PRIMORSKI DNEVNIK
«t^rv“ - Cena 90 lir
Leto XX\TI. St. 206 (7994)
PO 17 MESECIH POGAJANJ PODPISAN SPORAZUM O BERLINU
važen korak na poti krepitve miru in varnosti v srednji evropi
TRST, sobota, 4. septembra 1971 SESTANEK »KLUBA DESETIH* V PARIZU
Priprave za skorajšnje zasedanje mednarodnega denarnega sklada
Zelo resen trgovinski in denarni položaj
veleposlanikov ZDA, Sovjetske zveze, Vel. Britanije
L, ErlIN, 3. — Veleposlaniki ttirih velesil Kenneth Rush (ZDA), Ab’*ac*d'n9 (V. Britanija), Jean Sauvagnargues (Francija) in Pio-lKirnov (SZ) so danes podpisali sporazum o Berlinu. Slovesnost ^1» 'Su bila v dvorani stavbe zahodnega Berlina, v kateri so se Ih. v®teposlaniki v zadnjih 17 mesecih sestali 33-krat, preden so se
Tvorili.	-----------------
,, '•pisani
„	sporazum so označili ostalih spornih vprašanj v Evropi
^ io'jd°kument, ki pismeno do- popolno ureditev odnosov med
Vzhodom in Zahodom.
Sovjetski veleposlanik Abrasimov je dejal, da je štiristranski spora-„#v	zum še en dokaz, kako se lahko s
Si»t*,n0-St ° podpisu i® ,raiala pogajanji uspešno rešijo zapletena ' min"* "»t*«' *» *• s*5-1« mednarodna vprašanja. «Sporazum.
ii Psodo bivše nemške prestolni-*iiri *1'<ra*' jasno določa pravice ^'•oinosti štirih velesil in obeh
'Oy#,nost o podpisu je trajala IhL”; minut, nakar so se štirje "'k' rokovali in si čestitali ob h » "osti časnikarjev in fotore-*,ri®v iz vsega sveta.
| jPodpisu je ameriški veleposla-izjavil, da se je predsed-H^bton vedno osebno zanimal za S, Pogajanj. Poudaril je, da ^šen' nik in ameriški narod z navito pozdravljata sporazum, želje SZ, da se preide iz konfrontacije v obdobje po-•«i' Ameriški veleposlanik je doti^'™ bo pravilno izvajanje ber-
in
^..
ki ie bil danes podpisan, ustvarja bolj ugodne pogoje za uresničitev še drugih važnih pobud, ki so na dnevnem redu. Pooblaščen sem izjaviti,— ie nadaljeval sovjetski veleposlanik — da moja vlada pozitivno ocenjuje izide pogaiani in meni. da je podpis štiristranskega sporazuma važen korak naprei na poti krepitve miru in varnosti v srednii Evropi*.
Britanski veleposlanik Jacklin jo prečital poslanico zunanjega ministra Douglasa Homeja. v katem je rečeno, da današnji sporazum
sporazuma omogočilo nove in pobude za odpravo
l*l<l||t|t|||V,|,|a||,||,||||,||,|!||,|||||||||VMiiagtllIIIIIIIIISIIIirMlltlllllllllllMIIII<IMIIIIIIIII*<llatll1Bl*ll*alll
PO PODPISU BERLINSKEGA SPORAZUMA
Zadovoljstvo v ZRN ZDA in V. Britaniji
3. — V svoji uradni izja-
) gtedpisu prvega dela sporazuma je zahodnonemška vlada a sporazum kot najpomemb-(te .^Predek v zadevi bivše nem-gPfestolnice od bloka leta 1948. IfcU v bistvu za izboljšanje polo-zahodnih sektorjih Berlina, ostane štiristranski statut \ a nespremenjen. Zahodnonem-'«(1 v*ada izraža svoje zadovoljstvo ^ bistvom, da se bo promet bJPtodnih Berlinom in Zvezno lko Nemčijo odvijal od seda)
> Zastojev.
tujstvo cja Ber]jn §e nadalje ni H1cVni del* Zahodne Nemčije, po-bistvu dosedanji položaj. l*e _ , 'tt, ob priložnosti proglasi-^odnonemške ustave, so trije Sl 1 zavezniki črtali iz besedila %jj v katerem je rečeno, da je tLi "■ «land», se pravi dežeia « , ne Nemčije, kar bi pomenilo, S k Stavni del ZRN.
v zvezi poudarja izjava jV® vlade, da so takrat trije *li J*«ji zahodnega Berlina spre-to, kSt° odločitev v interesu me-Sp k' takratni položaj bil tak, bl|o za Berlin vsekakor boljše Eli . P^d pokroviteljstvom zahod-Vtožnikov.
Si *?Java je očividno naperjena * u^mokršianski opoziciji, ki je Ne ^em času izrazila večkrat He„Ds^r° nasprotovanje do ber-toi sporazuma ter se je v svo-i tia 4aProtovanju v glavnem opirali dejstvo, da Berlin ne bo po-hj0 “Stavni del ZRN, kar sma-'<1(0 demokristjani za negativno tojčf.fPorazuma. Bonska vlada pa tol 'u.le dejstvo, da bi položaj o-[4 St!'esPremenjen tudi brez podpi-
k rešitvi berlinskega vprašanja*.
Britanski funkcionarji so izjavili, da je sporazum, ki so ga podpisali v Berlinu samo prvi del pogajanj, ki jih po navadi delijo v tri dele.
Drugi del zadeva obe Nemčiji, ki bosta morali izdelati podrobnosti za izvajanje sporazumov.
V tretji fazi pa bodo morali u-skladiti rezultate dosežene v prvih dveh delih pogajanj, nakar bodo štiri velesile podpisale dokončni sporazum. Diplomatski opazovalci menijo, da hi do končnega sporazuma lahko prišlo še pred koncem ietošnjega leta.
BUKAREŠTA, 3. — Član izvršnega odbora in tajnik centralnega komiteja romunske komunistične partije Paul Nicolescu Mizil je sprejel Agostina Novello, člana ravnateljstva političnega urada KPI, ki je trenutno v Romuniji na vabilo centralnega komiteja romunske partije. Kot poroča romunska tiskovna agencija je bilo srečanje zelo prisrčno.
»predstavlja iogodek zgodovinske važnosti*.
Francoz Sauvaghargues ie nrav tako podčrtal pomembnost sporazuma. ki bo omogočil, da Berlin ne bo več vir napetosti, temveč simbol pomiritve. Sporne točke prevoda izvirnega besedila sporazuma v nemščino, ki so preprečile, da bi sporazum podpisali včeraj, so bile preteklo noč med predstavniki štirih velesil in obeh Nemčii premeščene. Kot smo že poročali, je šlo predvsem za izraz «transit». ki naj bi označil promet za Berlin skozi ozeml je Nemške demokratične republike. Po mnenju zahodnih predstavnikov bi uporaba tega izraza v nemščini lahko povzročila v prihod nosti težave in spore. Zato so se sporazumeli za izraz v nemščini «transitverkehr», kar pomeni tranzitni promet*.
Osnovne točke podpisanega sporazuma so sledeče:
PREHOD ČEZ MEJO: prebivalci zahodnega Berlina bodo lahko prešli mejo med obema Berlinoma kot turisti na isti način, kot državljani Zahodne Nemčije.
PROMET: prenehala bo vsaka o-vira cestnega, železniškega in roškega prometa med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom skozi ozemlje Nemške demokratične republike. Promet se bo hitreje odvijal.
PREGLEDI: blago bo potovalo v zapečatenih vagonih in tovornjakih in ga vzhodno nemške oblasti ne bodo pregledovale.
VSTOP V ZAHODNI BERLIN: potnikom, ki bodo potovali v zahodni Berlin skomi Vzhodno Nemčijo, bodo pregledali samo osebne dokumente. Mejna policija Vzhodne Nemčije jih ne bo mogla aretirati, pridržati ali pregledati, razen v primerih, o katerih se bosta sporazumeli obe nemški vladi.
NAVZOČNOST: zahodni Berlin o-stane juridično. gospodarsko, finančno in kulturno povezan z Zahodno Nemčijo. Toda ni del Zahodne Nemčije in ni pod njeno oblastjo. Oblasti in ustavni organi Zahodne Nemčije ne bodo mogli opravljati v zahodnem Berlinu svojih uradnih funkcij.
PREDSTAVNIŠTVO: zahodnonem-ški konzulati lahko zastopajo v tujini prebivalce zahodnega Berlina, ki bodo imela lahko potni list Zahodne Nemčije opremljen s posebnim pečatom treh zahodnih velesil.
SOVJETSKI KONZULAT: Sovjetska zveza bo lahko odprla konzulat v zahodnem Berlinu, ki bo akreditiran pri oblasteh zahodnih zaveznikov v Berlinu.
Veleposlaniki štirih velesil podpisujejo sporazum o Berlinu. Od leve proti desni: Jean Sauvagnargues (Francija), Roger Jackllng (Vel. Britanija, Pjotr Abrasimov (SZ), in Kenneth Rush (ZDA).
(Telefoto ANSA)
1 PARIZ, 3. — Tu se je danes začelo dvodnevno zasedanje predstavnikov «kluba desetih*, se pravi naj-j bolj industrijsko razvitih zahodnih J držav, ki so začeli razpravljati o svetovni denarni krizi in težavah mednarodne trgovine v zvezi s kri-1 zo dolarja in ameriškimi protekcio-! nističnimi ukrepi. Zasedanje finančnih strokovnjakov desetih držav je posvetovalnega značaja in bodo na njem pripravili predloge za rešitev denarne in mednarodne trgovinske krize, o katerih bodo odločali pristojni ministri desetih držav na sestanku 15. in 16. septembra v Lonr donu ter 25. in 26. septembra v Washingtonu, kjer se bodo sestali člani mednarodnega denarnega sklada.
Po današnjem zasedanju je namestnik glavnega ravnatelja »Ban-ca dTtalia* Ossola, kot občasni predsednik, izjavil časnikarjem, da proučujejo predvsem mednarodni denarni položaj in vprašanje neravnovesja plačilnih bilanc. Naglasil je, da so ugotovili, da je sedanji položaj resen. Ossola je nato dejal, da so razpravljali tudi o ameriški
] plačilni bilanci. Ugotovili so tudi,
• da izboljševalni ukrepi niso samo denarnega značaja, temveč tudi trgovinskega, kmetijskega itd. V tem pogledu, je dejal Ossola, je bil na zasedanju govor tudi o vprašanju zmanjšanja ameriške kompetitivnosti in ukrepih, ki jih je sprejela Nixonova uprava.
Nov menjalni tečaj dinar-lira
V zvezi z ovrednotenjem italijanske lire na valutnem menjalnem trgu ao jugoslovanske oblasti včeraj za malenkost spremenile vrednost dinarja v odnosu z liro. Sedal velja 100 italijanskih lir 2,45 dinarja (do sedaj je 100 lir veljalo 2,40).
Pri tem ne gre za razvrednotenje dinarja, temveč za uskladitev njegove vrednosti z ovrednoteno liro.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiNiiiiiiiiiiNiiaiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniu
NA SKUPNI SEJI FINANČNIH KOMISIJ POSLANSKE ZBORNICE
Zanimivo poročilo zakladnega ministra Kritika samovoljnih ameriških ukrepov
Amendola je ugotovil, da gre za «napor, da se o teh vprašanjih razpravlja na politični ravni* - Uradna izjava o nujnosti svetovnega sistema svobodne trgovine
RIM, 3. — Danes je bila skupna seja komisij za finance, za zaklad In za proračun poslanske zbornice, na kateri so pričeli obravnavati ključna vprašanja italijanskega gospodarskega ustroja. Za to zasedanje je obstajalo veliko zanimanje vseh političnih in gospodarskih krogov, saj gre za osnovno usmeritev ne samo o gospodarskih temveč tudi o političnih vprašanjih.
Uvodno poročilo je podal zaklad-
ni minister Ferrari Aggradi, ki je v mnogočem spremenil stališče, a-li bolje rečeno je spremenila stališče krščanska demokracija in z njo celotna vladna koalicija. Pri tem seveda ne gre za nekaj «revo-lucionarnega», temveč za napor ministra Ferrarija Aggradija, da bi se dvignili na raven političnih vprašanj, o katerih se razpravlja, kot je to takoj po zaključku razprave ugotovil komunistični poslanec Gior-gio Amendola.
ib j .razuma ter da je sam kanc-Jt i>>„,bnauer leta 1949 priznal, da % otlvacija, s katero so tri za-^ . Mesile črtale omenjeni člen ^,lave, utemeljena.
\ >Nne Berlinčane bo v inozem-Podstavljala bonska vlada. Kar S v °dprtje sovjetskega konzu-VL Vhodnem Berlinu, pravi za-JVl^mška izjava, da ta ne bo S b°8rožati štiristranskega sta-lina, ker je v sporazumu Sw°’ da ne bo imel političnih Hoi:- Sam° normalne konzularne
uKpj-	nui umuje AuiiAumini-
b v kot vsi drugi konzulati, k \ a r)'nu. Izjava poudarja dej ie odprtje sovjetskega kon-®e”bnu tesno povezano s cBoh m sovjetske vlade, da lah-Vij n. Predstavlja zahodne Berlin VjfJ, inozemstvu, posebno v kon V lb vprašanjih.
HiJ^jučku svoje izjave pravi za Mmška vlada, da novi štiri Nun sP°razum ne daje Berlinu \aa statusa in niti ne rešuje Stni ? vprašanje bivše nemške Su blCe- Sporazum teži samo k VM.da olajša položaj Berlinčanov. ^ (w tega ne obravnava zračnih ^ttiih vpadnic za vojaška vo-
k • Ker	....	... _j—
!r so te določbe bile vedno
,'^ne.
jk^ONGTON, 3. — Ameriški \w!- bajnik VVilliam Rogers je v konferenci izjavil, da je V, berlinskega sporazuma bitov, korak naprej v okviru Nixo-bothiritvene politike med Za-\ ” 'n Vzhodom. Sporazum po J;111 mnenju izboljšuje življenj-to kS°g<?ie Berlinčanov in izglede ■UKJn varnost v Evropi.
ON, 3. _ Britanski zunanji * twr s‘r Alec Douglas Home je VtikT1 s podpisom berlinskega spo-a dejal, da je to dogodek zgo-i Sgi 6 važnosti. »Čeprav morajo \ del sporazuma še podpisati, naredili bistven korak naprej
Gre skratka z« kompromis. Torej za kompromis, ki je bil napovedan že včeraj, ko sta se dogovorila Ferrari Aggradi in Giolitti o osnovnih smernicah in ko je tudi prišlo do ostrejšega stališča italijanskih vladnih krogov do ameriških ukrepov. Gre torej tudi za kompromis, ki po eni strani odraža zaskrbljenost sindikatov zaradi zaposlenosti in zaradi realnih dohodkov zaposlenih, po drugi pa tudi za skrb pretežnega dela industrijcev, ki so se ponovno, in na grob način, znašli v podrejenem položaju.
Zakladni minister Ferrari-Aggradi je v uvodu svojih izvajanj orisal napore, da bi že pred desetletji prišlo do reforme obstoječega denarnega sistema. Italija se je zavzemala za svobodno izmenjavo brez omejitev, brez carin, da se lahko plačuje blago povsod s kakršnim koli denarjem. Poleg tega — je podčrtal zakladni minister Ferrari Aggradi — gre za nujnost, da se med svetovno skupnostjo držav ustvarijo odnosi enakopravnosti, ko se morajo veliki in mah podrediti skupni disciplini in ko ni mogoče pristati na hierarhično lestvico za nekatere države, ki neomejeno finansirajo svoje deficite, izvažajo svoj denar, ne da bi morali, kot vsi drugi uravnovesiti plačilno bilanco. Vsa ta vprašanja je treba rešiti v okviru celotne svetovne družine.
Ferrari Aggradi je nato govoril o konkretni razpravi o teh vprašanjih, ki se je razvijala od 1967. leta ter o prispevku Italije v tej zvezi.
Zakladni minister je nato dokaj podrobno obrazložil vsebino dodatnega ameriškega davka v višini 10 J odstotkov in je navedel nekatere («Pravda», Moskva) I konkretne posledice, ki morda ne
bodo tako hude, kot so se pričakovale. V drugem delu svojih izvajanj se je minister omejil na oris italijanskih stališč na sejah medministrskega sveta šesterice ter na stališče Italije, ki bodo prišla do izraza na prihodnjem sestanku v Bruslju. V tej zvezi je navedel več predlogov, ki vsi v bistvu pomenijo kompromis med nasprotujočimi si stališči Francozov in za-padnih Nemcev.
V tej zvezi je Ferrari-Aggradi ugotovil, da gre za pravilno politično oceno odgovornosti velikih držav ter še zlasti za odnos do tretjega sveta, ki je v razvoju. To neravnovesje je treba uskladiti. Industrializirane države se morajo odločiti, ah da do kraja brani-
«Dobrodošli na ameriški trg*
.............................................."."........................."
Komentarji v SZ o novi arabski konfederaciji
Egipt bo od sedaj »Egiptovska arabska republika* - Govor Golde Meir v Tel Avivu
MOSKVA. 3. — Ustanovitev nove konfederacije med Egiptom. Sirijo in Libijo je po mnenju Pavla Dem-čenka, Pravdinega komentatorja, pozitivno dejstvo predvsem zato. ker omogoča nove prijeme v borbi proti sionizmu in imperializmu. V svojem komentarju pravi Demčen-ko, da so se na to opirale vse napredne sile v arabskem svetu, ko so podprle ustanovitev nove konfederacije.
Pravda ugotavlja, da je konfe deracije treh arabskih držav s svojim ogromnim naravnim potencialom. s svojim naravnim bogastvom ter s svojimi 40 milijoni prebivalcev. pomembno sredstvo v borbi za narodno osvoboditev, za premaga nje političnega nazadniaštva ter gospodarskih in socialnih kriz. Sovjetski dnevnik trdi tudi. da ie važ nost konfederacije še večja, ker se
arabsko - izraelska vojna še ni končala in ker se nadaljuje izraelska zasedba arabskih ozemeli ter trdovratno upiranje Izraela za dosego mirne rešitve na osnovi znane re soluciie varnostnega sveta OZN.
Arabske države, ki so sedaj po vezane v konfederacijo, še vedno ne zavračajo možnosti politične rešitve bližnjevzhodne krize. Skupna politika treh držav pa krepi njihovo pozicijo pred izraelsko agresijo ter obenem izboljšuje izglede za dosego miru na Bližnjem vzhodu.
KAIRO, 3. — Z dekretom, ki ga je sinoči izdal predsednik Sadat je uradni naziv Egipta od sedaj Egiptovska arabska republika in ne več Združena arabska republika. Prvi uradni komunike z novim nazivom Egipta je bilo priznanje Katarja
BEJRUT, 3. — Glasnik libanon
včeraj do topniškega dvoboja med izraelskimi in libanonskimi silami, ki je trajal pet ur.
Glasnik je izjavil, da so začeli streljati Izraelci, nakar so Libanonci odgovorili na ogenj.
To je bil prvi spopad med silami obeh držav po večmesečnem premirju.
JERUZALEM, 3. - Izraelsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo ostro protestiralo pri uredništvu nemškega tednika «Stem» zaradi načina, s katerim so podali v tej reviji nekatere izjave izraelskega zunanjega ministra Abe Ebana. Glasnik ministrstva, ki je to izjavil, je poudaril, da izjave, ki jih navaja «Stern* absolutno ne odgovarjajo stališčem, ki jih ie Eban večkrat izrazil.
ske vojske je sporočil, da je prišlo! Revija je objavila namreč vest,
da je izraelski zunanji minister za to, da bi Izrael moral dati nove predloge za' rešitev bližnjevzhodne krize, čemu drugi izraelski' ministri odločno nasprotujejo.
V govoru, ki ga je imela izraelska ministrska predsednica Golda Meir v Tel Avivu ob priložnosti proslave 25-letnice prihoda maroških Židov v Izrael, je dejala, da Izrael, ne bo zanemaril novih groženj a-rabskih voditeljev in da bo vedno pripravljen, v primeru, da bi Arabci skušali uresničiti svoje grožnje.
Golda Meir je Izrazila svojo zaskrbljenost spričo notranjih razkolov, ki jih je zadnje čase opaziti v Izraelu. Gre v prvi vrsti za gi banje »črnih panterjev*, katere pa je Meirova označila kot nepomembno in obrobno gibanje Opozorila pa je na nevarnost, da se opozicija o-krepi.
jo dolar in si nabirajo nekonvertibilne dolarje, ali pa zahtevajo pravičnejši odnos med vsemi svetovnimi valutami.
Glede 10-odstotne dodatne takse pa je minister mnenja, da sicer ni tako težavna za italijansko gospodarstvo, da pa bo povzročala zelo resne motnje v svetovni izmenjavi.
