo tiho bereš, rekel bi, če bereš samo z očmi, ne pak z ušesi. Al ravno to poslednje je jako težko; ruske besede izgovarjajo se močno razločno od pisma; akcent ali naglas je brez postav. Tenva dvema težavama je pomagano v tej knjigi, ki ima 50 pesem ruskih pesnikov celo do najnovejše dobe; vsaka pesem natisnjena je najpred z ruskimi pismenkami, za tim z latinskimi, kako se ima brati, in to z akcenti vred; za tem sledi nemški prevod. V ta namen tedaj in da se soznaniš z duhom ruskega jezika in pesništva, bodi priporočena ta knjiga.                        J. M.