UEBED
Iz Švice je došla presenetljiva vest, da je umrl ondi dne 2. julija t. 1. zaslužni slovenski   narodni   prvoboritelj   Miha   Vošnjak.
Mož si je pridobil na političnem, zlasti pa na gospodarskem polju toliko zaslug za nas Slovence, zlasti še Štajerce, da se ga mora v kratkem tudi naš list spomniti.
Miha VoSnjak jo bil rojen 1. 1873 v Šoštanju in je bil mlajši brat znanega slovenskega politika, probuditelja in pisatelja dr. Josipa Vošnjaka. Vošnjak, ki pravzaprav Bošnjaki, so bili begunci iz Bosne, ki so se naselili najprej v Vitanju, potem pa v Šoštanju. Tam so začeli že koncem 18. stoletja z usnjarsko obrtjo, ki cvete še danes in s ktero se pečajo potomci še danes, eno trgovino imamo tudi v Ptuju.
Po dovršenih študijah je stopil Miha Vošnjak kot inženir v službo Južne železnice ter služboval na raznih krajih. L. 1879 je radi bolezni pustil železniško službo ter se naselil v Celju, po smrti svoji žene pa v Gorici.
Narodno delo Mihe Vošnjaka se začenja v moški dobi. Navdušil ga je za nje brat dr. Jože Vošnjak.
V Mariboru je osnoval list „Siidsteirische Post", ki je bil eden najboljših listov na jugu bivše Avstrije. V nemškem jeziku pisan je zastopal naše koristi pred širnim svetom in branil naše pravice. Leta 1882 jo bil Miha Vošnjak izvoljen v štajerski deželni, 1. 1885 pa v državni zbor. Na Dunaju je imel velik vpliv. Bil je strokovnjak v goapodarskih, zlasti železniških vprašanjih. Taafe in Hohen-wart sta ga visoko spoštovala. Potezal so je tudi za narodne pravice naše. On je povzročil tako zvano celjsko vprašanje, ob kterem je padlo več ministerstev. Ali odnehal ni, dokler ni bila zagotovljena celjska slovenska gimnazija.
Kot realen politik je uvidel Miha Vošnjak že zgodaj, da bomo Slovenci tem več veljali, čim boljše bomo gospodarili. Vedel je prav dobro, da ni narodne samostojnosti brez gospodarske. Pri nas so Nemci imeli gospodarsko premoč v rokah, zato so nas tudi politično obvladali. Z vso vnemo in vztrajnostjo seje torej lotil Miha Vošnjak gospodarskega dela pri nas, gospodarske osamosvoje in povzdige.
Ko jo 1. 1879 pustil svoio službo in se naselil v Celju, se je posvetil z vsemi silami slovenskemu posojilništvu. L. 1881 je ustanovil Posojilnico v Celju in že 1. 1883 Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, ki se je preosno-vala 1. 1905 v sedanjo Zadružno Zvezo v Celju. V 80. in 90. letih se je potem osnovala večina slovenskih posojilnic, zlasti večjih po trgih in mestih, tako na pr. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1. 1883. Na čelu Zveze slovenskih posojilnic in kasneje Zadružne Zveze v Celju" je ostal Mihael Vošnjak do L 1910, torej dolg čas 27 let.
Njegovo delo v obeh zvezah je bilo ogromno. Bilo se je boriti z začetnimi težavami, ko se je postavljal trden temelj našemu posojilništvu in zadružništvu. Bilo se je boriti tudi z raznimi nasprotniki naše gospodarske osamosvojitve. Bili so to mnogi domačini oderuhi, kterim so posojilnice brezvestno odiranje onemogočile, bili pa so tudi narodni nasprotniki Nemci in Italijani, ki so iz narodnih ozirov z vso silo nasprotovali naši gospodarski osamosvojitvi. Ali Miha Vošnjek se ni ustrašil naspotovanja. S solidnim in nesebičnim delom je premagal vse težave in pokazal, kaj se da z neumornim delom doseči za gospodarsko povzdigo naroda.
V narodnem delu osiveli mož je hotel v solnčni Gorici preživeti konec svojega življenja. Tudi tam se je še vedno zanimal za naš napredek ter omogočil izdajanje kulturnega lista  „Vede."
Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, seje ognil prngajanja s tem, da jo odšel za svojim sinom dr. Bogumilom v Švico. Tam je bodril slovenske emigrante in osnoval za nje podporno organizacijo. Ko je bila Jugoslavija svobodna, je 84 letni starec odlašal z vrnitvijo v domovino. Prav ko se je hotel odpeljati domov, gaje zadela smrt. Tako je velezaslužni slovenski prvoboritelj pač doživel uresničenje svojih sanj, zedinjeno in svobodno Jugoslavijo, ni mu pa bilo tisojeno, da bi jo videl in v njej zatisnil svoje oči.