Italijanske uradne brutto rezerve so znašale 13. avgusta, na predvečer Nixonove krize, 6.224 milijonov dolarjev. Od tega je bilo 2.884 milijonov, ali 74 odst. v zlatu, 576 milijonov (ali 9 odst.) v dejavnostih zajamčenih v zlatu in 2764, ali 44 odst., v konvertibilnih valutah. Od tega gre 87 odst. za do larje ostalo pa za nemške marke
in druge evropske valute. Podatki torej dokazujejo upravičenost o-strih kritik, ki so bile izrečene na račun »Banca dltalia* in v tej zvezi minister ni bil prepričljiv, ko je skušal dokazovati, da dolarske rezerve v Italiji niso bile višje v primerjavi z Japonsko, Kanado, Nemčijo in Veliko Britanijo Zakladni minister Ferrari-Aggradi je svoja izvajanja zaključil, da je treba pozorno zasledovati razvoj notranjega italijanskega gospodarskega sistema, da se industrijska proizvodnja predolgo ne krepi, da ni novih pobud, možnosti zaposlitve se zmanjšujejo, prišlo pa je istočasno do višjih izdatkov in končno prihaja do strmega naraščanja cen.
mtiiiiiimiiiiii...........................„„„..........
RAZPRAVA PROTI US1ASKIM MORILCEM R0L0V1CA V STOCKHOLMU
GROŽNJE USTAŠEV PROTI ŠVEDSKIM DIPLOMATOM IN ČLANOM SODIŠČA
STOCKHOLM, 3. - švedsko zunanje ministrstvo je danes potrdilo vest, da so ustaške skupine zagrozile da bodo ubile švedske veleposlanike v Parizu. Bonu, Londonu in Bruslju, če bo švedsko apelacij-sko sodišče potrdilo obsodbo usta-ških teroristov, ki so bili obsojeni za uboj veleposlanika Roliviča. Zaradi groženj ustašev, da bodo ubili neke osebe v dvorani sodišča (grožnje so usmerjene verjetno na javnega tožilca in sodnika), ie švedska policija povečala varnostne u-krene okrog sodišča. Komisar policije Turander je izjavil, da jemlje policija te grožnje resno. Kot je znano, so ustaši že pri prvem sojenju grozili z represalijami.
V nadaljevanju sojenja je javni tožilec Robert s spretnim postavljanjem vprašani popolnoma razbil obrambo obsojenih, da ie bil njihov namen samo ugrabiti veleposlanika ne pa ga ubiti, in trditev Stojanova, da je prišel v Stockholm, da bi poiskal delo. V odgovorih na vprašanja svoiega branilca je Barešič izjavil, da .ie bil v Jugoslaviji politično pregan jan zaradi političnega delovanja, da se bori za tako demokracijo, kakršna ie na Švedskem, da se zgleduje do Paveliču. Ljuburiču in Stepinacu in da so med narodnoosvobodilno borbo padli kot junaki v borbi proti komunistom njegovi štirje strici. Po teh trditvah je javni tožilec predložil sodišču dokaze, da Barešič v Jugoslaviji ni bil obsojen zaradi političnega delovanja, temveč zaradi razbojništva in kriminala in da so štirje njegovi strici padli kot partizani in da je bil njegov oče celo partizanski prvoborec. Barešič se je danes celo tako spozabil, da je priznal, da je Hrkač podtaknil bombo v Beogradu. Vzkliknil je namreč, da je sklenil žrtvovati svoje življenje za Hrkača, ki je uod taknil bombo po naročilu drugih.
Oster napad «Pravde» na Kitajce
MOSKVA, 3. — Jutrišnja »Pravda* objavlja daljši uvodnik, katerega je že danes delno objavila agencija TASS, in ki se nanaša na odnose s Kitajsko. Gre za izredno oster napad, za naštevanje vseh napak, ki so jih zagrešili Kitajci. Glasilo sovjetske partije u-gotavlja, da so Kitajci proti kolektivni varnosti v Evropi, proti pogodbam med SZ, Poljsko in Zapad-no Nemčijo, da prenašajo v Albanijo vojno psihozo in ustvarjajo
na Balkanu umetne napetosti. So proti sporazumu o razorožitvi, o zmanjšanju nuklearne razorožitve ter istočasno vodijo oster boj s Sovjetsko zvezo
Še zlasti se »Pravda* razburja zaradi kitajske teze o dveh super-silah, češ da sta si SZ in ZDA razdelili svet na škodo drugih držav. »Pravda* je mnenja, da je takšno stališče v nasprotju z razredno zavestjo in v nasprotju z dejstvom, da obstajata socialistični in kapitalistični sistem. Ob zaključku se uvodnik ukvarja s proglašanjem nevarnosti »s severa*, pri čemer gre za ureditev meja in sovjetski uvodničar trdi, da niso nikoli zahtevali kitajskega ozemlja.
iiiliiiiiiiiuiiiaiiiillilllliiiliiiiiiliiiiiliiiiliiiilllliilliiiuiiiiirmmiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Novi incidenti v Reggio Calabrii
REGGIO CALABRIA, 3. - Danes je prišlo ponovno do incidentov v Reggio Calabrii, in sicer v mestnih predelih Santa Caterina in Sbarre, ki sta bila tudi pred meseci žarišče izzivanj in opustošenj neofašistov. Do prvih spopadov s policijo je prišlo v mestnem predelu Santa Caterina. Policija je takoj aretirala tri osebe. Nato so se incidenti raztegnili na mestni predel Sbarre in na most San Pietro, kjer so demonstranti zažgali dva avtomobila in nekaj avtomobilskih gum.	----------
Tito na Sutjeski ob 30. obletnici vstaje
PFOGRAD, 3. — Predsednik republike Tito je s soprogo prispel
danes na Tjentište, kjer bo v nedeljo odkril spomenik padlim borcem na Sutjeski. Ob tej priložnosti bo predsednik Tito imel na velikem ljudskem zboru govor ob 30-letnici vstaje.
Pogovori SALT v Helsinkih
HELSINKI, 3. — Ameriška in sovjetska delegacija sta se sestali v okviru pogovorov za omejitev jedrske oborožitve. Pogovori so trajali približno dve uri in pol. Kaže, da so se načelno domenili, da se sedanja faza pogovorov konča ob koncu letošnjega septembra. Delegaciji se bosta sestali spet prihodnji torek v ameriškem veleposlaništvu.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. septembra
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Podtajnik Vincelli zaključil mednarodni tečaj o prevozih v EGS
Prof. Seidenfuss o odnosih med prometom in naravo - Vincelli: primer z dolarjem opozarja na zrahljanost šesterice
Predstavniki oblasti na zaključni slovesnosti na univerzi
Danes začetek študijskih dnevov
Kot smo že poročali se začne danes zjutraj ob 9.30 v Dragi pri Bazovici mladinsko srečanje o vprašanjih, ki zanimajo današnjo mladino. O narodnostnih, socialnih in verskih problemih predavajo Filip Warasch, beneška duhovnika Rino Markič in Marino Hvalica ter predstavnik mladine iz Maribora.
Popoldne ob 16. uri pa je slovesna otvoritev šestih študijskih dni, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Po kratki svečanosti bosta danes govorila prof. dr. Jože Velikonja z ameriške univerze v Seatlu o zdomski Sloveniji ter deželni svetovalec SSL dr. Drago Štoka o perspektivah slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.
V nedeljo zjutraj pa se bo srečanje nadaljevalo s sledečim sporedom: Ob 8.30 bo maša z nagovorom dr. Vilka Fajdige, profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani. Ob 10.00 bo govoril dr. Jurij Zalokar, primarij psihiatrične bolnice v Begunjah, o psihologiji raznarodovanja in narodnega zatiranja. Ob 11.30 bo predaval dr. Gorazd Kušej, univerzitetni prof. v Ljubljani, o ustavnih spremembah v Jugoslaviji. Popoldne ob 15.30 bo nastopil univerzitetni prof. Vladimir Murko iz Ljubljane s predavanjem o politično-ekonomskem položaju Slovenije po novi ustavi. Ob 17.00 pa bo dr. Ludvik Vrtačič, štipendist švicarskega nacionalnega sklada, podal svoje kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji.
V	glavni dvorani tržaške univerze se je včeraj zaključil 12. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Namesto najavljenega ministra Viglianesija se je zaključne slovesnosti udeležil podtajnik Vin-oelli, med številnimi gosti pa smo opazili občinskega odbornika Hreščaka za inž. Spaccinija, predsednika Neodvisne ustanove za tržaško luko dr. Franzila, predsednika družbe Autovie Venete inž. Visin-tinija, številne docente ter domače in tuje strokovnjake s prometnega področja.
Po krajšem pozdravnem govoru rektorja prof. Origona je imel zadnje predavanje o organizaciji prevozov v EGS ravnatelj instituta za promet pri muensterski univerzi prof. H. S. Seidenfuss, nakar je spregovoril podtajnik Vincelli.
Predavatelj Seidenfuss se je v svojem nastopu dotaknil doslej neobdelanega vprašanja na tržaških strokovnih srečanjih o mednarodnem prometu, namreč vprašanja e-kologije, to je obvarovanja narave pred škodljivimi človeškimi posegi, in to s posebnim poudarkom na posege v zvezi s prometom. Govornik je v tej zvezi {tfitramnil, da povzročajo nove prbtHčtne infrastrukture čedalje večjo škodo v naravi, ter da je treba zlasti v Evropi napeti vse sile, da bo med človekom in prirodo ponovno vzpostavljeno nekdanje razmerje. Promet v veliki meri prispeva k čedalje hujšemu onesnaženju vode in zraka, človeku pa se maščuje tudi z drugim nevarnim orožjem, z ropotom.
V	okviru Evropske gospodarske skupnosti je bila pred časom umeščena posebna komisija, ki naj preuči najprimernejši način za ponovno vzpostavitev pravega razmerja med človekom in naravo. Strokovnjaki pa zaenkrat ne razpolagajo še s točnimi podatki o tem, kako daleč
V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici,
SPOMINSKA
SVEČANOST
ob 41. OBLETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD LIPA.
Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV ANPI
je človek že posegel v naravo v posameznih članicah šesterice, kakor tudi ne s podatki, kam nas bo to nenehno poseganje v naravno okolje sčasoma privedlo. Najprej bo torej treba temeljito preučiti ti dve osnovni vprašanji, in šele nato bo komisija lahko sestavila načrt, po katerem naj bi skušali doseči »premirje* s prirodo.
Podtajnik Vincelli je v zaključnem govoru poudaril pomen vsakoletnega srečanja prometnih strokovnjakov na tržaški univerzi, nato pa je kratko orisal delovanje italijanskih predstavnikov pri evropski skupnosti v tej materiji. V tej zvezi je naglasil, da je Italija vedno sodelovala z nasveti in načrti, v številnih primerih pa je zatajila svoje neposredne interese, samo da bi bila evropski skupnosti olajšana skupna pot. Če se je skupen razvoj — kar zadeva promet — v teh zadnjih 12 letih kdaj zaustavil, prav gotovo ni za to mogoče dolžiti Italije.
Podtajnik je nadalje naglasil, da so v zadnjem času skupna prizadevanja prometnih oblasti v EGS naletela na nove težave, ki jih bodo morale članice skupnosti čim-'jtfčj odpraviti z dobro voljo in požrtvovalnostjo. Italija se ogreva za znaten razvoj prometnih infrastruktur zlasti skozi Alpe, po mnenju i-talijanskih strokovnjakov pa je prav tako važna tudi sodobnejša povezava med domačimi in tujimi lukami. V ta namen so se italijanski predstavniki nedavno tega v Bruslju zavzeli za hitrejši razvoj mednarodnih prometnih zvez v Evropi. Pri tem se njihova skrb ni omejila le na sedanje članice EGS, temveč so vzeli v poštev tudi nove širše potrebe, ki bodo nastale v skupnosti po pristopu novih članic.
Na koncu je podtajnik Vincelli izrazil željo, naj bi najnovejši za-pletljaji v zvezi z ameriško valuto spodbudili evropske dejavnike, da bi se medsebojno trdneje povezali kakor doslej. Kar zadeva strogo področje prevozov, pa naj bi združena Evropa pregledala sedanje razvojne načrt« in jih po potrebi spremenila, kolikor bi novi dogodki iz zadnjih let zahtevali revizijo starih načrtov.
Sinoči seja konzulte za zahodno zgornjo okolico
V prostorih nižje srednje šole na Proseku je bila sinoči druga seja konzulte za zgornje zahodno področje Krasa, na kateri so razpravljali o programu del. ki bi jih bilo treba opraviti v Križu, na Proseku in Kon-tovelu. Iz številnih in tehtnih predlogov raznih svetovalcev je razvidno, kako občutena je volja vseh, da bi konzulta res pomenila to, kar si od nje pričakuje krajevno prebivalstvo in občinska uprava, žal pa tudi na tej drugi seji ni bilo slovenskega tolmača, ki ga določa statut in zahteva slovenska javnost.
milim.m....
Z DEŽELNIM FINANČNIM PRISPEVKOM
■V
Pod Skednjem nova naprava za čiščenje odpadnih vod
Naprava bo dala 300 mil. lir - V tržiški občini 24 ljudskih stanovanj
Deželni tehnični odbor, ki se je te dni ponovno sestal pod vodstvom odbornika za javna dela Masutta, je med drugim spreiel osnutek o razpisu natečaja za oddajo del za okrepitev čistilne naprave pod Skednjem. Sedanja naprava, ki je bila postavljena v letih 1943-35 za čiščenje odpadnih vod iz osrednje mestne kanalizacije, že leta ne ustreza več povečanemu številu prebivalcev. Zaradi tega prehajajo odpadne vode v morje le slabo prečiščene. morska voda na ie na tem področju čedalje bolj onesnažena. Nova čistilna naprava, ki jo predvideva osnutek, bo znatno večje zmogljivosti. stala na bo okoli 300 milijonov lir. Dežela bo prispevala del potrebnih sredstev na podlagi zakona štev. 23 iz leta 1966 Tehnični odbor je odobril tudi načrt, po katerem bo tržiška ob-čina zgradila na lastno pobudo štiri stanovanjske hiše s skupno 24 stanovanji ljudskega tipa. Gradnja,
za katero je dežela zagotovila svoj finančni prispevek, bo stala 132 milijonov lir.
Delo deželnih organov
Deželni odbornik za šport in razvedrilne dejavnosti Romano je te dni obiskal župane in druge predstavnike številnih občin v Furlaniji-Julijski krajini. Mod drugim je odbornik obiskal Dolenje (v Brdih), Sentlenart, Špeter Slovenov, Fojdo in druge občine, kjer se je pozanimal za obstoječe športne naprave tn za možnosti večjega športnega izživljanja mladine. Kakor znano, pripravlja deželna uprava temeljit popis vseh razpoložljivih športnih naprav in r vedrilnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini, ter je zato odbornik Romano povabil predstavnike obiskanih občin na ustrezno sodelovanje z deželnimi organi.
Tržaško koncertno občinstvo je sinoči do poslednjega razpoložljivega prostora napolnilo gledališče Ros-setti, da bi prisluhnilo koncertu orkestra Berlinske filharmonije, predvsem pa. da bi prisostvovalo koncertu pod taktirko ta čas enega največjih dirigentskih mojstrov, Herberta von Karajana.
In bilo je v resnici poplačano z dvojnim nepozabnim umetniškim užitkom, kajti če je berlinski orkester res mojstrski izvajalec glasbenih umetnin, potem je to seveda še toliko bolj, če ga vodi dirigent, ki je polnokrvna umetniška osebnost, ki izžareva glasbeni žar m istočasno fascinira s svojo pojavo in s svojim neponovljivim dirigentskim zanosom.
Na sporedu koncerta, s katerim je tržaško koncertno društvo vstopilo v 40. leto svojega obstoja, sta bili Mozartova Simfonija v D - duru št. 41 KV 551, imenovana «Jupi-ter» in pa Straussov simfonični poema za veliki orkester op. 40 «Ein Heldenlebem (Junakovo življenje). Obe skladbi sta bili izvedeni s pristnim umetniškim žarom, z izredno
PROF. MARGHERITA HACK ODGOVARJA NA VPRAŠANJA NAŠEGA SODELAVCA
SINOČI V NABITO POLNEM GLEDALIŠČU ROSSETTI
Dirigent von Karajan in berlinski orkester navdušila tržaško občinstvo
Podžupan prof. Lonza in predsednik Koncertnega društva izrekla velikemu umetniku zahvalo za njegov prihod v naše mesto - Drevi drugi koncert
Seminar o zvezdah-velikankah in njegov znanstveni pomen
Semi/iar se bo začel v ponedeljek v mednarodnem centru za teoretsko liziko vMiramaru
Kot smo že poročali se bo v ponedeljek, 6. t. m. začel v zgradbi mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru seminar o zvezdah velikankah, katerega se bo udeležilo veliko število uglednih znanstvenikov iz raznih držav. Za ta zanimiv dogodek, ki postavlja naše mesto še enkrat v središče pozornosti znanstvenih krogov, ima največ zaslug ravnateljica tržaškega astronomskega ob-servatorja prof. Margherita Hack, ki je to srečanje tudi organizirala.
Da bi ta kongres in sploh to zanimivo, a večini bralcev povsem neznano tematiko, bolje po1 jasnili,- smo prof. Hackovo, zaprosili za razgovor, med katerim je za naš dnevnik prijazno odgovorila ne nekaj vprašanj:
Ta seminar je že tretji v Trstu. Kako in zakaj je prišlo do zamisli, da se prav v Trstu zbere elita astrofizikalnih znanstvenikov?
Do te zamisli je prišlo predvsem zato, da bi se naš observatorij, ki je trenutno v največjem razmahu, bolj odprl in dobil v stiku z znanstveniki iz drugih dežel novega elana. Zaradi tega smo leta 1966 organizirali prvo srečanje, na katerem je bil govor o mrzlih zvezdah, ki so značilne za zadnjo življensko dobo malih zvezd. Uspešen start pa nas je spodbudil, da smo že dve leti kasneje priredili drugo srečanje, tokrat o zamotanem in še vedno zagonetnem problemu izgubljanja mase pri nekaterih zvezdah. Na lem drugem seminarju je med drugimi nastopil tudi predsednik Mednarodne astronomske zveze prof. Stvings.
Kakšen je pomen teh seminarjev, predvsem letošnjega?
V glavnem je pri takih srečanjih omogočena izmenjava izsledlcov in skupno preučevanje nekaterih novejših podatkov. Program je razdeljen v dva dela. Najprej proučujemo eksperimentalne rezultate na določenih temah, nato pa iste teme obravnavamo še s teoretskega vidika. V ta namen je pripravi jenih nekaj referatov, vsakemu pa sledijo diskusije in kritike. Kar zadeva letošnji seminar, bo govor o zvezdah velikankah, to je masivnih zvezdah, ki so zaradi hitrega izgorevanja že prešla glavno dobo življenja. V njihovi notranjosti se zaradi izredno visokih temperatur vrši ogromno število jedrskih reakcij, ki učinkujejo na kemično sestavo zvezde in na količinsko razmerje med raznimi elementi. In ravno proučevanje teh sprememb nam dovoljuje, da vse te reakcije proučujemo. Zanimiv je poleg tega tudi študij zvezdnih atmosfer, velik pomen pa imajo te zvezde, ki jih lahko zaradi njihove velikosti vidimo tudi na velikih razdaljah pri razvijanju zunanjega dela o-zvezdja, kjer se zvezde zbirajo v tako imenovane spirale. Končno so te zvezde lahko ključ za razumevanje mnogih bolj ali manj zagonetnih vesoljskih pojavov, kot so nevtronske zvezde, supernovae in Mačk holes» (črne luknje), ki se po vsej verjetnosti razvijajo iz zvezd velikank.
Kdo bodo najvidnejši znanstveniki, ki bodo letos sodelovali in koliko držav bo zastopanih?
Med drugimi so nam letos zagotovili udeležbo ravnatelj francoskega državnega astronomskega observatorija prof. Ferembach, Američan Van de Kamp, Italijan Della Porta in nekaj članov vodstva Evropskega astronomskega observatorija. Zastopane pa bodo ZDA, Kanada, Poljska in skoraj vse države iz zahodne Evrope.
Na seznamu je samo ena vzhodnoevropska država. Ali so taki kongresi in sploh znanstveni stiki pogojeni v kakšni meri od političnih faktorjev?
Ravnateljica tržaškega astronomske ga observatorija prof. Margherita Hack v razgovoru z našim sodelavcem
Lahko bi rekla, da je tako slabo zastopstvo Vzhoda v glavnem zgolj slučajno, saj je ob drugih priložnostih prišlo tudi do dosti boljših stikov in zastopstev. ČSSR je letos samo pred kratkim sporočila, da se ne more udeležiti seminarja, druga leta pa smo imeli tudi zastopstva iz NDR in Sovjetske zveze. Na vsak način pa so osebni stiki med znanstveniki Vzhoda in Zahoda odlični. Med posameznimi znanstveniki vlada povsem normalno vzdušje in upati je, da bodo izmenjave na tem področju vedno boljše in da bodo lahko v določeni men tudi pripomogle k vedno večji odprtosti. Težave, če so, so samo birokratskega zmčaja: vizumov ni vedno lahko dobiti pravočasno ih krivda je tu po vsej verjetnosti na obeh straneh.
Kakšen pa je odnos oblasti do a-stronomskih raziskav v Italiji? Ste pri svojem delu deležni zadostne pomoči?
To je najbolj boleča točka. V Italiji manjka potrebnih pripomočkov, pa tudi organizacija je predvsem v zadnjih letih precej nazadovala. Do pred nekaj leti je namreč deloval CNR (Comitato na-zionale per la ricerca), ki pa je po odstranitvi predsednika zamrl, saj naslednika še ni bilo mogoče najti zaradi premnogih zakulisnih iger. Ker je bilo to organizacijsko središče, je z njim nekoliko zamrla celotna struktura, vlada pa je kljub precejšnji dobri volji ministrstva za izobrazbo, gluha na vsako prošnjo po finančni pomoči. Nevarnost preti astronomskim observatorijem tudi z novim statutom, po katerem bi morali priti pod pokroviteljstvo univerz. To pa po meni, da bi denar dobivali neposredno od njih. Ker pa je na fakulteti astrofizika med najmanj obiskovanimi, bi ji seveda pripadel manjši delež, ne glede na to, da so stroški za astronomske naprave neprimerno višji od stroškov, ki jih imajo ostale znanstvene panoge. Sicer pa je v novem statutu predvideno nekaj izjemnih primerov, in po vsej verjetnosti bodo observatoriji le obdržali neko finančno neodvisnost.
Kakšne so torej objektivne možnosti za tiste študente ki bi se radi posvetili astronomiji?
Tudi te so odvisne od načina, s
Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem !
katerim se bo rešila trenutna kriza raziskav. Italija ima nekaj zelo kvalitetnih mladih znanstvenikov, ki pa doma nimajo dovolj priložnosti, da bi svoje znanje razširili in obogatili. Ko bi se CRN znova opomogel, potem bi verjetno ostronomska raziskava lahko znova zacvetela. Za sedaj pa si pomagamo z mnogimi stiki z znanstveniki iz drugih držav, k čemur pripomorejo tudi taki seminarji, kot bo ta in kot bo naslednji, ko se bodo 27. in 28. t.m. zbrali v Trstu radioastronomi, ki proučujejo sonce.
Raizgovor zapisal Uroš Koren
Smrtna nesreča tržaških zakoncev pri Cervignanu
Včeraj popoldne, malo po 17. uri, se je na državni cesti 14, med Cervignanom in S. Giorgiom di No-garo, pripetila zaradi neprevidnega prehitevanja huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje tržaška zakonca.
Ob tisti uri sta se 56-letni Giuseppe Sgroni iz Ul. Campanelle, po poklicu mizar na kvesturi' ter njegova žena, 69-Ietna Ida Haglich por. Sgroni iz iste ulice, peljala v avtu NSU prinz tržaške registracije proti Trstu. Nesreča se je pripetila, ko je Sgroni privozil do podjetja «Snia Viscosa* in se začel vzpenjati po strmi cesti na most, pod katerim teče reka Castra. Nenadoma pa je pričel prehitevati preko neprekinjene črte tovornjak podjetja Stoek tržaške registracije, ki ga je vozil 39-letni Umberto Bonetti iz Tržiča in tako skoraj čelno trčil v nasprotni prihajajoči avto fulvia videmske registracije, v katerem so sedele tri osebe iz Lignana.
Zaradi silovitega trčenja je bila Haglicheva pri priči mrtva, Sgroni pa je podlegel poškodbam med prevozom v bolnišnico v Palmanovo. Tako šofer tržaškega tovornjaka kot tudi potniki v lanci niso pri nesreči dobili niti praske.
Včeraj popoldne, nekaj po 18. uri, je pri Devinu izbruhnil požar, ki je zajel 6 tisoč kv. metrov poraščenega zemljišča devinskega princa. Škodo, ki jo je prizadej ogenj, so ocenili na okrog 20 tisoč lir.
doživljajsko intenzivnostjo in muzikalno virtuoznostjo, ki je še tako razvajenemu glasbenemu ušesu odkrila neslutene lepote Mozartovega in Straussovega skladateljskega genija. Prav gotovo bi bilo težko meriti delež zaslug med orkestrom in dirigentom za tako dovršeno umetnino, kakršna je bila izvedba obeh del, toda povsem jasno je, da je orkester izredno kvaliteten muzikalni ansambel, sestavljen iz samih dovršenih godbenikov, in prav tako jasno je, da je prav von Karajan tista enkratna dirigentska osebnost, ki more s svojo sugestivnostjo, s svojim podoživljanim interpretiranjem glasbene vsebine, izvabiti iz njega več, kot bi to lahko uspelo kakemu drugemu mojstru. Prav tako bi tudi bilo težko dajati prednost eni ali drugi izvajani skladbi, čeprav je res, da smo pri Mozartu lahko občudovali v prvi vrsti izredno uigranost in spevnost godal, zlasti violin, pri Straussu pa silovit interpretacijski zanos celotnega velikega ansambla in prodorno zvočnost pihal in trobil, posebej pa še virtuoznost prvega violinista Miche-la Schmalbeja.
Kot je pripravil Trstu dirigent von Karajan s svojim orkestrom izreden glasbeni dogodek, tako mu je tudi Trst na primeren način izrazil svojo hvaležnost. Med svečanostjo pred začetkom drugega dela koncerta je predsednik Koncertnega društva ing. Negri sporočil sklep o proglasitvi von Karajana za častnega člana društva in mu izročil spominsko darilo, podžupan prof. Lonza pa je v odsotnosti župana Spaccinija uglednemu umetniku izročil v znak hvaležnosti tristoletni pečat mesta Trsta.
Obema se je zahvalil von Karajan kot je sam dejal me z besedami temveč z muziko», kar je tudi v največji možni meri nato izpolnil z izrednim, neponovljivim dirigiranjem Straussove simfonične pesnitve.
Podžupan prof. Lonza je izročil spominsko kolajno tudi edinemu italijanskemu članu orkestra, prvemu violistu, Tržačanu Giustu Cappone ju, ki je prav tako požel aplavz hvaležnega občinstva.
Drevi je na sporedu drugi koncert berlinskega simfoničnega orkestra pod vodstvom von Karajana. Koncert bo v celoti posvečen Beethovnu.
j. k.
Preprečen fašistični napad na študenta v Drevoredu XX. septembra
Skupina znanih fašističnih prenape težev je skušala sinoči napasti dva študenta, člana komunistične mladinske organizacije, ki sta v Drevoredu XX. septembra delila letake z vabilom na praznik tiska na Opčinah.
Opazili so ju, ko sta delila mimoidočim letake in se jima približali. Bilo jih je, seveda, dvakrat, trikrat, več. Fanta sta se skušala braniti, a je bilo napadalcev preveč. Skupila bi jo, če bi početja razdivjanih fašistov ne opazili neki delavci, ki jih je grobi napad tako razburil, da so posegli vmes in fašiste prepodili. Pred tem so zlikovcem prisodili nekaj krepkih, da so se spustili v beg, kot vsakokrat, ko jim trda prede.
Pokrajinsko tajništvo ZKMI je zvečer izdalo protestno izjavo in se zahvalilo neznanim meščanom, ki so napad na študenta preprečili. V izjavi izraža ZKMI mnenje, da se na tak način pripravljajo fašisti na volilno kampanjo in da je torej očitno, kakšen je red, za katerega se — kot trdijo njihova gesla — zavzemajo.
Prazniki tiska KPI in ZKMI na Opčinah, v Podlonjerju in Miljah
Danes in jutri organizirata KPI in ZKMI tri praznike tiska in sicer v Podlonjerju. na Opčinah in v Miljah.
V Podlonjerju bo prireditev v ljudskem domu »Zvezda*, kjer bo ples s skupino »Genesis group*. Jutri zvečer, ob 18.30 bosta govorila tajnik federacije Antonino Cuffaro in član vodstva Stojan Spetič.
Drevi se prične tudi praznik tiska v Miljah, kjer bo jutri ob 18.30 govoril senator Vittorio Vidah.
Na Opčinah pa prireja ZKMI praznik svojega mladinskega glasila «Nuova generazione*. Drevi ob
17.30	je na sporedu koncert pevskega zbora »Vesna* iz Križa, ob
19.30	pa bodo predvajali film Luisa
Poziv nošam za Kraško ohcet
Zadruga »Naš Kras* vabi vse, ki imajo narodne noše, da se udeležijo »Kraške ohceti*, ki bo v nedeljo, 12. septembra na Re-pentabru. Zbirališče noš bo ob 10. uri pred repentabrsko cerkvijo.
Po poroki bo običajna zakuska v Furlanovi restavraciji. Noše, ki bodo ostale na prireditvi tudi popoldne, bodo prejele bon za jedačo in pijačo.
Ker bo ljubljanska televizija snemala letošnjo »Kraško ohcet* v barvah, prosimo še posebej za čim večjo udeležbo.
Bunuela »Španija 36*. Od 20 ure dalje ples z orkestrom «The Lords*.
Jutri zvečer, ob 18.30 bo zborovanje, na katerem bosta spregovorila v italijanščini tajnik mladinske organizacije Ugo Poli in član CK ZKMI Ravel Kodrič v slovenščini. Od 19.30 do poznega večera bo ples z «disk jokey».
Podžupan prof. Lonza je v imenu tržaške občinske uprave in župana Spaccinija poslal vdovi prof. Kralla sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da se pokojnikova osebnost uvršča med tiste, ki so zapustili za sabo neizbrisno sled in ogromno duhovno bogastvo s svojimi deli, v katerih je radodarno spojil svoje neobičajne lastnosti duha in razuma. »Trst ga bo ohranil v trajnem spominu* zaključuje podžupanov telegram, »in bo vpisal njegovo ime med svoje najboljše sinove*.
Danes se poročita ODILA BUFON in
STOJAN COLJA PD nlvan Cankan jima želi mnogo sreče v skupnem življenju!
Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik!
od danes pri Nabrežina 67.
O S M I C A Mlrkotu
Radoviču,
O S M I C A
Vincenc Pangerc — Dolina št. 92 — je odprl danes osmico, kjer reže prekajeno panceto in toči domačo belo in črno kapljico.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* obvešča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1970-71 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju, dne 6. septembra 1971 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski šole.
Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da je vpisovanje otrok v vse razrede osnovne šole vsak delavnik od 9. do 12. ure do vključno 15. septembra na šolskih sedežih.
Ljudska prosveta
Pevski zbor «Jacobus Gallus* obvešča svoje člane, da se pričnejo redne pevske vaje v ponedeljek, 6. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočamo točnost in udeležbo vseh članov.
Pevski zbor »IGO GRUDEN*
vabi vse pevce in ljubitelje zborovskega petja na vajo v ponedeljek, 6. t. m. ob 20.30 v prostorih p. d. »Igo Gruden*.
Včeraj-danes
Danes, sobota, 4. septembra IDA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39. Dolžina dneva 13.10. Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 5.19.
Jutri, nedelja, 5. septembra LOVRENC
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 27, najnižja 19, ob 19. uri 25,2 stopinje. Zračni tlak 1023,3 stanoviten, veter 11 km na uro, zahod-nik. vlaga 42-odstotna, nebo 3/10 po-obiačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 12 oseb.
Umrli so: 90-letna Maria Chert vd. Filko, 73-Jetni Bogomir Moderc, 53-letni Alfonso Vogrinc, 60-letna Giu-seppina Nabergoi por. Bergamo, 52-letni Vittorio Trami, 79-letna Teresa Santin por. Canciani, 72-letna Giovan-na Chert vd. Sossi, 75-Jetni Nicolč Zaccaria, 76-letna Margherita Braz-zatti por. Petronio, 68-letni Antonio Scheriani, 66-letni Giorgio Rigotti, 62-letna Maria Pia Teržani vd. Gambin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
Mali oglasi
Iščemo FRIZERSKO VAJENKO. Za jamčena plača najmanj 8.000 lir tedensko. Salon Silvia, Ul. Piccardi 43.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Mariji Sardoč daruje Marija Rupel — Prosek št. 309, 1.500 lir za spomenik padlim na Proseku.
MIRAMARSKI PARK. Predstav«
»Luči in zvoki*.
Danes, ob 21.00 in ob predstavi »Masslmiliano e ta» v italijanščini.
jfl
Prevozna sredstva: avtobus * proga «M» od Barkovelj do "" mara.
Nazionale 16.00 «Gli ammutinati i Bounty», Marlon Brando, Tre' Hovard, Richard Harris. j, Fenicc 16.00 «Attacco a R®®1® Richard Burton. Technicolor. ^ Eden 16.30 «Beila di giorno, mog®« notte*. Nino Castelnuovo. T®* ^ lor. Prepovedano mladini P®® letom.	. kg.
Grattacieio 16.00 «Quattro spor®™ ^ stardi*. Ann Margret in J°e math. V barvah.
Excelsior 16.00 «11 provinciale*. .. ni Morandi, M. G. Buccella.
nicolor-	Techni-
Ritz 16.30 «Io sono Valdez*. ^
color. Burt Lancaster.
Aiabarda 16.30. «La volpe da®8. . r di velluto*. Jean Sorel. Teci®' ^ Prepovedano mladini pod N- ^ Filodrammatico 16.30 «Arriva ta*. Technicolor.	ij0.
Aurora 16.30 «Anonimo veneziano*.
ny Musante, Florinda Bolkan-Impero 16.30 «L’uccello dalle P1 j di cristallo*. Tony Musanle, \ Kendall. Prepovedano mladi®1 12. letom.	. . cJ.
Cristallo. Dvorana s klimatski®" pravami. 16.00 »Agente 007 9. di uccidere*. Sean ConnerJ. nicolor.
Capitol 16.00 «La macchia deli® ^
te*. Technicolor. Prepovedano
dini pod 18. letom.	^,
Moderno 16.30 «L’arciere di . Giuliano Gemma in Silvia 910 Technicolor.	, 50O
Vittorio Vencto 17.00 «Colpo 0» . milioni al National Bank*, color.	cW\-
Ideale 15.30. «11 re delle iso*e*'. A ton Heston, Geraldine c Technicolor.	, »jiuii
Astra 16.30 Walt Disneyev! , «Dumbo», »La balena ugola in «Penna bianca*.
Abbazia 16.30 «Le castagne so® ne*. Gianni Morandi, Stefan1 sini. Technicolor.
KINO »IRIS* PR^m
TESTA O CROCE
Technicolor
pa-
Igrata: Johnson Erikson ln niela Surina
Začetek: danes ob 19-30 — v n deljo ob 16. uri.
ŠOLA GLASBENE MATIC® TRST
Vpisovanje
šolo
v glasbeno	.0
traja do 14. septembra ®° e do 12. ure v pisarni Cia ^ matice, Ul. R. Manna j0i 29779. Pouk se bo pričel v sr®“ 15. septembra 1971.	,
Ravnatelji
Razstave
V	galeriji Tcrgeste v Ul.
razstavlja od danes do 17- se Italo Rossi.	n»
V	umetnostni galeriji Mj8*^!,
Korzu Italija razstavlja do 1®-bra Silvio Pagan.	j »s
V	občinski umetnostni g»Je ^ ll-
Trgu Unita dltalia razstav ja je septembra tržaški slikar Aur riani.	.
..g
V Tržaški knjigarni raZ*t8gr»-do konca septembra slike fikc Demetrij Cej.
Za tradicionalni izlet Km® jg io
zc v Istro, ki bo v soboto, jgoV* nedeljo, 19. t.m. je v teku ^
pr
nje v uradih Kmečke zvelf ji
(razen četrtka, ko so
Geppa 9 vsak dan od 8. do „0 (d uradne
8. do 12. in od 15. do l8- U‘
7. septembra.	mi
c 4ka®Pel%
Prosvetno društvo »S- s n0 obvešča izletnike in naroo ,
.iicuimc	naru^-j (,r
da je odhod v Kamnik iutI\,aio ‘J izpred cerkve pri Sv. Ivan® jnjko' 6. uri. Ne bomo čakali ?-a
IZLET SPZ V KAMN>«
SLOVENSKA PROSVETNA ZA sporoča urnik avt0jUjh n®*' Kamnik na revijo narod®
5. septembra 1971: Avtobus A: ob 6.
iar»'
- K*S?
nviuuun	uu v. *■*	7OV*1'
ob 6. Ključ (križišče »az w Katinara - Dolina), o*3	^ 6*
zovica. ob 6.15 Trebče.
Bani, ob 6.30 Opčine-	^{,05
Avtobus B: ob 6. uri Prosek-Kontovel, ob 6.25 g po-F. Severo pred RAI. °d staja Bani, ob 6.40 Op
+
3. septembra je premini* ®
Bogomir ModerC
ob
J5-45
Pogreb bo danes, 4. L®1' g iz mrtvašnice glavne boln>
žalostno vest sporočajo ^	»«**'
hčerki Adriana in Gi«rg
vnuki ln drugi sorodnik®
j tel-
Občinski pogrebni zavoo,
^IMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
4. septembra 1971
Zmagoviti bolgarski zbor «Emanuil Manolov» iz Gabrove
^"»iiiiiiiiiiiiiiuiiii,, iiiuuiiiii, iiiii„iiiii1„iij„„„Ml„„liilllnmlilnf,i„, mimuimuimi, niiiiininmmmmummuu mu, immmimiimiiiiiiiimiimiiiifc
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Primeri vožnje brez dovoljenja so na sodišču na dnevnem redu
Včeraj je okrožni sodnik dr. Losapio moral obravnavati kar štiri take primere
>čf?a?ki pretor dr. Losapio je na razpravi pred okrožnim ®°ero obravnaval kar štiri pri-ite„e-kaznivih dejanj vožnje brez niškega dovoljenja. Vsi štirje jIj so si bili po vsebini bolj fcifPfnj podobni, zaradi posebnih A v katerih so storilci zali p prekršek, pa se bomo omeja na dva primera.
je zadeval 24-letnega Bruna
pravil oznako v prometni knjižici.
Fanta so mestni redarji zalotili malo po polnoči 6. junija letos na Nabrežju in ga seveda takoj prijavili sodnim oblastem. Prvi odstavek čl. 24 enotnega besedila namreč predvideva stroge kazni za tiste, ki nezakonito zamenjajo motor pri kateremkoli vozilu. Prekršek pa je toliko hujši, ko gre za menjavo motorja pri navadnih motornih kolesih, saj je dovoljšna razlika nekaj kubičnih centimetrov motorja, da vozilo preide iz ene kategorije v drugo.
Na včerajšnji razpravi je Covra priznal naprtene mu prekrške, vendar se je skušal opravičiti s tem, da ni vedel za zaplete, ki jih prinaša vsakršna menjava motorja. Prav tako je vedel, da je za 90 cm kubični motor potrebno imeti vozniško dovoljenje, vendar pa si o tem ni delal posebnih preglavic. Na koncu je še povedal, da mu je motor služil za na delo v «Grandi motom.
Tožilec dr. Arrigo je predlagal za obtoženca skupno 1 mesec in 20 dni zapora ter 125 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Frezza pa najnižjo kazen. Sodnik ga je obsodil pogojno na skupno 45 dni pripora in 120 tisoč lir denarne kazni, zraven bega pa odredil še zaplembo motorja.
«Santa Rosalia» odpluje danes iz ladjedelnice
Danes dopoldne bo odplula iz tr-žiške ladjedelnice «Italcantieri» 228 tisočtonska turbinska petrolejska ladja «Santa Rosalia*. ki so jo zgradili po naročilu družbe «Armatrice Santa Cristina S p A» iz Palerma (grupa Cameli). Ladja je namenjena v Lizbono, kjer bodo na njej opravili nekatera dela, za katera je potreben večji dok, ki ga pri nas ni, ter preizkusili pogonski stroj.
V Lizbono bo dospela 10. septembra, v Atlentskem oceanu bodo na njej opravili razne poskuse, nato jo bodo konec meseca izročili lastniku.
«Santa Rosalia* je dolga 329,70 m, široka 48,68 m, visoka 25,60 m, njen ugrez pri polni obtežitvi je preračunan na 19,8 m, skupna prostornina hranilnikov za nafto pa znaša 280.000 kuj), metrov.
Ladjo poganja stroj vrste Stal-Laval, ki so ga zgradili v genov-J treh prekrškov:	vožnje brez skem obratu «Ansaldo Meccanico
(kakega dovoljenja in brez e.i-1 Nudeare*. Ladja bo pri polni obte-
Prihodnjo soboto pa bodo v bazenu splovili drugo velikanko, t. j-’adjo «Esso Italia*. Ta ima 254.000 ton nosilnosti in bo največja ladja, ki so jo do sedaj zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Ladjo je za prevoz nafte naročila družba Esso, ki je poleg te naročila v Tržiču še več podobnih ladij.
Iji 011 a iz Ul. Bergamasco 24 ter ta tr*ga Emilia Pettenera iz Ul. »oj. »alle 3, ki sta bila obtožena ^irrf5 ^rez vozniškega dovoljenja kQrria zaupanja avtomobila osebi . v<>zniškega dovoljenja.
Janiča sta se proti večeru 11.
*6tos Pr‘PpUa*a s fiatom 850 6 Registracije do mejndga pre-iiirn ^ Škofijah in pokazala de-jj^ernu karabinjerju propustnici.
1.Postave pa se ni zadovoljil le i‘Jrn m pregledom tranzitnega do-%v>na, amPak zahteval, naj mu H) a’ ki je sedel za volanom Volj^Rbila, pokaže še vozniško do-jeV^je- Ta je sprva dejal, da ga JVjV^ahil doma, pozneje pa, ko je da je vsako opravičevanje raji v°- sklenil priznati resnico. Voz-fci ?a dovoljenja ni nikoli dose-in’ eeprav je znal dobro šofirati vJ^d kratkim je vozil tudi to-p Jake.
bo ^tener je v prijateljevo obram Soli ial, da je sicer vedel za Gia-vjfe vozniške sposobnosti, ni pa W ' da nima dovoljenja. Ker mu na vozniškem dovoljenju ga je zaprosil, če lahko
N °n'
djo?. včerajšnji razpravi sta mladja Ponovila izjave, ki sta jih tig* karabinjerjem. Tožilec dr. Arij Je predlagal za Gianollo 1 me-kjj ?ap°ra in 10 tisoč lir denarne 1-0 za Pettenera pa oprostitev Pomanjkanja dokazov. Po-Ik?. drugačnega mnenja sta bila ki odv. Ghezzi in Antonini, se Potegovala za popolno l^itev in za priznanje vrste o-skalnih okolnosti. Pretor dr. Lo-sj0 Je obsodil prvega na 2 me-kgAZaPora in 25 tisoč lir denarne <0' drugega pa na 25 tisoč lir Uo^Roe kazni. Obenem so priznali k dPost kazni ter odredili, naj se a ne vpiše v kazenski list.
' » # *
k rvd istim okrožnim sodnikom se Hi PR?ral zagovarjati tudi 20 - let-i^museppe Covra iz Ul. Baia-kgt , 12. Obtožnica ga je dolžila
Srečanje socialdemokratov v karnijskem Pradibosco
Deželno tajništvo PSDI nam je sporočilo. da bo jutri v karnijskem kraju Pradibosco tradicionalno srečanje socialdemokratov iz Furlanije-Julijske krajine. Udeležili se ga Dodo socialdemokrati iz Avstrije in, prvič, tudi predstavniki Socialistične zveze Slovenije.
Na srečanju bo tajnik socialdemokratske stranke Mauro Ferri govoril
tablice ter 'da jo 125 cm D-iJVPi motor zamenjal z 90 centi-rsk>m, ne da bi si pri tem po-
žitvi dosegla hitrost 16,1 vozla. Naprave na novi enoti so visoko av tematizirane.
..............iiiimiiiiiiiimmmiiuiiiiiiilliM.■■■..
PO POTOVANJU V TRST
tu rek nesramno «olajšal» prijatelja Beograjčana
Iz hotelske sobe mu je med kratko od-sotnosljo izmaknil okrog 4 milijone lir
5lovmit' Vasiljevič, 59-letni jugo-f^ski državljan iz Beograda, je dnevi prav z veseljem sprejel 'H-lf.t 0 svojega starega prijatelja, ga turškega državljana Tun-kta Saituka, ki mu je predlagal t-J*0 Potovanje v Trst. Prav v toJPP mestu sta se oba pred le-i|a- dni spoznala in spoprijateljila v J Pa je Turk nameraval kupiti ■j, ?tu avtomobil in tiskarski stroj. Vt 0 sta prejšnjo nedeljo sedla v %,*°v avtomobil fiat 1100 in se Spravila v Trst, mesto prijetnih V 5*lnov, pa tudi spretnih kupčij... aase mesto sta prispela v tore
tel ~ai in se takoj nastanila v ho-liJ ^Torrebianca* v istoimenski u-fe y hišno številko 4. Okrog poldne asiljevič zapustil sobo in spo-titii, PRijatelju, da pojde z nekim Sosti, iem Tržačanom na kosilo v ^ Ono »Da Nina* v Ul. Valdirivo, jJJ lahko počne kar hoče.
8*.'° je nekaj po 13. uri, ko se je botp, aičan spet vrnil v hotel, že je tih,..' stopiti v sobo, ko ga je vratar tei| ril. da je njegov turški prija-li0( ,Pred nekaj minutami zapustil Prtj i 8 seboj pa vzel skoraj vso Svoj delež računa za no-v je tudi por»v
10. TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV
Bolgarski zbor iz Gabrove prvi zmagovalec na tekmovanju
Bolgari so navdušili žirijo in občinstvo • Na tretjem mestu tržaški zbor <dllersberg» - Danes pričetek tekmovanja v narodnih pesmih
POBUDE USTANOVE ERSA
Na otvoritvenem večeru desetega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «Seghizzi», ki se vrši v veliki telovadnici UGG, so bili, v tekmovanju polifonske glasbe, najboljši bolgarski pevci iz Gabrove, člani pevskega zbora «Emanuil Ma-nolov*. Vodi jih Christo Aristirov. Dovršeno so zapeli tako obvezno pesem kot tudi dve pesmi bolgarskih avtorjev. Prepričljivo so zmagali s 95,9 točke.
Na drugo mesto so se uvrstili italijanski pevci iz Assisija z 92,6 točke, na tretjem mestu pa je tržaški zbor «A. Illesberg*, ki ga letos vodi Mario Strudhoff. Tržaški zbor je dosegel 89,9 točke in je zapel tudi Gallusovo pesem «0 bone Deus*. Takoj za Tržačani so pevci iz Arezza, ki so dobili 89,1 točke.
Dober vtis na žirijo sta napravila tudi dva zbora «E. Grion* iz Tržiča in «G. Verdi* iz Ronk, vendarle nista vzdržala v hudi konkurenci.
Publike je bilo precej, seveda je bo več danes in jutri, ko bo na sporedu folklorna glasba.
Danes zjutraj se bodo pevci srečali v veliki dvorani v dolini Kor-na. Na skupnem srečanju bo kar 1.200 pevcev, ki so prišli v naše mesto iz najrazličnejših dežel Evrope. Danes popoldne se prične tekmovanje v narodnih pesmih (program objavljamo tu spodaj), zvečer je na vrsti nagrajevanje moških, ženskih in mešanih zborov v poli-fonski glasbi. Jutri pa bodo zbori tekmovali zjutraj in popoldne, nagrajevanje z nastopom najboljših pa bo zvečer.
V ponedeljek in torek bo v palači Attems na Komu srečanje vo diteljev pevskih zborov. Razpravljali bodo o možnostih in kvaliteti zborovskega petja na našem konti nentu. Vzporedno s tekmovanjem so na vrsti številni nastopi pevskih zborov iz inozemstva v raznih krajih naše dežele.
Današnji popoldanski program je naslednji:
1. Zbor «S. Barbara* iz Massa Ma-rittima (Grosseto) bo zapel sledeče pesmi neznanega avtorja: »Vene-randa*, «Ninna nanna tosegna* in «La vendemia*. (Zbor vodi Don O-mero Martini.) 2. «Orfeo Enric Mo-rera* iz Barcelone (Španija) vodi Antonio Coli Cruelis (E. Morera
«Muntanyes de Canigo*, «Sota de 1’olm* in L. Millet «E1 cant dels ocels*); 3. »F. Coradini* iz Arezza vodi Pietro Beni (Zoltan Kodaly «Fior scoloriti*, M. Frescobaldi «Clii vuol veder* in Zoltan Kodaly «Fuor de la bella caiba*); 4. «Arion» iz Karditsa (Grčija) vodi Stefano Efti-miadis (St. Eftimiadis «E ia Mola*, K. Hais «Se perivoli beno* in S. Vassiliadis «Mia Perdica xakou-sti»); 5. «Dopolavoro Ferroviario* iz Trsta vodi Gigliola Perisutti (G. Perisutti »Picchi rocciosi*, C. A. Seghizzi «2.o Gotis di rosade* in R. Ruggier «Ricordi de mia nona»); 6. «F. Vittadini* iz Pavije vodi Au-gusto Pešci (A. Pešci - Farina «0 'a-vanderina*, «Uccellino bel uccellino* in F. Vittadini «Quel mazzolin di fiori*); 7. cCitta di Fano* iz Fano (Pesaro) vodi Armando Pierucci (A Pierucci «Natu, natu, Nazzarč*, Teo Usuelli «Bellerose du printemps* in A. Pierucci «’ffacciate a la fine-stra»); 8. «Cantori di Assisi*, iz Assisi (Perugia) vodi Evangelista Nicolini (Renzo Bossi iMottetto Tri-ste», «Canzone» in Marcello Scar-poni «Cantate vo»); 9. »Giuseppe Verdi* iz Ronk (Gorica) vodi Gabriele Pisani (Antonio Dlcrsberg »Tramonto sul mar*, A. Danieli »Antonio Freno* in Giuseppe Radole «Na bela quaia»); 10. »Coro da ca-mera di Sofia* iz Sofie (Bolgarija) vodi Teodor Liubenov Mussey (Di-mitaz Dinev »Grozda, fanciulla mia», Dimitaz Petkov «Ti duole la testa, figlio mio?* in Filip Kutev «Dimia-ninca); 11. »Moša Pijade* iz Zagreba (Jugoslavija) vodi Emil Cos-setto (I. Matetic - Ronjgov »Pojmo mi mala*; J. Vrhovski »Kradem ti se* in E. Cossetto »Svatovska iz Makedonije*).
Zvečer smo izvedeli za rezultat popoldanskega tekmovanja, na katerem je sodelovalo deset ženskih zborov. Kot pri moških so tudi v ženski kategoriji zmagale Bolgarke, ki so svoj uspeh povečale, ko se je drugi bolgarski zbor uvrstil na četrto mesto.
Prvo mesto so zasedle pevke učiteljskega zbora iz Sofije, pod vodstvom Lidije Assenove Dimitrove. Dobile so 94,3 točke. Na drugo mesto se je plasiral nemški zbor »Gesamt-schule Marktoberdorf Gymnasium» iz Marktoberdorfa s 93,2 točke, na tretje
pa italijanski zbor »Cantori di Assisi* z 91,8 točke. Na četrtem mestu je drugi bolgarski zbor, t. j. ženski komorni zbor iz Sofije, ki je dobil 81,6 točke.
• V Tržiču se je včeraj ponesrečil 50-letni Alfredo Biasig iz Gorice, Ul. Formica 53. Padel je z neke stolice, obvezali so ga v tržiški bolnišnici, ozdravel bo v desetih dneh.
V goriški bolnišnici leži 44-letni Ivan Škorjanc iz števerjana, Dvor štev. 6. Včeraj zjutraj je padel z mopedom. Ima poškodbe na glavi, na desni roki in na kolenu.
................................................................................................................■■■■»
Orožniki včeraj popoldne našli še lasje umorjene mlade ženske
Odkopali »o jih v kleti, nekaj metrov stran od mesta, kjer je bil skelet - Kaj se je pripetilo takrat v Ulici Gozzi?
skorajšnjih predsedniških volitvah.
...............................mm....
TEDEN DNI PO ZRAČNEM VRTINCU
........... ..................
Goriška posojilnica za hitro pomoč prizadetim zaradi petkovega neurja
Deželno podporo bo goriška hranilnica dala kot predujem prizadetim - Pokrajinska uprava dala svoje tehnike na razpolago oškodovanim kmetom * ,Velika škoda na kmetijskih posestvih
Upravni odbor goriške hranilnice Dosojilnice se ie sestal včeraj in razpravljal o položaju, ki je za-
odobrili nov pokr. sporazum za peke. Z njim so izboljšali nekatere sindikalne pridobitve vsebovane v vse-
1_*____dL,	tri n r« irv rvrlrtKmll
jel kraje od Oslavja do Krmina. ki državni pogodbi, ki so jo odobrili • ■ '	" " pred nekaj meseci. Sindikati bodo
sporazum predložili prizadetim delavcem v dokončno odobritev.
Vasiljevič je naglo stekel v sobo in po bežnem pregledu prtljage u-gotovil, da ga je «prijatelj* kar pošteno «olajšal». Iz popotne torbe je namreč izginilo 23 tisoč mark Ln 1900 šilingov, to se pravi okrog 4 milijone 300 tisoč lir.
Agentom letečega oddelka kvesture, ki so pod vodstvom podčastnika’ Sossija takoj prihiteli v hotel, je razočarani Vasiljevič potožil, da sploh ne dvomi o Turkovi krivdi pri tatvini, saj je le-ta dobro vedel, koliko denarja je prinesel s seboj iz Beograda in kam ga je skril. Na vprašanje preiskovalcev če morda ve, kam se je Saltuk odpravil po opravljeni tatvini, je okradenec povedal, da verjetno v Koper.
• Ob priliki «XXV. zdravniških dne-
vov», ki jih prireja Zdravstvena bolniška šola v Avditoriju, je župan odredil prepoved parkiranja na vsem parkirnem prostoru v Ul. Tor Bande-na od 9. do 11. septembra, in sicer od 7. do 18. ure. Omenjeni parkirni prostor bo namreč v teh dneh rezerviran za udeležence zdravniškega sre Čanja.
jih je prizadelo neurje prejšnii petek zjutraj. Upravni odbor je pripravljen posoditi vsote, ki jih bodo prizadeti potrebovali, kot predujem na podporo, ki bo prišla s strani deželne vlade. To so zahtevali bodisi zastopniki političnih strank kot strokovnih združeni, kajti vsi vedo da prihaja deželna pomoč zaradi biorkratskih zapleti ja jev zelo počasi.
Upravni odbor goriške posojilnice ie iz svojih skladov namenil občinskim podpornim ustanovam prizadetih občin pet milijonov lir. s katerimi nai bi te dale najnujnejšo pomoč prizadetim od neurja.
Izvedeli smo tudi, da je prefektura iz svojih skladov namenila občinskim podpornim ustanovam za najnujnejše potrebe šest milijonov' lir.
Pokrajinska uprava, tako je v četrtek sklenil ožji odbor, ie dala na razpolago svoje geometre, ki so že na terenu, da v občinah, kjer nimajo tehničnih uradov (t.j. v Šte-verjanu, Koprivi in Moši) priskočijo na pomoč prizadetim kmetom z ugotavljanjem škode, ki io ie povzročilo neurje. Tako bodo kmete razbremenili precejšnjih stroškov, ki iih bi ti imeli s sestavljanjem takih cenitev. Istočasno bo pokrajinska uprava, čim bodo znane o-blike deželne pomoči, sklicala na posebni sestanek župane prizadetih občin ter zastopnike kmečkih strokovnih združenj.
Izvedeli smo, da bo deželna uprava. kar se tiče škode na kmetijskih posestvih, priskočila na pomoč z denarjem ki ga predvidevajo, zakoni v podporo kmetijskim posestvom. Posebno vsoto, ki bo najbrž dosegla sto milijonov lir bo dežela namenila lastnikom stavb, ki so bile poškodovane. Iz drugih fondov bodo dali pomoč za poškodovane tovarne. Prav tako_ pa bo najbrž nekaj primaknila državna uprava iz svojih posebnih fondov.
Pri deželnem odborniku Dulciju sta se včeraj zglasila sindikalna zastopnika Donda in Battistel in zahtevala čimprejšnjo deželno pomoč za obnovitev dveh prizadetih tovarn opeke v Krminu. Osemdeset zaposlenih delavcev se boji za svoje delovno mesto. Odbornik Dulci ie obljubil svoje zanimanje.
Nova pogodba za peke
V Gorici so se sestali zast ipniki delodajalcev in sindikatov, da bi
Ukradena avtomobila
V Ulici Alfieri je goriška policija včeraj našla zapuščen avto, ki je bil v noči od 31. avgusta na 1. september ukraden v Vidmu. Gre za giulio 1750 z registracijo NO 182648, last Videmčana Mazzetti II-mer. Policija je mnenja, da so avto v Vidmu ukradli isti zlikovci, ki so v našem mestu ukradli giulio 2000 in ki so verjetno skušali okrasti trgovino Garbari na Korzu.
Včeraj zjutraj se je na goriški kvesturi javil Cesare Fumo iz Ulice Manzoni 37. Temu so včeraj po
noči neznanci ukradli avto fiat 124 z registracijo GO 40130, ki ga je parkiral na ulici pred stanovanjem. Policisti so avto našli popoldne na parkirišču na goriškem gradu.
Poletna dejavnost ustanove za praktično vzgojo v kmetijstvu
Treba bi bilo odpreti tudi podobno solo za slovensko kmečko mladino v naši deželi
V	poletnem obdobju (junij-oktober) je Ustanova za vzgojo kme-tdjsldh gospodarjev v Cervignanu, ki deluje pod okriljem Deželne u-stanove za razvoj kmetijstva (ER-SA) nadaljevala s teoretično-prak-tično vzgojo mladih kmetijskih gospodarjev oziroma njihovih sinov.
V	okviru te dejavnosti so za en teden od 19. do 23. julija poklicali v šolo gojence prvega letnika Program je obsegal debatne konference o glavnih problemih kmetijstva. Pri prvi konferenci je govoril dr. Angeli o »Deželnih posegih v kmetijstvu*; sledilo je predavanje dr. Carafe o problemih razvojnega obdobja: E. Tosoratti je govoril o kmetijskem zadružništvu v naši deželi; dr. Petrani o prodaji kmetijskih proizvodov in dr. RadiUo o možnosti razvoja v pri-
NEKAJ DNI PO PRVI NAJDBI
delovanju travnih rastlin in drevja v okviru plasiranja na evropskem trgu.
Predavanjem ie sledila debat*. Ob zaključku tečaja so si gojenci na izletu ogledali zanimivosti in izkopanine v Ogleju in Gradežu.
Za gojence, ki so letos -zaključili šolo. pripravljajo te dni študijsko potovanie v napredno kmetijsko deželo Holandsko. Tudi starši gojencev bodo šli na poučno potovanje v Francijo, kjer bodo poglobili svoje poznavanje važnih splošnih problemov ter se seznanili s kolegi, ki so vključeni v organizacijo «Maisons Familiales*, ki ima podobno vlogo v Franciji v kmetijstvu. Ob tej priliki si bodo ogledali tudi mesta Lion. Ženeva in Lozana.
Poletno delovanje kmetijskega zavoda v Cervignanu se bo zaključilo s štiridnevnem praktičnim tečajem za kakih 20 gojencev prvega in drugega letnika v kmetijskem knjigovodstvu.
Kot znano obiskujejo ta zavod v Cervignanu tudi mladeniči iz naše pokrajine in med drugimi tudi sinovi naših kmetovalcev, ker žal nimamo ustreznega zavoda s slovenskim učnim jezikom, čeprav bi bilo treba misliti tudi na to.
Včeraj popoldne so goriški orožniki našli v kleti v Ulici Gozzi 10, kjer so pred nekaj dnevi odkrili o-kostje mlade ženske, tudi njene lase. V prvem trenutku ni nihče pomislil, da morajo biti poleg skeleta tudi lasje. Našli so poleg okostja le nekaj kosov ženskega perila, nato pa v pesku, ki je pokrival okostje, še nekaj koščenih gumbov.
Okostje so odnesli v Trst, da bi ga proučili v laboratoriju tamkajšnje univerze. Raziskovalci pa so kot zgleda, zahtevali tudi lase. O-rožniki so jih včeraj našli v kleti izven stavbe v drugi luknji, ki je nekoliko oddaljena od one, v kateri je bilo okostje. Tudi lase bodo poslali v Trst in tako bo moč lažje ugotoviti, kdaj je bilo dekle umorjeno.
Po zadnji najdbi postaja zadeva še bolj zanimiva. Zakaj je človek ali več ljudi pokopalo okostje na e-nem kraju, lase pa na drugem? Kaj se skriva za tem novim odkritjem?
kluba (ACI). Doslej je bilo treba odšteti za liter bencina 78,50 lir, z današnjim dnem pa bomo plačali le 77 lir.
Danes zjutraj pogreb utopljenega Roberta Remca
Na goriškem pokopališču bo danes zjutraj ob 11. uri pogreb 12-letnega Roberta Remca, dijaka slovenske nižje gimnazije, ki se je utopil v sredo popoldne. Truplo so v četrtek popoldne odnesli v kapelo na glavnem pokopališču.
Truplo ponesrečenega Američana Roberta Cheresstesa pa so že včeraj odpeljali v ameriško letalsko bazo v Aviano od koder so ga s posebnim letalom odpeljali v ZDA.
Javiti cenike hotelov za leto 1972
Pokrajinska turistična ustanova (EPT) javlja, da morajo lastniki hotelov, penzionov, prenočišč, javiti do 15. septembra na omenjeno ustanovo (Gorica. Ul. Mazzini 20), cenik prenočišč in penzionov za prihodnje leto 1972.
Podobno prijavo morajo do 30. septembra napraviti tudi zasebniki, ki oddajajo sobe za prenočišče tako v mestih kot v turističnih krajih.
Fašisti obžalujejo!
Glej čudo! Fašisti obžalujejo fašistične mazače. Goriška federacija MSI in mladinsko gibanje iste stranke trdita, da <obžalujeta dogodek v Sovodnjah iti se borita za nacionalno pomnjenje». Istočasno trdijo goriški fašisti, da so taki dogodki provokacije, s katerimi se hoče odvrniti prebivalstvo od simpatije do njihove stranke
Nismo v pustu pa so se goriški fašisti vseeno osmešili. Bolje bi bilo. da bi bili tihi. ker se ie vsa javnost pošteno zgražala zaradi mazanja po sovodenjskih zidovih in na sovodeniski spomenik padlim. Mazači so iz njihovih vrst. prav tako kot iz njihovih vrst izhajajo oni. ki so pisali protislovenske in fašistične parole v Gorici in okolici v prejšnjih mesecih.
I današnjim dnem jugoslovanski bencin cenejš
Iz dobro obveščenih krogov se ie zvedelo da se bo z današnjim dnem jugosl. bencin pocenil. Stvar zanima tiste ljudi, ki kupujejo bencinske bone za jugoslovanski super bencin v uradih italijanskega avto-
Danes v Gorici praznik «Unita»
Dane« se na igrišču Madoruiine prične enotedenski festival -komunističnega lista «Unita». Vsak večer bo na sporedu ples. deloval bo dobro založen bifč, združenje partizanov ANPI je pripravilo srečolov. Jutri bo na sporedu tekma v bri-školi, prihodnji petek pa bo večer posvečen Vietnamu. Ob tej priliki bo govoril senator Vitorio Vidali. Predvajali bodo tudi film »Nebo in zemlja* J. Ivensa, jutri bodo odprli slikarsko razstavo »Gorica-most*.
Stavka elektrikarjev
Včeraj so vsi elektrikarji, ki so zaposleni pri ENEL in v občinskem električnem podietju. stavkali dve uri v znak solidarnosti s 23 elektrikarji, zaposlenimi pri Snia - Vi-scosa. ki jih ie to podjetje odpustilo. Stavka se ie izvršila na celotnem ozemlju naše dežele. Podjetje iz Torviscose ima namreč lastno električno centralo v dolini Me-duna v Kami.ji.
Zastopniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so o stavki obvestili zastopnika prefekture, kateremu so predočili svoje stališče do teh odpustov, ki so, no mnenju sindikatov. neupravičeni.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 2628.
Poroka v Štandrežu
V Štandrežu se jutri opoldne poročita Milojka Morel iz Gorice in Boris Pintar iz Števerjana. Nevesta si je izbrala Štandrež za poroko. ker je njena mati doma iz te vasi. Oba sta trgovca. Morelova »-ma v Gorici trgovino jestvin, Pintar pa znano gostilno. Nevesta je podporna članica prosvetnega društva *Oton Župančič*. Pri poroki jima bo na koru zapel domači pevec Aleš Hoban.
CORSO 17.30—22.00: »Morire d'amo-re», A. Girardot in B. Pradel; film je v barvah.
VERDI 17.00—22.00: »L'uomo che ven-ne dal nord*. P. 0'Toole, angleški film v barvah.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: »La te-la del ragno*, G. Johns in W. Turner: film je v barvah.
CENTRALE 17.15-21.30:	»Nevada
Smith*, S. McQueen in K. Malden; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15-21.30: »Agente 007. licenza di ueflidere*. S. Connery in U. Andres; angleški film v barvah.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00: »Due occhi pieni di sole*, J. Agren in B. Le Cord, kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE 18.00-22.00: »Camille 2000», D. Gaubert in N. Castelnuovo, barvni film.
SAN MICHELE 18.00-22.00: «Quan-trill, il ribelle*, nato filmska risanka.
o ra Gorim
SOČA (N. Gorica): »Butch Cassidy in Sundance Kid», ameriški barvni film —ob 18. m 20.
SVOBODA (Šempeter): »Trije mušketirji*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE:	«Zlata vdova*, francoski
barvni film — ob 20.
KANAL: »Maškerada*, slovenski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS:	»Blažen med ženami*.
francoski barvni film — ob 20. PRVAČ1NA:	«Waterloo»,	ameriški
barvni film — ob 20.
DESKLE: »Da, gospod*, italijanski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna KURNER, Kor-zo Italija 10. tel. 2576.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Al Redentore. dr. De Nordis. Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
...............................................................-............................................
ZAČASNI OBRAČUN ODBORA ZA REFERENDUM
USPELO DELOVANJE SPD
Goriški planinci na izletu v Ravnah na Koroškem
Na grob Prežihovega Voranca so položili cvetje - Ogledali so si železarno in muzej - Prijetno srečanje s planinci iz Raven
Goriški planinci so v nedeljo navezali prisrčen stik s planinci iz Raven na Koroškem. SPD je priredilo zelo uspel družinski izlet v to lepo koroško dolino, ki leži v severni Sloveniji. Najprej so se Goričani ustavili v znani gostilni na Trojanah, kjer so pokusili znane trojanarske krofe. Nato so nadaljevali pot skozi Žalec, kjer so lahko videli velike nasade hmelja, skozi Velenje in še dalje v Mislinsko dolino. Ustavili so se obvezno še v Slovenjem Gradcu, kjer so si ogledali znameniti umetniški paviljon
V Ravnah so Goričane pričakovali domači planinci. Pozdrav je najprej dal predsednik domačega planinskega društva Pavle Stropnik, z njim so bili še Vinko Krevh in novinar «De-la» Ivan Mokar. Goričani so si ogledali veliko ravensko železarno, ki je v Sloveniji druga za jeseniško. V njej je zaposlenih 3.600 delavcev. Naši izletniki so si morali nadeti na glavo, pred vhodom v tovarno, po obstoječih predpisih, varnostne čelade.
Ogledu železarne je sledil obLk knjižnice, v kateri imajo 55.000 zvezkov. Ta je v ravenskem gradu, ka-.erega zadnji lastniki so bili grofje
Thurm - Valsassina. V posebni sobi so razstavljena dela pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. V knjižnici hranijo tudi dragoceni izvod Dalmatinove Biblije. Z direktorjem dr. Francem Sušnikom so se naši ljudje prav prisrčno pogovarjali. V muzeju je še delavski muzej, v katerem je zbrano zgodovinsko gradivo o domačih železarnah.
Na skupnem kosilu so si zastopniki obeh društev izmenjali poleg zdravic še priložnostna darila. Pred sedmea SPD Smetova je izročila domačinom značilno darilo s posvetilom, predsednik ravenskega društva Stropnik pa 50 spominskih značk za vse udeležence. Na značkah je planinska postojanka »Na-ravske Ledine 1128 m.. PD Ravne na Koroškem*.
Popoldne so si goriški planinci ogledali še rojstno vas Prežihovega Voranca in na njegov grob položili šop rož s slovenskimi trakovi. Na poti proti domu so se za kratek čas ustavili pri velenjskem jezeru. nato še v Ljubljani. Izletniki pa že sedaj nestrpno pričakujejo prihodnji izlet, ki bo 19. septembra na otok Krk.
Nad1400podpisov na Goriškem za odpravo fašističnih zakonov
V Sovodnjah so naši rojaki doslej zbrali nad 100 podpisov . Zbira* nje podpisov se bo nadaljevalo v naslednjih tednih na vseh občinah
V Tržiču so se v sredo sestali zastopniki raznih političnih strank in sindikalnih ter drugih združenj, ki sodelujejo pri pobiranju podpisov za referendum za odpravo 49 točk kazenskega zakonika Rocco iz leta 1930, ki so očitno fašističnega značaja. Ugotovili so, da poteka zbiranje podpisov povoljno, v nekaterih krajih so presegli vsa pričakovanja. Doslej so na Goriškem zbrali nad 1.400 podpisov, izredne uspehe so dosegli v nekaterih vaseh, kot n. pr. v Škocijanu (240), v Sovodnjah (100), v Vilešah (85), v Ronkah (260), v Krminu (120).
Razveseljivo je za nas dejstvo, da so se Sovodenjci odzvali vabilu k podpisovanju v tako velikem številu. To že pred nedeljskim mazanjem spomenika. Brez dvoma se bodo Sovodenjci po nedeljskem dogodku v še večjem številu odzvali va bilu za podpis tega referenduma.
Odbor za referendum je zaprosil vse občinske tajnike na Goriškem, da omogočijo podpis občanom tudi v večernih urah. Ponekod so to tudi napravili.
V Ronkah pa je s tem v zvezi pri šlo do čudnega glasovanja v občinskem svetu. Svetovalca PSIUP Riz-zi in Trevisan sta predlagala re solucijo v podporo referendumu, za to resolucijo pa sta glasovala ona dva in trije svetovalci PSI. Komunistični svetovalci pa so se glasovanja vzdržali prav tako demokr-ščanski.
Zbiranje podpisov se bo nadalje valo še nekaj tednov. Urnike v po sameznih občinah bomo javljali sproti.
«Primorske zdrahe »: nocoj premiera v Desklah
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici prične danes svojo sezono v Desklah. Kot prvo premiero letošnje sezone so si izbrali Goldonijeve «Primorske zdrahe». Premiera bo nocoj na prostem v Desklah ob 20. uri (po jugoslovanskem času).
Ponovitvi bosta prihodnji teden, 8. in 9. septembra, ob 20. uri v
Novi Gorici. Ponovitvi bosta prav tako kot premiera na prostem
iz goriškes»u matičnega urada
V goriški občini so se rodili 2. septembra štirje otroči. tri osebe so umrle.
ROJSTVA: Elena Romanzin, Ele-na Persoglia, Alessandra Qualli, Elena Tonsig.
SMRTI: 82-letni upokojenec Ivan Figelj; 63-letna gospodinja Matilde Bressan vd. Bressan; 41-letni uradnik Luciano Tausani.
SOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici. Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
PRIMORSKI ONtVNIK
4
*», SttplCMlUl °

NEKOČ SKROMNA POBUDA SE JE LEPO RAZVILA
Navaden seminar se je spremenil že v akademijo
Izreden obračun desetih let «Ohridskega po!etja»
Nedavno tega smo zapisali, da se je «Ohridsko poletje* v desetih letih razvilo iz skromne priložnostne prireditve v resen in visoko kakovosten festival. Znani sovjetski violinist Leonid Ko-gan je nedavno izjavil: «Mnenja sem, da «Ohridsko poletje* pridobiva iz leta v leto vedno večji umetniški in glasbeni pomen*.
Če se ta Koganova ugotovitev sprejme kot ugotovitev strokovnjaka, je logično, da je letošnji festival prekosil vse dosedanje tovrstne prireditve. Toda pohvale ni izrazil le Kogan, ta že tradicionalni glasbeni festival na o-balah Ohridskega jezera so pohvalili tudi drugi. Med drugim je tudi A. Navarra, ki je rekel tole: «P rišel sem sem, na 0-hrid, in se navdušil*.
Ker je tOhridsko poletje* v desetih letih obstoja uspelo povzpeti se v vrsto znanih glasbenih festivalov, je vredno se ob njem ponovno ustaviti.
Postavlja se v zvezi s tem vprašanje, kako je do tega prišlo, kaj je bilo v teh desetih letih storjenega, da je skromna domača prireditev prerasla v pomembno mednarodno glasbeno manifestacijo.
Direktor *Ohirdskega poletja* Mile Volkanovski se spominja tega takole:
tldeja o organiziranju takšnega festivala se je rodila v razgovoru skupine kulturnih delavcev iz Skopja in iz Ohrida. Začeli smo v Sveti Sofiji. Prvi koncert je navdušil. To nas je vzpodbudilo, da smo se lotili — razmišljanja. Nato je šlo vse bolj ali manj spontano. Koncerti v znani ohridski cerkvi, ki izhaja iz Xl. stoletja in ki je izredno akustična, so se vrstili. Gostovali so v njej najbolj znani virtuozi, hkrati pa so se mladi glasbeniki sestajali na seminarjih in ti seminarji mladih vidnih gostov festivala so prerasli v poletno glasbeno akademijo v Ohridu.
Zato je tako rekoč odveč vprašanje, odkod glasbena akademija v Ohridu. Že omenjeni Volkanovski na to pravi, da se je glasbena akademija v Ohridu rodila iz srečanja med tOhridskim poletjem* in poletnimi seminarji, ki so jih imeli najbolj znani glasbeniki, ki so se najprej udeležili kot koncertisti na< prireditvah ^poletja*, nato pa kot predavatelji in docenti na seminarjih.
Za to glasbeno šlo pa je značilno to, da deluje le čez poletje. To se pravi v času glasbenih prireditev, ki nosijo naslov *Ohrid-sko poletje*, torej v času, ko je ob Ohridskem jezeru veliko zelo znanih domačih in tujih glasbenih mojstrov. Pomislimo, le da so letos nastopili v Ohridu med drugimi Ojstrah, že omenjeni Kogan, Janigro, Ciccolini in drugi.
Seveda ne gre vse tako gladko in enostavno, kot se to zabeleži. V Ohridu, pravi Volkanovski, je bila potrebna prireditev, ki naj bi podaljšala kulturne tradicije mesta. Ohrid je namreč imel nekoč stare glasbene tradicije. In danes, deset let po začetku «Ohridskega poletja*, moremo upravičeno reči, da je ta pobuda rodila dobre sadove. To trditev poudarjajo tudi mnogi glasbeniki, ki so tu gostovali, to trditev poudarjajo tudi tisti mojstri, ki so sodelovali na seminarjih. Praktično se je seminar spremenil v akademijo.
Toda pri tolikih festivalih, ki jih srečujemo drugod, bi mogli reči, da je to pač eden izmed festivalov, da je morda kopija neke druge podobne prireditve. Toda Volkanovski, ki si lasti pravico govoriti v imenu prireditve, ali bolje ki mu prtijo tkrivico*, da ta prireditev uspeva, odločno odklanja sleherno podobnost z drugimi festivali, kajti *v teku
tega desetletja se je ustvarila koncepcija, da «poletje* ne sme biti idiom katerega koli poletnega glasbenega festivala, pač pa specifična manifestacija, ki naj bi med drugim ohranila lokalno barvitost. Opredelitev je jasna in menim, da smo v tem tudi uspeli*.
Direktor festivala to svojo trditev lahko tudi podkrepi:
«Posamezne festivale tematsko posvečamo določeni vrsti glasbe. Letos so to bili madrigalisti, ki so dosegli izjemni uspeh. Potrudili smo se, da privabimo ma-drigalske zbore iz najrazličnejših okolij, tako da bi dosegli celoten pregled na to vrsto glasbe. In od tega koncepta prireditve ne moremo odstopiti. Naš cilj je ta, da se držimo programa, ki smo si ga postavili.*
D. B.
PRVI PARTIZANI NA PRIMORSKEM
VELIKA AKCIJA NA PROGI MED NERINOM IN KILOVČAMI
Razdelitev Dolganove skupine - Maslo in Brozina se vrneta v vojsko, da bi pripravila še druge za v partizane - Dolgan gre v Brkine
Na nedeljskem piranskem slikarskem «ex tempore* so sodelovali tudi člani tržaške «grupe U», ki so
za svojo »sestavljenko* dobili prvo diplomo
Gizelin mož Viktor Ukmar se jt rodil leta 1907. S Kantetovimi je od vsega začetka aktivno sodeloval v OF. Evgen, Viktor in Jamnik so bili tisti možje, ki so na območju Branice in Štanjela kot prvi aktivisti začeli širiti ideje OF in ustanavljati njene prve krajevne odbore.
Viktor je bil od decembra 1942 do septembra 1943 nekaj časa zaprt, potem pa v delavskem bataljonu ital. vojske. Po kapitulaciji Italije je prišel domov in se takoj spet aktivno vključil v NOB. Ko je 25. marca 1945 pri Čehovinih v boju z nemškimi vojaki padel, je bil član okrožnega poveljstva narodne zaščite.
Mati Antonija in hči Gizela sta ostali sami z mladoletnima Gize-linima otrokoma. Neštetim posameznikom in skupinam partizanov
MIMOGREDE ZABELEŽENE PRIPOMBE TUJIH TURISTOV, KI NAS RADI OBISKUJEJO
Poleg zanimivosti in privlačnosti marsikatera «malenkost», ki odvrača
Smerokazi, ki gredo na živce - Če ti po naključju zmanjka bencina - Vodičev ni, če jih vnaprej ne zahtevaš - Čolnarji ne znajo dobro nobenega tujega jezika - Sredi sezone omejen urnik
Bilo je pred dnevi, ko je bila avgustovska vročina še na višku, ko je bilo potovanje ponoči znosnejše, ko se marsikdaj radovednost in sproščeno razpoloženje turista — popotnika sprevržeta v zaskrbljenost, posebno zaradi utrujenosti po dolgi vožnji. Noč ima svojo moč! In tako je naneslo, da sem se pozno ponoči vračal v mesto. Ulice so • bile puste. Le tu in tam je »švignil* mimo po Mira-marski cesti kak avto in se izgubil v noč. Pred železniško postajo mi je nenadoma pomahala skupina ljudi. Bradati dolgolasci, a videti še niladi, podobni pač modernim nomadom. Ob strani so imeli parkiran «kombi». Po evidenčni tablici sem takoj ugotovil, da so Nizozemci.
— You speak english?
— V sili si že kako pomagam. Yes please!
timiiiimimiiiii
Ko sem izstopil, so me obkrožili in eden z zemljevidom v rokah mi je pokazal na označeno Reko — Rijeko. Drugi je hitel pripovedovati, da že polno uro tavajo s »kombijem* po mestu in že tretjič da so se znašli spet na tem mestu.
— Nič bolj enostavnega, dragi ljudje! Ubrati bi pač morali smer za —■ Fiume!
— Fiume? — so me radovedno, še bolj začudeno pogledovali.
— Po italijansko, samo v Fiume, pa naj bo Rijeka še tako pristno dojnača in že davno mednarod-na/lSana. VšAkršcn komentar je brez-pomena' -moji frendy!
Pogledal sem na uro. Ena mimo. Še ni bilo tako pozno, da jih ne bi pravilno »usmeril* proti Reki.
Kakih trinajst ur pozneje me je »taunus* pustil na cedilu. In to
mniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiii
V ZDA pol tone plina in dima na prebivalca
ZDA niso le dežela z največjo proizvodnjo in proizvodnostjo pač pa tudi dežela, kjer se nabere v poprečju največ smeti. To je tudi razumljivo, rekli tri naravno, le da to povzroča določene težave. Po najnovejših podatkih odpade na vsakega od 210 milijonov Američanov v povprečju 2,5 kg smeti. To se na prvi pogled zdi malo, pa ni tako.
Te račune je napravila wa-shingtonska »National Geogra-phic Society», ki je zbrala podatke za vse ZDA in prišla do naslednjih številk: v vseh ZDA se nabere na leto 30 milijard ton papirja, 26 milijard steklenic, 48 milijard praznih konzervnih škatel in — okoli 7 milijonov starih avtomobilov.
Kolikor bi del te ogromne količine smeti in odpadkov ne okuževal dovolj ameriškega »pri-rodnega oklja*, kot se temu moderno reče, vozi po ameriških cestah v povprečju na dan 87 milijonov osebnih avtomobilov, od katerih vsak na leto požene v zrak najmanj eno tono izpušnih plinov, ki so v precejšnji meri strupeni. Sicer pa je vredno dodati še to, da prihaja v ameriško ozračje na leto iz tovarniških dimnikov nadaljnjih 30 milijonov ton dima, ki jih moramo dodati 90 milijonom ton izpušnih plinov, to se pravi skupno, da pride na leto v zrak 120 milijonov ton dima in plinov, kar je za obilnih 500 kg dima in plinov na posameznega državljanja ZDA na leto.
v nepretrgani reki avtomobilov na Cavourjevem korzu. Nič hudega! Zmanjkalo mu je goriva. Porival sem ga do bližnje «Totalove» črpalke pred domom pnstaniških delavcev. Zaprto! V tem letnem času, v prvih popoldanskih urah, ko je vrvež na cestah morda še večji kot običajno. Kakor meni, se lahko zgodi tudi tujemu turistu. Kakšen vtis bo odnesel iz našega mesta, kjer birokratični urnik bencinarjev dovoljuje v teh urah poslovanje le vsaki peti črpalki?
# # #
Najmanj dve uri časa sem imel na voljo, preden sem lahko »tan-kt*l». Sprehod ob obali mi ne bo škodoval, sem si mislil.
Pred Trgom Unita se je pravkar ustavil rumenkasto-plavi avtobus z avstrijsko oznako in napisom potovalne agencije Ernsta Pipala iz Briickvvendorfa. Izstopilo je kakih 30 bledo uglajenih turistov, s fotografskimi aparati, z daljnogledi in s podobno turistično opremo. Opazoval sem, kaj jih na tem prostranem trgu najbolj mika. Vladna palača vsekakor! Potem jih je radovednost popeljala pod Mihca in Jakca. Nekajkrat so z aparati «poštrkali» in se razšli po starem mestu. Najbrž k obedu. Tržaška kuhinja je znana, pa tudi cene v skromnih lokalih niso astronomske v primerjavi z Benetkami ali ligursko riviero. Vse, kar je prav, s tem se Trst lahko še postavlja.
Voznika avstrijskega avtobusa, ki se od vozila ni hotel oddaljiti zaradi »kritičnega* parkirnega mesta, sem povprašal, kaj je njegove turiste zvabilo v naše mesto.
— Veste, da vam odkrito povem, — je začel zgovorni Fritz Sacks, kot mi je rade volje povedal svoje ime, — še marsikateremu Avstrijcu, kadar pomisli na Trst, je še vedno pred očmi del velikega cesarstva iz ne daljne zgodovine. Ponašamo se na arhitektonske stvaritve tistega časa. Pa tudi Trstu je šlo verjetno tedaj bolje, kot gre danes — je še dodal.
— Dobro, kako si bodo vaši ljudje vse to razlagali sami? Imate morda kakega vodnika s seboj?
— Vodnika ne, ampak priročnike in ljudje se znajdejo. Navsezadnje letujemo v Opatiji in smo danes «skočili» sem le za nekaj ur. Dvomim, da bi tako kmalu dobili vodnika, četudi bi ga iskali. Iz prakse vem, da ga je potrebno predhodno naročiti.
Ta njegova misel me je napotila v bližnji turistični urad pokrajinske ustanove za turizem, v kiosk ob pomola »Audace*, ki je non-stop odprt skoraj ves dan, razen nekaj ur v ponedeljkih. Tako je tudi prav.
— Oprostite, — sem kar naravnost vprašal, — če bi zdajle prišla skupina avstrijskih turistov in bi želela imeti za nekaj ur vodnika po mestu, vam je na razpolago?
— Zdaj takoj? V teh urah? Kdaj pridejo? Zarea nemogoče! Morali bi ga predhodno naročiti, z brzojavom. Vsaj en dan prej.
Tako torej. Vodnikov za nenajavljene skupine turistov Trst ne premore. In če smatramo, da je tukajšnji turizem zgolj prehodnega značaja, pomeni, da je tu luknja, ki bi jo kazalo zamašiti.
• # #
V pristanišču je medtem pristajala «Africa». Ljudje so se kar trli ob ograji. Vsakdo je hotel čim bliže veliki ladji Med radovedneže so se gnetli starejši ljudje z belimi mornarskimi kapami in vabili ljudi na čolne, na izlet po zalivu. Vabili so v vseh mogočih jezikih. Pa sem pobaral Zangranda, vsega zagorelega od sonca, po dialektu sodeč slej ko prej Istrana, če kot prevoznik turistov najrazličnejših narodnosti zna bolje tudi kak drug jezik.
— Bežite no, kdo med nami zna več kakor tistih nekaj besed, ki so nam potrebne za vabo? Pomagamo si s kretnjami, z rokami, kakor kdo bolje ume.
Kaj si turist misli ob takih vabah, posebno, recimo, kak pedanten severnjak? Nekaj foklore resda ne škodi, toda kriteriji za o-
pravljanje turističnih storitev so v tem pogledu spet zatajili odgovornost, ki jo ima kakih dvajset mož, v glavnem upokojenih starcev na desetih barkah, ki prevažajo turiste po zalivu. Naj na primer vihar razburka morje. Se bodo turisti počutili varne? Bodo ti čolnarji kos napornemu reševanju ljudi, ki morda niti plavati ne znajo?
« « •
Stari Mihael Radojkovič s sinom Brunom že nekaj let prevaža turiste po zalivu s svojo dokaj čedno barko «Miramar». Do štirinajste ure tistega dne še nista bila opravila «fUbe». Kakih deset Nemcev je sedem na palubi nju nega »Miramara*. Čakala sta, da se jih še kaj zbere. Potem so se Nemci naveličali. Vrnila sta denar in «adio mare*. Se ne splača. Dobro, da je kmalu nato najel vso barko frankfurtski industri-jec, ki se je iz dolgočasja, z vso družino prišel po obedu zgolj raz-hladit, raje kot da bi čakal pred akvarijem, ki ga odpro šele ob petnajsti uri.
• « *
In tako smo spet pri urniku. Na stotine ljudi prihaja in odhaja izpred akvarija v prvih popoldanskih urah. Zaman! N., občini so enkrat predpisali red: od 9 do 12
(Nadaljevanje na 6 strani
ali aktivistov sta priskrbeli hrano; s"ečno sta prestali vse osebne in hišne preiskave, ki so jih pri Kan-tetovih izvrševali karabinjerji, kvestura, domobranci in Nemci. Kolikokrat je bilo treba v zadnjem hipu skriti propagandni material, opremo, orožje, partizana ali aktivista! Kot pravi vestalki sta vsa vojna leta, v največji osebni nevarnosti, skrbeli za domačijo in za vse, kar se je tu okrog dogajalo. Mati Antonija je letos v 85. letu življenja, Gizela pa jih ima že 61, čeprav jih ne kaže toliko. Gizeii-na otroka sta si našla zaposlitev drugje, toda vnučki prinašajo novo življenje v to pravo partizansko hišo.
Aktivist, partizan in povojni druž-beno-politični delavec Jamnik je poskrbel, da je na Kantetovi hiši vzidana marmorna plošča z napisom:
V TEJ HIŠI SO SE DNE 28.
AVGUSTA 1941 SEŠLI NAJNAPREDNEJŠI IN HRABRI
MOŽJE GORNJE BRANICE
S PRVIMI PARTIZANI NA PRIMORSKEM.
Ne samo pozlačene, zares zlate bi morale biti črke tega napisa!
UPOR SE ŠIRI
Na področju sežanskega Krasa in na Pivki je Dolganova skupina septembra 1941 razorožila nekaj lov cev in članov gozdne milice. To so bili Italijani, ki so tedaj že kar s pravimi izvidniškimi nalogami tikali za partizani in ilegalci. Začeli so se javljati že tudi prvi prostovoljci: dva z Gradišča pri Vipavi, po eden z Goč, iz Senožeč in Vel. Otoka pri Postojni. Prišel je tudi Karlo Maslo.
Na področju št. Petra (sedaj Pivka), Ribnice in II. Bistrice je Dolganova skupina preko posameznih članov OF na terenu že začela zbirati «davek svobode*, na način, kakor je to videl Dolgan, ko je bil še v Ljubljani.
Ko sta se E-vin Dolgan in Karlo Maslo v začetku oktobra 1941 mudila pri gostilničarju v Ribnici, ki je bil njun zaupnik, sta zvedela, da pravkar prihaja vlak s transportom nemških letalcev, ki se peljejo na oddih v Opatijo. Dolgan in Maslo sta si takoj izposodila nekakšno orodje in pohitela na železniško progo, na večji ovinek med Nerinom in Kilovčaimi. Posrečilo se jima je odviti zunanjo tračnico, ko sta že slišala prihajajoči vlak. Kompozicija je v zaletu zletela s proge. Nekaj vagonov je bilo povsem razbitih ter precej letalcev ubitih in še več ranjenih. To je vsekakor ena največjih diverzij na Primorskem tega leta.
Ivan Brozina — Siovan iz Jelšan pri Ilirski Bistrici je bil oktobra 1941 mesec dni na dopustu kot italijanski vojak. Njegova brata, ki sta tedaj že bila vključena v ilegalno delo na terenu, sta ga o vsem seznanila in tudi njega pritegnila k delu. Po izteku dopusta mu je bilo naročeno, naj se vrne v enoto v Veroni, od koder naj organizira dezertiranje še drugih zavednih Slovencev in Hrvatov, ki so z njim biii v italijanski vojski.
tl
Karlo Maslo, in sicer kmalu p°Tj verziji pri Kilovčah. V začetku B 1942 sta Maslo in Brozina že zertirala iz italijanske vojske, njima pa tudi nekaj tovarišev, so tako okrepili prve primorske P* tizanske skupine.	,>
Kmalu po diverziji v se je Doiganova skupina razde j1 ^ Janez je z nekaj borci <>dš“ Brkine in proti Krasu, Milko y tar pa z ostalimi v Loško d°\j po municijo. Ti, prvi, priffl®1** partizani so tedaj imeli °«n'L mitraljez «zbrojevko» in P1",9, «mavzerice», t.j. pehotno (yožj® .™0 še jugoslovanske vojske. Naboji jim že skoraj pošli, italijansko s® livo pa je bilo za to orožje neWr rabno.	j
Do tedaj se je na območju v Kuteževo, Zabiče že pojavil ko1® dir Smeli s svojimi borci in. Puntar je nameraval pri tej f .. dobiti nekaj streliva, kaj orožji morda tudi kakega borca. pa tokrat ni uspel. Prav tedaj ■ partizani iz Notranjske napadli (5. in 6. oktobra 1941). in Mil*0 je že v bližini Mašuna (prehod Snežnik) zapletel v boj z it001 sko vojsko. Stika s Smolim ni 1 gel vzpostaviti.
CIRIL ZUPANt
Literatura:
9) Oris mladinskega gibanja »a * venskem v obdobju 1941 — 1 str. 107.	.,
(Konec v tore*'
[osnovna ŠOLA CE SPOM
NO „
KNOB
BIVŠI PARTIZANI, AKTI'.1 STI, V SI DEMOKRATI^1 SLOVENCI IN ITALIJANI! " Prispevajte v sklad za njo šole-spomenika NOB Cerknem!	D
Prispevki se v Trstu «* hirajo:	.
v uredništvu Primorske* dnevnika, Ul. Montecchi na sedežu Slovenske prosv ne zveze, Ul. Geppa 9/fl., -na sedežu Kmečke zveze, h Geppa 9, pritličje, v Tržašk* kniigarni. Ul- * -Frančiška 20 in	^
na sedežih prosvetnih "rht štev, včlaniePih v Slove09 prosvetni zvezi.	...
V Gorici se nabiralo Prls*,»/i ki na sedežu SPZ, Ul. Malt«/' In na sedežih vseh prosvete društev na Goriškem.
Prav tako se je v ital. vojsko vrnil
....................................umi,n,n..........minil  ................................................milim """
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nasto-
pite tako, kot da vas neko sovražno razpoloženje sploh ne moti. Posvetite več časa svojim čustvenim zadevam.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopile bodo manjše težkoče administrativnega značaja. Če boste bolj iskreni, se vam bo vse zdelo lažje
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-spešen dan za vse, ki se ukvarjajo z ročnim delom. Prišlo bo do motenj čustvenega značaja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pazite, da bi svojih nalog ne jemali preveč na lahko. Sledite do konca neki svoji odlični zamisli.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvrstno
HOROSKOP
terih skušajte ohraniti hlad^^ij-nost. Sklenili boste novo P01
stvo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.1 ^ bi obvarovali svoje interese, J® $
boste uveljavili svoje ustvarjalne trebna previdnost. Vaši nasve«
do bolj upoštevani.	™
KOZOROG (od 21.12. do 20.J-1 je nes ni primeren dan za reS° * nekaterih vprašanj. Razočara0” prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2) % ristite srečo, ki se vam je °«. nila in utrdite svoje finance- . m RIBI (od 20.2. do 20.3.) N e J"* bite zaupanja vase, če tretiu0"^ dosegate uspehov. Neka čus zadeva vas preveč obremenjuj
pa
sposobnosti. Z dobro voljo boste za gotoviii družinski mir.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nale teli boste na zapreke. Otresite se nepotrebnih obveznosti, ki vam odvzemajo počitek.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo ugoden in lahko boste ures ničili svoje pobude. Razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Prišlo bo do sprememb, spričo ka-


TOJVG SVETINA
175.
IHANA
0RU6A KNJIGA
«To Je lovski krst! Vsi alpski lovci pijejo kri. Prastar običaj... Vera, da moč divjadi preide v lovca.»
«Potem jo bom pokusil tudi jaz!»
Primož je odložil Šarca in Vojko mu je natočil polno prgišče. Napravil je nekaj požirkov.
«Dobra je! Sladkobno slana,» je dejal ln si obrisal roke v rosni travi; zamolčal pa je, da bi se mu bil skoraj želodec obrnil in se je moral oprijeti skale.
Vojko je gamsa iztrebil to vrgel drob na melišče. V sinjini se je razleglo turobno krokanje. Ozrla sta se. Nad njimi so se vozile črne ptice in se svedrale v prepad, kamor je bil Vojko zagnal drob.
«Pa imejmo vsak nekaj!» Je dejal.
«Bataljon bo plena vesel, saj nimamo nič primernega za pod zob,» je dejal Primož.
Vojko si je zadel žival na ramena. Vzpenjaj se je po strmi grapi navzgor, se oprijemal ruševih vej to se vzpel v polico. Sredi macesnovega gozdiča sta se ustavila. Vojko Je zagnal gamsa na tla, nato sta nalomila suhih vejic tik ob deblih Zakurila sta ogenj, ki je plamenel brez dima.
«Cvrček in trofeja pripadata strelcu, meso pa dobi kolektiv,)) je odločil Vojko ta potegnil iz gamsovega trebuha pljuča, jetra in srce. Vse sta narezala na manjše kose. ki sta Jih natikala na paličice, pomakala v sol in žvečila še kar na pol krvave. Njuna zadovoljna obraza sta pričala, da je jed
okusna. 2e teden dni so stradali. Oba sta bila močno shujšana, ožgana od sonca in srečna.
((Nečesa ne razumem,)) Je dejal Primož. «Tako zelo ljubiš živali — a povej mi, zakaj si gamsa tako hladnokrvno ubil? Ali zavoljo mesa? Zavoljo lakote?«
Vojko se je zamislil:
«Nel Ubil bi ga bil tudi, če ne bi nujno potrebovali mesa. Lovec sem. Vsi lovci ljubijo živali, čeprav jih ubijajo.«
«Saj res.»
«V tem Je tragika in lepota lova.»
«Saj Je tudi življenje t&ko, da večkrat uničujemo tisto, kar ljubimo, ali obratno. Ljubezen nas nuičuje. Mene že...»
«Jaz se temu izogibam, ker bi rad ostal živ. Tudi brez žensk je že dovolj težav...«
«Teh stvari ne razumem povsem, čeprav o njih razmišljam.«
((Protislovja,« je dejal Vojko. ((Stvari, ki so nedeljive ln izključujejo druga drugo...«
Potem sta molčala, pekla, jedla In mislila vsak zase.
Primožu se Je zdelo, da se je Vojko močno spremenil, odkar ga je pritegnila stranka in se je ukvarjal z ljudmi. V nekaj mesecih je politično vedel več kot tisti, ki so bili že po dve leti v hosti. Poznal je vse, kar je bilo napisanega o Osvobodilni fronti. VKP(b) je znal skoraj na pamet in se je mimo pogovarjal z Gorazdom, ki je bil star komunist. Mislil je ostro in samosvoje, kar pa mu največkrat ni bilo v prid.
Bajk je Primožu povedal, kaj je Orlov dejal Drenu in Gorazdu, potem ko je Vojko kritiziral javno ustrelitev. «Ta fant nam je zrastel čez glavo. Čimprej ga spravimo nazaj v vod! In čim manj ga pošiljajte po tečajih, ker se uči zato, da nas bo kritiziral.«
Vojko se je smejal na ves glas ko mu je Primož to povedal :
((Pustili naj bi me bili pa tebe tudi, saj se Jim nisva štulila nikamor Kuhar ima prav Bolje je, če si dober borec kot slab funkcionar. Midva pa sva' samosvoja. To Je tisto, kar jim ni všeč!
Jaz sem proti streljanju dezerterjev. Ali je tisti, ki kdo
ve zakaj ni ostal v hosti in Je dezertiral, več zakrivil ko tisti, ki se skriva doma? Premalo nas Je Slovencev, da bi se lahko vse križem pobijali med seboj.«
«Pustiva te stvari zdaj, ko sva sama v gorah. Ko se vrneva v bataljon, se jih tako in tako ne bova mogla izogniti.«
Nazadnje sta razrezala srce. Vojko je pokazal, kje je prestreljeno.
«Vidiš, zato se je tako nepozabno pognal kvišku! Takrat šine kri iz srca z velikansko močjo, zato se žival vzpne skoči in pade.
Kakor žival tako tudi človek nakaže z gibi, kam je zadet. V borbi zmeraj vem, kam Je kdo zadet — po tem, kako pada »
((Verjetno je najbolj klavrno opazovati lastno smrt. Tako se bojim, da ne bi bil težko ranjen...«
((Tudi Jaz.»
«Dobro bi bilo, da bi bila še dolgo skupaj, da bi ubila drug drugega, če naju ne bi drugi...«
Ko sta prežvečila meso, sta se počutila dosti krepkejša. Primož si je naložil gamsa, Vojko pa Šarca. Vračala sta se po drugi strani, naravnost v taborišče bataljona.
Na obronku pod Planino ju je ustavil surov «stoj». Padla sta v zasedo Gradnikove brigade, ka je bila dan pred njimj po isti poti prišla na planino.
Ko sta le depevedavala, da sta iz Prešernove brigade, je smuknil iz grma četni komisar, starejši moški rdečega, bul d oš te ga obraza ta ju pozval, da gresta z njim.
«Ali sta vidva streljala?« je vprašal karajoče in zavistno ogltdoval gamsa.
«Midva! Kaj pa je?« Je viknll Vojko.
((Razorožil vaju bom in odgnal na štab brigade. Prepovedano je streljati.«
«Ti še ne,« se mu Je zarežal Vojko, ki mu je bil možak zoprn. «Kar je tebi prepovedano, je bilo nama naročeno.«
«Kaj bosta s srnjakom?« je vprašal zagovedno
«Prvič — to je gams in ne srnjak; drugič — najbrž ga bomo spustili.«
Tedaj je iz rušja pokukala glava.
((Zdravo!«
<(Giej ga, Cena!«	.
Bil je Vojkov prijatelj. Segli so si v roke, rde#’ komisar pa jt začudeno gledal.
«Ali se poznate?«
«Seveda!»
Vojko ga je poznal iz kopališča Nekoč je bil fant, ki je najbolje izmed vseh plaval «metuljčka» td .£ kal s stolpa ((lastovko« to drugo, se šalil z dekleti- * je bil shujšan, žalostnih oči, zamorjen, da sta ga prepoznala. Sele med pogovorom mu Je zasijalo v staro zadovoljstvo.	,,
.(Tegale odstopite naši brigadi,« Je v šali predlagal Komisar se je	zaničljivo zakrohotal:	j
<(Ta pa se ne bo znebil Primorcev. Prej bo voj°0 nec, preden bo odslužil vse kazni!«
«Kako, Cena, ali res?» je vprašal Primož .
«Res me bodo	spravili	na tla...«	,
«Kar tiho!« se je razjezil komisar in ga nagnal nazaj na položaj.
(•Cena se ne počuti dobro pri tej govedini,« Je [ Vojko Primožu, ko sta odhajala. «Ko sem jo zagleda1’ je	vse minilo.«	,£
Sklenila sta. da bosta obiskala Cena še pred odb°° brigade.
J)|
Na planini je bilo vse živo. 2e od daleč sta slišal® moniko in petje, med stanovi se je kadilo. Po grm°vju drevju sta visela penlo in obleka. Borci so se op°a } se sušili na soncu. Po vseh koncih pašnika so leža-H, čeni do pasu; eni so pobijali uši, drugi so spali. ^ Dren Ju je pohvalil za gamsa. Celo Orlov je bil voljen, da bo spet meso Kuhar Nande pa je bil v®j sebe Z Vojkom sta hitro odrla gamsa. Gorazd pa ^ t podelil kuharjem po četah. Razrezali so ga in meS^ usuli v kadeče se kotle.	-
Nato sta se Primož to Vojko zavlekla na sonce, W
2|M0RSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
4. septembra 1971
NA 3. JUBILEJNIH BALKANSKIH ATLETSKIH IGRAH V ZAGREBU
Pri moških Jugoslavija v vodstvu Stiglič nov rekord v metu kladiva
Nikoličeva poražena na 800 m - Nepričakovana zmaga Franzottijeve v skoku v daljino
(Od našega dopisnika) .®EOGRAD, 3. — V Zagrebu se l .Jtes pred 6.000 gledalci pod po-&ln3 ^vom predsednika Tita, prilik? balkansko prvenstvo v atle-ta|\na katerem sodelujejo tekmo-i],Cl Vseh balkanskih držav, razen ®nije. Prvega dne je bil dosežen
vaasl-en ,re'<or<3' >n s‘cer jugoslo-’ ki Sa je postavil v metu V> Stiglič z metom 69,20 m. oSva.. Nikolič na 800 m ni uspela Vi;0^ naslov balkanske prvakinje. H™ vodstvu v prvih 400 m je Uj®*® v finišu prepustiti zmago la:J® razPoloženi Romunki Ileani Sivi. 0 finalnih nastopih prvega dne vijs * V ,mpških disciplinah Jugosla-j” Pri ženskah pa Romunija.
!eP’v’ dan prvenstva je potekal ob »ih ,]■ ri organizaciji. V posamez-pjh “lsciplinah so v finalnih nasto-tate- egli naslednje boljše rezul-
MOšKI j ^ m
2* ^^georgopulos (Gr.)
Oug.)
o*,
j !*edjimurec (Jug.) i ^rivica (Jug.)
' >»chi (Rom.)
1,	Jr“ m ovire
2.	>rtzis (Gr.) i e>rt>Uis (Gr.)
(Rom.)
' ;°woV (jug.)
1 v>sina l jS (Rom.)
3 >a (Rom.)
, (Jug'} t £fica (Jug.)
3 :f]ev (Bol.)
^Ustafi
a (Rom.)
10”4
10”5
10"7
1’49”1
1’49”7
1’49”7
51 ”5 51”5 51”9 52”5
214 cm 214 cm 211 cm 208 cm 205 cm
29’07"8 2918'’ 29’26”4
4.	Žuntar (Jug.) kladivo
1.	Stiglič (Jug.)
2.	Manolov (Bol.)
3.	Gromilovič (Jug.) ŽENSKE daljina
1.	Franzotti (Jug.)
2.	Viscopoleanu (Rom.)
3.	Jorgova (Bol.)
5.	Antunovič (Jug.) disk
1.	Meniš (Rom.)
2.	Sojeva (Bol.)
3.	Katarama (Rom.)
800 m
1.	Silaj (Rom.)
29’32”4
69,20 m 68,90 ro 65,62 m
6,38 m 6,34 ro 6,33 m 6,11 m
59,18 m 55,26 m 55,02 m
2’02”
2.	Nikolič (Jug.)	2’02”8
3.	Fita (Rom.)	2’04”8
6.	Rajher (Jug.)	2'06”4
100 m
1.	Bufanu (Rom.)	11”7
2.	Goth (Rom.)	12”
3.	Valkova (Bol.)	12”
5.	Tabori (Jug.)	12”1
6.	Pavličič (Jug.)	12”1
Ekipni lestvici po točkah po prvem dnevu:
MOŠKI
1.	Jugoslavija 44
2.	Romunija 29
3.	Grčija 28
4.	Bolgarija 22
5.	Turčija 3
ŽENSKE
1.	Romunija 39 2 Bolgarija 25
3.	Jugoslavija 17
4.	Grčija 3
5.	Turčija brez točke.
Danes so opravili tudi prvi del tekmovanja v deseteroboju in peteroboju, vendar uradnih rezultatov do zaključka redakcije še nismo prejeli.
Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo zjutraj in popoldne, zaključili pa ga bodo v nedeljo.
G. F.
V ORGANIZACIJI SD VELOX
V Štandrežu 2. športni teden
V organizaciji domačega športnega društva Velox se bo pričel v ponedeljek, 6. septembra, drugi športni teden v Štandrežu. Tekmovanja bodo v sledečih disciplinah
iMiiiiiiiiiimiiiiiimtiimiiHimiiiiiiiiimiiiiuniiiiiit
Arezzo — Livorno	X
Atalanta — Lazio	1X2
Bologna — Modena	1
Brescia — Como	1
Catanzaro — Napoli	2	X
Cesena — Reggiana	X
Foggia — Cagliari	X	1 2
Genoa — Bari	1
Juventus — Sampdoria 1 Novara — Mantova	1	X
Palermo — Verona	X
Temana — Perugia	X	1
Varese — Inter	2	X
in z naslednjim programom: ponedeljek,	6. septembra	ob 20.30
— namizni tenis
torek, 7. septembra ob 20.30 — odbojka
četrtek, 9.	septembra	ob	20.30	-
streljanje
petek, 10.	septembra	ob	20.30	—
Košarka
sobota, 11. septembra ob 19. — med dvema ognjema za	mladince	in
ob 20.30 — za odrasle nedelja, 12. septembra ob 9. uri — kolesarstvo.
Tekme bodo na športnem igrišču pri cerkvi.
AVTOMOBILIZEM
V prvem dnevu poskusnih voženj za veliko nagrado Italije v Monzi je dosegel najboljši čas Švicar Siffert, pred Francozom Cevertom in Švedom Petersonom.
iiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiil
NA ZENSKEM NOGOMETNEM SP
FINALNI TEKMI GROZI BOJKOT
Tudi v italijanskem taboru je prišlo do prepirov
CIUDAD MEXICO. 3. - Letošnje
2.	žensko svetovno nogometno prvenstvo, ki je v teku v Mehiki, se odvija v dokajšnji zmešnjavi, ki včasih že meji na kaos. K temu pa niso doprinesli toliko organizatorji. kot igralke same. Znano .je, da so Italijanke po porazu v polfinalu nešportno napadle celo sodnika ter zagrozile, da ne bodo nastopile v tekmi za osvojitev tretjega mesta proti Argentini (kar so pa kasneje preklicale). Zdai pa so postavile na kocko vso prireditev s podobno grožnjo Mehikanke. Te bi
%
mm
"IH dalje se bodo na letališču pri Portorožu zopet razpenjale pisane kupole: na sporedu bo privlačna padalska prireditev
namreč morale v nedeljo nastopiti v finalni tekmi za prvo mesto proti Danski, toda tega ne bodo storile, če ne bodo organizatorji položili v banki določene vsote denarja, višine katere pa niso niti same še določile. Ta vsota naj bi predstavljala plačilo «za njihove dosedanje blesteče dosežke na tem prvenstvu*.
Ker organizatorji ne razpolagajo z denarjem, za take namene, jim zdaj preostanejo le še naslednje štiri možnosti:
1.	organizirati 90.000 gledalcem, ki so doslei že v predprodaji kupili vstopnice, kakšno drugo športno prireditev ali tekmovanje:
2.	poslati na igrišče proti Danski kakšno drugo mehiško žensko nogometno ekioo. kar bi Domen.'o dejansko darovati Dankam naslov svetovnih prvakinj:
3.	pripraviti srečanje med Dankami in izbrano ekipo, sestavljeno iz najboljših igralk ostalih enajsteric. ki nastopajo na svetovnem prveastvu:
4.	vrniti denar vsem gledalcem, ki so doslej že kupili vstopnice.
Razumljivo .je. da so organizatorji po vsem tem na robu svojih živcev in riiti^aoni Š¥. ne vedo, kako se bo vsa stvar iztekla.
Medtem pa se ie izvedelo, da se v italijanskem taboru le ni vse ta ko pomirilo, kot je kazalo v začetku. Italijanske igralke si namreč zdaj svojo jezo nad izločitvijo iz velikega finala hlade nad svojim predsedniiko Marcem Ram-baudijem. Obtožujejo ga. da se v «kritičnih trenutkih* ni dovoli zavzel za njih. ter jih ni branil tedaj. ko bi to moral storiti. Predsednik Rambaudi se seveda ne čuti prav nič krivega, vse obtožbe igralk odločno zavrača in tako je prišlo v italijanski ekipi skoraj do notranjega razkola, zaradi katerega je sklenil predsednik takoj po povratku v Italijo sklicati izredno zasedanje Italijanske ženske nogometne zveze.
Kot vidimo, nogometašioe torej niso borbene le na igriščih, ampak tudi zunaj njih skrbe, da ljudem, ki se ukvarjajo z ženskim nogometom, ni nikoli preveč dolgočasno.
prvi drugi prvi drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
KOLESABSTVO
NA SP V CESTNI VOŽNJI
DANES AMATERJI JUTRI PROFESIONALCI
Eddy Merckx je glavni favorit med poklicnimi kolesarji
Jutri bodo v Mendrisiju podelili še zadnjo zlato kolajno za profesionalne kolesarje v cestni vožnji. Tekmovalci bodo morali prevoziti šestna jstkrat krožno progo okoli tega švicarskega mesta za skupnih 268,300 km.
Tudi letos je največji favorit za osvojitev prvega mesta Eddy Merckx. Belgijec ie že bil svetovni prvak, vendar se je to zgodilo že pred štirimi leti na Nizozemskem, ko je v zadnjem naletu le za las prehitel domačina Jana Jansena. Od tedaj dalje se ie Merckx na svetovnih prvenstvih vedno izkazal slabo. «Krivda» za njegov neuspeh je odvisna predvsem od ekipe, ki jo sestavlja belgijski tehnični ko misar. Merckx se je tudi letos pritoževal, češ da ie v reprezentanci premalo njegovih sodelavcev ter preveč kolesarjev, ki si hočejo sami zagotoviti naslov. Zato ne more računati na pomoč in na nobeno taktiko. Letos ima Merekx v ekipi le dva pomagača, kar pa je po njegovem mnenju očitno premalo. Belgijsko reprezentanco sestavljajo tudi trije njegovi nasprot niki: Da Vlaeminčk. Van Springel in Svverts. Prvi ie zelo individualen dirkač ter bo skušal, če bo imel priliko, čimprej uiti. Tudi Van Springel, sedanji belgijski prvak, upa na svoje sposobnosti. O Svvertsu pa se govori, da bo po prvenstvu prestopil v neko italijansko ekipo ter bo postal mogoče Gimondi.iev pomagač.
Merckx se ie za to dirko odlično pripravil, kajti proga se po mnenju izvedencev vsekakor ujema z njegovimi sposobnostmi. Poleg tega žeLi dokazati Špancu Ocani, da je bil njegov spodrsljaj na letošnjem Touru le slučaj. Po mnenju belgijskega «asa», bo njegov najhujši nasprotnik prav Ocana. ki bo imel na razpolago celotno ekipo.
Italijanska reprezentanca bo nastopila v Mendrisiju z naslednjimi kolesarji: Basso. Bitossi, Gimondi, Dancelli, Polidori, Zilioli, Cavalcan-ti, Moser, Poggiali in Francioni. Si-monetti in Fabbri bosta rezervi. Po mnenju italijanskega tehničnega komisarja, Maria Riccija, ima Merckx največje možnosti za uspeh, vendar bi lahko tudi drugi belgi.i ski kolesarji posegli po prvem me stu. Tudi Ricci. kot vsi drugi teh nični komisarji, upa na nesporazu me v belgijski ekipi, kar bi volovo škodilo Merckxu ter bi »odprlo* dirko. Italijanska ekipa si je že ustvarila »načrt* za obrambo proti Merckxovim akcijam:	glavno
vlogo «zatiralca» napadov ter morebitnih protinapadov bi imeli Gi mondi. Bitossi in Basso. Če ne bi njim uspelo, bi morali prevzeti to nalogo Zilioli, Dancelli in Polidori, katerim bi pomagali ostali štir-
no-Adriatico». Tudi zanj je največji favorit Eddy Merckx. Franco Cri-biori, ki je najmlajši italijanski kolesarski trener, vidi verjetne zmagovalce v Merckxu, Bitossiju in De Vlaemincku.
Danes so opravili italijanski kolesarji zadnji trening pred SP.
Danes bo na vrsti nastop amaterjev. Zjutraj bodo tekmovale v cestni vožnji ženske, popoldne ob 13. uri pa bo start za moške se nepoklicne kolesarje.
NOGOMET
Jutri začetek prvenstev tudi v slovenskih ligah
V obeh najvišjih slovenskih ligah nastopa tudi sedem primorskih enajsteric
Dva tedna za zveznimi ligaši bodo jutri tudi klubi slovenske nogometne lige in obeh conskih lig kre nili v boj za točke. Primorsko bosta v SNL zastopala Koper in Izola, v ZNCL pa Vozila, Piran, Tolmin, Adria in Primorje.
Kako se bodo odrezale primorske enajsterice v letošnjem prvenstvu?
V	SNL lahko pričakujemo boljše rezultate od Kopra, ki ima letos še večji izbor igralcev, kot od Izole, ki je ostala brez okrepitev, povrh vsega pa je še zgubila Čotarja, Fur-laniča, Milinkoviča, Pertiča in Prašnikarja. Navijači Izole so pesimisti, saj je bila njihova ekipa že spomladi v veiiki krizi.
Primorske ekipe v zahodni conski nogometni ligi startajo z različnimi upi, oziroma cilji. V taboru lani tretjeuvrščenih Vozil so precej am biciozni in se želijo čimprej vrniti v SNL.
V	zadnjih prijateljskih tekmah pa se je izkazalo, da njihova ekipa s trenutno postavo ne more računati na prvo mesto. Odlični «povratnik» Gulin je namreč težje poškodovan, tako da je vprašanje, koliko bo lahko sploh igral. Ostali novi igralci (Gorjan, Petrovčič, Cuder in nekateri mladinci) pa sami ne morejo nadomestiti velikih izgub standardnih igralcev (Miliviča, Majiča, Pri-biča, Krajnika, Lebana II.).
Igralski kader lani petega Pirana je ostal »ad aeta*. Pirančani napovedujejo start na prvo mesto. Njihov optimizen ni nerealen, saj so že lani precej solidno igrali. Zaradi nekaterih spodrsljajev pa so bili »šele* peti.
Tolmincem, ki so bili lani šesti, letos ne bo predla najboljša. Kapetan Ristič se je poslovil od aktivnega igranja, Andabaka in Veličko-
je, Moser. Cavalcanti, Poggiali in Francioni.
V	italijanski ekipi mislijo vsi na veliki podvig Gimondija. Ta je izjavil. da mu je proga všeč in je trenutno v dobri formi. Zilioli in Bitossi sta poudarila, da bo na tako naporni progi zmagal res najboljši kolesar. Zilioli je dodal, da se bo šele po prvih sto kilometrih odločil za napad, če bo imel dovolj moči. Dancelli je povsem okreval po padcu na dirki »Tirre-liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiirtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin
Na turnirju v Bazovici
Brej in Bor v finalu
Včeraj se je nadaljeval v Bazovici ženski odbojkarski turnir za trofejo bazoviških žrtev.
Rezultati:
Bor — Sokol 2:1 (15:6, 7:15, 15:8)
Sokol — Primorec 2:0 (15:7, 15:11)
BOR - PRIMOREC 2:0 (15:13,
15:8)
Postave posameznih šesterk:
BOR: Bezeljak, Pečar, Švagelj,
Artač, Hrovatin, Bolčina, Kalan,
Barej.
SOKOL: Škerk, Rebula, Colja, Zidarič, Furlan, Luksa, Verša, Petelin, Ban, Husu, Švab.
PRIMOREC: A. in G. Buzleta, M. in V. Padovan, Kralj, Dragoni, Fer-luga, Čuk, S. in A. Kralj, Milkovič.
V	prvi tekmi je Bor po razmero ma uravnovešeni igri premagal dekleta nabrežinskega Sokola. V prvem setu so borovke zmagale z lahkoto, v drugem pa so nekoiiko po pustile. To je Sokol tako izkoristil ter je prišel prvi do petnajstice. V odločilnem nizu so požrtvovalne 'n bolj izkušene Borove igralke strle odpor Nabrežink ter tako osvojile set in tekmo.
V	drugi tekmi se je moral Sokol precej potruditi, da je premagal še-sterko Primorca. Mlade Trebenke so nudile Nabrežinkam precejšen odpor. Kljub zelo mladi a obetajoči postavi, se je Primorec požrtvovalno boril, ter je v drugem setu odvzel bolj izkušenim nasprotnicam kar enajst točk.
Tekma med Borom in Primorcem bi kmalu prinesla presenečenje.
Trebenke so namreč nudile Tržačankam izredno zagrizen odpor in v prvem setu bi kmalu izsilile izid v svojo korist. Toda borovke so u-veljavile svojo izkušenost in so nato v drugem setu prepričljivo odpravile svoje nasprotnice.
Danes se bo turnir nadaljeval s J finalnimi srečanji, ki se bodo odvijala po naslednjem sporedu:
20.30 Gaja - Primorec za peto mesto 21.15 Sokol - Zarja za tretje mesto 22.00 Breg - Bor za prvo mesto.
Z ženskega odbojkarskega turnirja Zarje v Bazovici:	minuto počitka
trenerji vedno izkoristijo za koristne napotke igralkam (zgoraj Zarja, spodaj Gaja)
vič sta službeno premeščena, nekaj igralcev pa menda noče več nastopati, ker jim uprava kluba ni izpolnila njihovih zahtev. V prvo moštvo bodo tako vključili nekaj mladincev, kaj več kot za obstanek se pa najbrž ne bodo mogli boriti.
Igralski kader Adrie je tudi doživel velike spremembe. Nova postava mirenske ekipe pa je na zadnji tekmi z Vozili dokazala, da se lahko poteguje za mesto v zgornjem delu lestvice. Če pa bodo igrali tako neborbeno in živčno kot na prejšnjih pripravljalnih tekmah, lahko tudi izpadejo.
Ajdovsko Primorje je pred letom izpadlo, ker so trije igralci (Peter Brecelj, Kotnik in Marjanovič) prestopili k tedanji Novi Gorici, odlični srednji napadalec Batagelj pa je bil v JLA. Letos bodo Ajdovci spet igrali vidno vlogo, njihovo borbeno in ostro igro pa bodo nasprotniki občutili pbsebno na igrišču v Ajdovščini.
V prvem kolu bodo na sporedu naslednje tekme SNL:
Izola — Drava
Rudar (Trbovlje) — Koper
Aluminij — Slivnica
Rudar (Velenje) — Nafta
Ilirija — Branik
Slavija - ŽNK Kladivar
Pari prvega kola v ZCNL pa so:
Primorje — Tolmin
Adria — Litija
Piran - LTH
Jesenice — Vozila
Triglav — Usnjar
Zagorje — Hrastnik
BOKS
V peresni kategoriji
Gomez svetovni prvak
TOKIO, 3. — Antonio Gomez, petindvajsetletni boksar iz Venezuele, je včeraj premagal Japonca šoza Saijya z k. o. v petem krogu, ter je tako osvojil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije (\TOA). Gomez je že drugi boksar iz Venezuele, ki je v času dveh mesecev osvojil svetovno prvenstvo. Pred njim je to uspelo njegovemu rojaku Alfredu Marcanu, ki je prav tako v Tokiu premagal z k. o. v desetem krogu domačina Hirošija Ka-bajašija.
Gomez je do sedaj opravil 37 dvobojev, od katerih je samo enega izgubil, v 24 pa je zmagal pred koncem. Saiyjo je stopil 38-krat na ring: 29-krat je zmagal, sedemkrat je bil poražen, dvakrat pa je boksal neodločeno. Naslov svetovnega prvaka je osvojil v septembru leta 1968, ko je premagal Američana Raula Ramosa. Od tedaj ga je branil sedemkrat, prvič pa proti Petru Gomezu, ki je Antonijev brat.
Antonio Gomez je pričel srečanje zelo napadalno, saj si je zagotovil do konca četrtega kroga nekaj točk prednosti. V petem delu pa je svoje akcije še poostril, s silovitimi udarci v glavo je zmedel nasprotnika ter ga je kar trikrat podrl na tla. Po tretjem »knock downu» je sodnik srečanje prekinil ter je proglasil Gomeza za zmagovalca. V petem krogu je Saijyo zdržal le 2 27 .
ATLETIKA
PALERMO, 3. — V mednarodnem ženskem atletskem dvoboju v Palermu je Kanada premagala Italijo s 73,5:61,5.
# * *
Na evropskem mladinskem vaterpolskem prvenstvu v Barceloni je v drugem dnevu Madžarska premagala Italijo z 8:2.
OBVESTILO
ZSŠD sporoča, da se vpisovanje za 12. slovenske športne igre začne danes, 4. septembra, v Trstu, Ul. Gcp-pa 9, od 11.30 do 13.30. Sprejemanje prijav se zaključi 8. septembra. Informacije na tel. št. 31119.


r^°bu gozdiča Ana že sušila njuni srajci, ki ju je bila
27.
s0 °orazd je že po nekaj dneh v bataljonu ugotovil, da jif &e začele uresničevati Wolfove prerokbe. V sebi je čutil j^hoto, obhajala sta ga malodušje in tesnoba: kaj bo s podarjenim življenjem?
ftu. rigadnemu komisarju je odkrito povedal, zakaj mu je iwl0r Wolf omogočil pobeg. Že med pogovorom pa je spoz-je resnica bedasta krepost in da ga je nepopravljivo
(ibttiii. Vsaka še tako bedasta laž o pobegu bi bila zanj Nš& kot resnica. Toda Gorazd ni hotel biti pred partijo ne tizer ne lažmik. Izpovedal se je iskreno in njegova vest
^kti kot resmca- Toda Gorazd ni hotel biti pred partijo ne mama.
toe °braz brigadnega komisarja pa se je podaljšal, postal uraden in le še formalno ljubezniv. Gorazdu se je 1« j o, da se pogovarja s tujcem, ki bd imel z njim rad 8o ^ ko opravka, kolikor je najbolj nujno potrebno. «Mno-L b°lj bi mu menda godila vest, da sem umrl kot muče-si je dejal.
lj, y dolgi koloni, razpotegnjeni po razdrapani kamniti goto, ' se je bataljon vzpenjal proU vrhovom bohinjskih da bi se vrnil na Jelovico. Opoldansko sonce je piljeno pripekalo.
h0.Gorazd se je ozrl proti skalam. Zgoraj, takoj za predor ^o, sta stopala Dren in Orlov. Bila sta precej stran Predhodnice in od glavnine bataljona.
^ Sam se je pomešal med borce. Puško je vrgel čez ple-^ J**1 obesil nanjo obe roki. Pogled mu je zdrsnil od blešče-obzorja v siva tla, razjedene škraplje in šrbasto kamelje!!. ^er ni bilo prostora ne za travo ne za drevje, Ziv-Se mu je zazdelo neoiadoma podobno tej ostrorobi uiti poti, kjer je posameznik podoben ubogi bilki, umi-J0*> v pesku.
G^kar je postal komunist, je bil prvič razočaran, čeprav
si tega ni hotel priznati. Gestapovski diverzantski poizkus Wolfove agenture je razburil duhove v bataljonu. Vsi, poklicani in nepoklicani so sodelovali v sumničenju in iskanju špijona toda zaman. Med borci so razglasili za napadalca oba pobegla. Hkrati so ugibali in sklepali vsak zase.
Gorazd je tudi Drenu odkrito povedal, kako je bilo; in bil mu je hvaležen, da mu je vsaj on verjel in mu še zaupal.
Orlov je prvi odkrito namignil, da ne verjame njegovi zgodbi.
«Pazimo se ga, Dren! Vse, kar prihaja skozi roke gostilničarke, mi je sumljivo. Da bi pa Nemci tako slabo varovali bataljonskega komisarja, je povsem neverjetno. Spomni se Hrasta, Grabarja in podobnih — kdo bd si mislil, da je tako z njimi? Poglej Gabra — kdo ve, kaj je z njim? Spomni se na vse tiste, ki smo jih že postrelili. Povem ti, da bom odslej spal samo z enim očesom.«
Dren se ni strinjal z mnenjem Orlova, da Gorazdu ne bi smeli več zaupati. To je povedal tudi Gorazdu. Skušal ga je celo potolažiti, naj potrpi. Nekaj časa ga bodo opazovali, sumničili, je dejal, ko pa bodo videli, kakšen je v bojih in z ljudmi, bodo	spoznali, da so se zmotili.
«Prav ima	Dren,« si	je dejal Gorazd. «Samo živce	in
zaupanja vase	ne smem	izgubiti. Tudi Drena so bili	obsodili na smrt,	pa jo je	le izvozil...« Zavedajoč se,	da	se
pričenja trda preizkušnja, je stisnil pesti in dvignil glavo.
V oči se mu je uprlo žgoče sonce, po licih so mu drsele kaplje grenkega potu.
Pred njim se je lahkotno prestopal Vojko, za njim Primož in Travnikarjev Pajk in Keča sta bila na začelju čete. To so bili komunisti, ki jih je vzgojil on, zato se Je najbolje počutil med njimi. Imeli so ga iz srca radi, verjeli so mu in mu še zaupali, in prav to ga je napravilo močnega. V njihovi družbi se je otresal malodušja. Prepričan je bil, da se pri njih ne bodo razrasle strupene zeli Orlovih sumničenj. Njega pa se je res bal. Take ljudi je že srečal v gibanju: menili so, da je bolje, če se osumljenca
znebiš — čeprav utegne biti nedolžen — kot pa da tvegaš, da jo zavoljo njega izkupa bataljon ali celo brigada.
Kolona je zavila na skalovito pobočje dva tisoč metrov visoke Rodice. Svet se je odpiral, razgledovali so se po verigah	gora in	počasi lezli v strmino. Hodili so kar po
občutku. Dren je prekiel vodnike, ki so speljali bataljon na ovčjo stezo — prav zdaj, ko bi jo najbolj potrebovali, je je zmanjkalo. Tudi on je bil zamorjen. Razmišljal je o vsem, kar mu je povedal Orlov. Tu In tam se mu je porajalo vprašanje, če nima morda on prav. «Ce je z Gorazdom	res kaj	narobe, bo zdaj, ko ga	je	opozoril, laže
pogubil	bataljon	in njega. Kako zavratno	so	zastrupili ves
svet in	življenje	samo!« si je dejal. Odpel	si	je ovratnik —
od skal je žehtela taka soparica, da je komaj dihal, želel si je, da bi vsaj za nekaj časa zapustil Gorenjsko, kjer je največ gestapovskih mrež in pasti. V isti sapi pa se je sramoval: saj je divizija zato prišla na Gorenjsko, da bi razbila gestapovska gnezda in potrgala njihove mreže...
Iz premišljevanja ga je zmotil ropot letalskih motorjev. Na njegovo povelje se je ves bataljon razkropil in polegel po skalovju. Brnenje je naraščalo. Trije messerschmitti so drseli proti njim. Nizko so preleteli greben gore.
Na vrhu se jim je odprl nenavadno grozljiv pogled. Pod sinjo kupolo brezoblačnega neba so zagledali gorovje v vsem prelestnem veličastju. Od zasneženega Triglava, ki se je dvigal visoko nad vse, so se noter do morja vlekli venci vrhov, razbrazdano hribovje se je izgubljalo v Šimih planotah.
((Primorska gori!« je vzkliknil Jelen.
Iz hribovja, zavitega v vijoličast čad, so odmevale zamolkle eksplozije. V nebo se je v presledkih dvigalo šest stebrov dima. Bili so čedalje večji, podobni pestem, ki so pravkar zrasle iz zemlje.
«Naše vasi gore na Cerkljanskem!«
((Ofenziva, orkamadona!« je vzkliknil Orlov. «Na vseh straneh poka — če ni že invazija...«
Razgrnil je karto in ugotovil, da gore vasi nad Idrijo,
tam kjer so se tolkli pred dvema mesecema. Izpljunil grenko slino.
žalostni so polegli po tleh. Nekateri so bili od t: doma in mislili so na najhujše. Kadarkoli so se vrnili i mov na Primorsko, so našli nova pogorišča In mrtve va:
Jelen, ki je vse dni pazil na Gabra, se je z njim Drenom zlezel na skalno vzpetino. Gaber mu je podr palico, na katero je Jelen pritrdil zastavo mrtvega ba ljona s Pokljuke, prepojeno s krvjo in razcefrano od falov. Zataknil jo je v škrapljo in jo obložil z debelim 1 menjem. V vetru je zastava oživela, se zganila in zaf polala. Jelenu se je utrnila solza. Tik nad očmi je začt kljuvajočo bolečino, kot bi mu pod očesom tičala kros Tudi Dren se je zazrl v slovensko trobojnico. Spogled sta se.
Onstran lesketajoče se gladine Bohinjskega jezera, ul njenega v sive skale, je pod vrhovi triglavskega predgo valovalo zeleno morje. Tam je spal mrtvi bataljon, tam ležala skrivnost njegovega tragičnega konca... Drena je s nflo pri srcu. čudna tesnoba ga je preplavila, kadar gledal to zastavo, včasih ga je obhajala groza...
«Kadar ladja tone, ostane kapitan na njej,« se je spo nil besed zasliševalcev. Neštetokrat se je prebujal pon v pošastnih sanjah. Padli tovariši so se mu prikazov iz plamenov s črnimi, nakaznimd obrazi, krvavi so lež v snegu... Dolga kolona senc se je razblinjala v prah se spet vračala.
«Kriv si!« mu je očital glas iz teme. «Nisem kriv,« zarjovel in planil pokonci.
Med plapolanjem zastave je slišal glas mrtvega batal na: «Kriv sl, ker sd ostal živ!«
Sedel je k Jelenu.
((Jelen, morala ga bova poiskati. VOS ga še ni dobil, bom jaz padel, ga poišči ti! Ne pozabi! Govoril sem Bliskom, vzel te bo s seboj; skupaj z živanom sd bo: ogledala vse pastirje in drvarje. Ti ga boš prepoznal.«
(Nadaljevanje sledi)
Uradniitvo
Podružnic«
Uprav«
TRST
GORICA
TRST
Ul. Monrecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnin«
MaaaCno 1.100 lir — vn«pr«I, pollafn« 6.100 lir celoletne 11.000 lir letna naročnin« za inozamstvc 15.500 lir	I/ SFRJ posa-
oeLna, ‘tay,ilka 1— din,r' mesečna 14._ dln< !etna 140 _ dirl( o ni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoč večun pri Narodni banki v L)ubljanl 501-3-2j®(J
«ADIT» - DZS, Liubljana, Gradišče 10/H nad telefon 22
Oglas)	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200,
upravni 300, legalni 400. osmrtnice m sožalja ?00 lir »Mali Ofl . 50 lir beseda Oglasi ra tržaško m goriškc pokra|ino se naročalo _, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliclti Hali
4. septembra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala in tiska
zn.im
PO POŽARU GRŠKEGA TRAJEKTA HELEANNA
Grška vlada je zahtevala osvoboditev D. Anthipasa
Dr. Perrone hoče ugotoviti kapitanovo odgovornost za ravnanje posadke pri reševanju potnikov



'' ; .[*•
A' * %
S/mStj^i\ik	iM|
Prizor s strojnica mosta na trajektu Ledra
BRINDISI. 3. — Danes je namestnik državnega pravdnika dr. Perrone ponovno pregledal grški trajekt Heleanna. Skupaj z državnim prav-dnikom so pregledali ladjo tudi častni grški konzul v Brindisiju Angelo Titti, poveljnik pristanišča polkovnik Carlesimo in častnik grške mornarice. čigar imena niso sporočili. Slednji je dobil včeraj dovoljenje, da stopi na ladjo.
Zgleda, da se je dr. Perrone odločil za ponoven pregled ladje po včerajšnjem zasliševanju kapitana Heleanne Demetriosa Anthipasa. ki je trenutno za zapahi v zaporu v Brindisiju. častnika so obdolžili množičnega nenamernega umora, da je vkrcal preveč potnikov, da je odplul brez potrebnih varnostnih naprav in da ni pomagal potnikom v trenutku nesreče. Zgleda, da se državni prav-dnik zanima posebno za to obtožbo ker je baje včeraj postavil kanita nu več vprašanj o poteku dogodkov Dr. Perrone naj bi imel namreč na men. da točno ugotovi verodostojno« Izjav potnikov, ki so obtožili kapi tana, da je prvi zapustil ladjo in n dal posadki navodil za reševanje pot nikov.
Do sedaj ni še znano, če bo držav ni pravdnik snrejel Anthinasovo proš njo. da ga izpusti na začasno svobodo. Ve se pa, da je grška vlada posredovala pri italijanskih oblasteh za Izpustitev kapitana in za vrnitev Heleanne grškemu lastniku.
Atenski dnevnik sKelefterios koz-mos» piše danes, da so v zadnjih dveh tednih izbruhnili kar trije požari na ladlah grške družbe Efthy-miadis. Prvi požar je uničil Helean-no, drugi je izbruhnil v ponedeljek na trajektu Ledra in tretji je izbruhnil v sredo na 01ympii.
Dnevnik trdi, da so grške pristaniške oblasti uvedle preiskavo, da bi ugotovile, če gre za sabotažo ali za čisto preprosto naključje.
Izvedelo se je tudi. da je včeraj prispel v Atene ladijski komisar Heleanne Photis Mikropoulos. Neki dnevnik je objavil njegovo sliko, kjer so razvidne posledice o-peklin, ki jih je komisar dobil zaradi požara.
Včeraj je grški minister za mornarico Iakas ostro napadel nekatere tuje tiskovne agencije in časopise, ki naj bi strumentalizirali požar na Heleanni za blatenje grške mornarice. Minister je dejal, da ima Grčija veliko mornariško tradicijo in niena mornarica do pičice spoštuje mednarodne pomorske predpise, posebno pa tistega o varnosti človeka na morju. Poudaril je tudi, da grške pristaniške oblasti zelo strogo nadzorujejo in pregledujejo vse ladje. Nato je Iakas pohvalil kapitana Heleanne^ in posadko ladje za njihovo junaško ravnanje, ker so rešili 97,5 od sto potnikov.
Iakas je nato pohvalil italijanske oblasti za njihovo pomoč, vendar je obžaloval, da so zavzele tako stališče do kapitana. Poudaril je dejstvo, da se ie nesreča pripetila izven italijanskih državnih voda in zato naj bi bile edino grške oblasti pristojne za vodenje preiskave.
Po govoru ministra .je zaprosil za besedo neki potnik grškega trajekta, ki je potrdil lakasove besede in je dodal, da je na krovu vladalo tako mirno vzdušje, da so nekateri potniki posneli potek požara.
V zvezi z varnostjo grških trajektov družbe Efthymiadis, je danes neki italijanski tednik objavil poročilo nekega potnika L.P., ki se je peljal od Patrasa do Brindisi-ja. Ta potnik je zahteval od potovalnega urada listek za italijanski trajekt Appia. vendar so mu odgovorili. da ta ladja nima več prostora. Poeneje pa je zvedel od drugih potnikov, da ie bilo na italijanski ladii še dovolj prostora.
Ker se je gospodu L.P. mudilo, je moral odpotovati z grškim trajektom Ledra. Ta je prispel v pristanišče ponoči s štiriumo zamudo, kar zgleda, da se dogaja precej pogosto. Ob vkrcanju je nastala na krovu prava gneča, ker so potniki slutili, da število listkov presega število razpoložljivih kabin. Naslednje jutro, ko so se potniki zbudili, so s presenečenjem ugotovili, da trajekt še ni odplul iz pristanišča. Zahtevali so pojasnila od kapitana, katerega pa ni bilo mogoče dobiti. Ker so se zavedali, da je ladje v obupnem stanju, so zah-tevali od pristaniške policije, da pre-
gleda ladjo in preveri njeno sposobnost plovbe. Potniki so namreč videli, da so bili reševalni čolni neuporabni. Nekaterim je manjkalo krmilo, drugim pa so zamašili nekatere luknje z zamaški iz plutovine. Pristaniške oblasti so odgovorile, da ne morejo ukreniti ničesar, ker ima ladja ciprško registracijo, čeprav pripada grški družbi.
Med plovbo se je trajektu dvakrat pokvaril motor. Moral se je ustaviti sredi morja za potrebna poplavila prepuščen na milost in ne milost valovom, ker ni bilo več mogoče upravljati ladje. Neki potnik je tako komentiral plovbo: »Ravno tako je bilo, ko smo se vračali iz Afrike, ob koncu ujetništva v nemških taboriščih.*
Nekateri potniki so ob pristanku v Brindisiju poljubili trdna zemeljska tla, veseli, da so prišli živi in zdravi spet na kopno.
Posebno zanimiva pa je zavarovalna listina te ladje, ki praktično ne krije nobene nevarnosti, ker točka 1 izključuje iz pogodbe vsako tveganje, ki bi izhajalo iz požara ladje in brodoloma, tudi če bi se te nesreče pripetile zaradi nepravilnega upravljanja ladje.
Ciklon «Lilly» v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 3. — Ciklon Lilly, ki je pustošil dva dni v Mehiki, je povzročil veliko materialno škodo, poleg tega pa pogrešajo devet ribičev. Ciklon je povzročil največjo škodo v mestecu Puerto Val larta, kjer so stalni nalivi povzročili večje poplave.
Mehiški predsednik Echevarria je poslal na področje nesreče reševalne skupine. Njihovo delo je zelo otežko-čeno zaradi prekinitve komunikacijskih sredstev.
Kolera v svetu
ŽENEVA, 3. — švedske zdravstvene oblasti so' obvestile svetovno zdravstveno organizacijo — OMS, da so zabeležile na švedskem en primer kolere. Glasnik mednarodne organizacije je pojasnil, da gre za neko 56-letno šve-dinjo, ki se je vrnila z letalom domov iz Španije, kjer je bila na oddihu. Ženska se je počutila slabo, ko se je vračala z letalom na Švedsko. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili navzočnost virusa cel tor*.
Mednarodne zdravstvene oblasti so takoj obvestile Španijo, ki je uvedla preiskavo.
Mednarodna zdravstvena organizacija je nadalje sporočila, da je bilo do konca prejšnjega tedna prijavljenih 3.500 primerov kolere na vsem svetu. Od začetka letošnjega leta so zabeležili na svetu nekaj več kot 118.000 primerov kolere. Levji delež obolenj v zadnjem času si delijo Indonezija, Indija (begunci iz Vzhodnega Pakistana) ter Filipinski otoki.
Obsojen ameriški vohun na Kubi
HAVANA, 3. — Danes je kubansko revolucionarno sodišče obsodilo na deset let zaporne kazni francoskega državljana Pierra Golendorfa. Kubanska tiskovna agencija, ki je sporočila vest, je naznanila, da je sodišče obsodilo Francoza, ker je ta deloval za ameriško vohunsko službo CIA.
Golendorfa so aretirali 18. februarja. Ob aretaciji je priznal, da je delal za ameriško vohunsko službo. Procesu je prisostvoval tudi predstavnik francoskega veleposlaništva
RIM, 3. — Skoraj zagonetna detektivska dogodivščina magnetofonskih trakov, ki jih je policija posnela po telefonskih razgovorih mod osebami za katere domnevajo, da pripadajo mafijski organizaciji, se je pozitivno zaključila. Pristojne oblasti so sporočile, da so ti magnetofonski posnetki skupaj z raznimi drugimi predmeti v neki sekciji preiskovalnega urada rimskega sodišča, kjer so shranjeni «oorpora de-licti*. Kot je znano, so na magnetofonskih trakih posneti tudi razgovori med znanim mafijcem Francom Coppolo ter raznimi osebami, ki so zapletene, posredno ali neposredno, v mafijsko dejavnost.
Vest, da so magnetofonski posnetki zginili brez sledu, se je razširila že pred kakimi desetimi dnevi. Kar je povzročalo posebno zaskrbljenost, je bilo dejstvo, da se je za magnetofonske posnetke zanimala prav protimafijska komisija, ki jo je svoj čas imenoval italijanski parlament. Zakaj so ti posnetki nenadoma zginili, ko se je za njih začel zanimati ta najvišji parlamentarni organ? Odgovor na to vprašanje ni bil lahek, V ne-
niiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiHiimiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiimifiiuiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiii
Na krmi rešilnega čolna manjka krmilo
Poštar zaprt v nabiralniku
WREXHAM (Wales), 3. - Nekemu angleškemu poštarju se je pripetila res nenavadna nezgoda. Ko je jemal pošto iz nabiralnika je sunek vetra zapri vrata in nesrečnež je ostal zaprt v nabiralniku (pripomniti je treba, da so v Angliji poštni nabiralniki veliko večji kot pri nas in stojijo na tleh). Nesrečnež je biil zaprt tri dni v svoji nenavadni celici. Šele danes je neko dekle slišalo njegove klice na pomoč in obvestilo poštni urad. Presenečeni uradniki so odprli nabiralnik in so potegnili1 iz njega na pol mrtvega poštarja.
WASHINGTON, 3. - Na nekem medicinskem kongresu v Washingto-nu sta danes dva izraelska zdravnika predlagala nov sistem za zdravljenje prehlada.
Po mnenju izraelskih zdravnikov naj bi bilo namreč mogoče zdraviti prehlad s ohladitvijo palca na nogi. Onadva menita namreč, da sta nos in palec skupna »reflektorja* živčnega sistema, ko sta podvržena zunanjim učinkom. Zato naj bi ohladitev palca povzročila tudi znižanje temperature v nosu, kar bi znižalo odstotek vlage v nosni votlini in ugnalo prehlad.
KRITIČEN POLOŽAJ V ULSTRU
Enoletno dekletce ubito v belfaški katoliški četrti
Bombe so eksplodirale v vseh ulstrskih mestih
BELFAST, 3. — Položaj v Ulstru postaja iz dneva v dan bolj napet. Eksplozije bomb stalno razdejujejo glavna severnoirska mesta. Tudi danes je eksplodiralo kakih pet bomb, ki so povzročile veliko materialno škodo. V teh atentatih je ena o-seba dobila zelo hude poškodbe, na srečo pa ni bilo drugih človeških žrtev.
Prvič odkar je prišlo do spopadov v Ulstru med katoličani in angleško vojsko, je bil danes hudo ranjen britanski častnik in sicer major Robin Alers-Hankey. Ta je s svojim bataljonom stražil skupino gasilcev, ki so gasili požar, ki je nastal vsled eksplozije neke bombe, ko ga je nekdo zadel v trebuh.
V Londonderryju je bil ubit pripadnik policijske skupine «Ulster defence regiment*, ki je stražil pred vojašnico. Nenadoma se je policistu približal avtomobil iz katerega je nekdo izstrelil rafal, ki je pokosil vojaka.
«Ulster defence regiment* je poseben policijski odred, ki so ga u-stanovili po razpustitvi skupine «B speci als*.
Neznanci so danes v belfaški katoliški četrti ubili majhno dekletce staro komaj eno leto in pol. Tragedija se je pripetila popoldne, ko je iz nekega avtomobila nekdo stre-
PO VEČ KOT SEDEMDNEVNEM ISKANJU
Našli so posnetke pogovorov meti mafijti
Magnetofonski posnetki bodo v kratkem na razpolago protimafijski komisiji
TRST A
7.15,	8.15, 11.30, 14.15, 17.15,
20.15,	23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 1L35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi;
12.40	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Festival zabavne glasbe v Števerjanu; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve, 18.30 Koncerti deželnih izvajalcev; 18.45 Pojeta Mina in Feliciano; 19.25 Jazz; 19.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 20.00 Šport; 20.45 Radijska igra; 21.15 Mauriacov orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Pesmi; 15.45 Knjižna oddaja; 16.00 Koncert pianista Lina Gardi ja.
KOPER
7.00,	8.00, 12.30, 14.00, 15.30,
20.15,	23.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.06 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Grtolanijev orkester; 15.15 Plošče; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Parada orkestrov; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Gadov ansambel- 20.00 Prenos RL: 23.20 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist Giacinto Prandelli; 12.10 Italijanske pripovedke; 13.15 La corrida; 14.10 Grr...; 15.20 Glasbena oddaja: 15.50 Srečanje z znanostjo; 16.00
SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 1971
Oddaja za bolnike; 16.30 2 + 2 - 5; 17.10 Veliki variete; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert; 21.06 Radijska igra; 21.35 Madžarska ljudska glasba;
22.10	Ital. sodobni skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Variete z Ginom Bra-mierijem; 11.50 Plošče; 12.30 Konec tedna z Raffaello; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Plošče; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 Alto gra-dimento; 17.40 Izven programa; 18.50 Draga Nada; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Opera; 22.40 Štafeta: 23.OS Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Italijanska glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Italijanska sodobna glasba; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Prenos iz Benetk; 19.15 Vsakove-černi koncert; 21.30 Simfonični koncert; 23.00 Radijska igra.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.55 Albinonijev koncert; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.20 Tele-mannova glasba; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.20 Berliozova trilogija; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.36 S pihalnim orkestrom p. v. Francija Puharja; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Plesi z
Balkana; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...
15.10	Vesela godala; 15.30 Poje sopranistka Ksenija Vidali; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 17.00 »Vrtiljak*;
17.40	Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Pihala v ritmu; 19.15 Georges Bizet: Simfonija št. 1 v C—duru; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana: 20.25 Pet minut za EP; 21.00 Zabavna radijska igra: 21.46 Ples v soboto zvečer; 23.20 Oddaja za naše izseljence: 00.05 Ples v soboto zvečer.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 žensko svet. prvenstvo v kolesarstvu; 13.50 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje: 18.15 TV za otroke: 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevnik: 21.00 Spored z Rito Pavone; 22.15 Sex stan: 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
16.45 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje; 18.30 Lahka atletika: 21.00 Dnevnik; 21.15 Človeška borba za življenje; 22.15 Balet Romeo in Julija; 22.40 Podelitev literarne nagrade.
JUG. TELEVIZIJA
10.35 TV v šoli; 16.53 Napoved sporeda; 16.55 Balkanske atletske igre; 20.00 Bratovščina Sinjega galeba; 20.25 Mozaik; 20.30 TV kažipot: 21.00 TV dnevnik; 21.35 Igre brez meja: 23.00 Nikoli grde besede: 23.40 Čudežni svet TV; 00.05 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
16.55 Balkanske igre; 20.00 Risanke; 20.30 Spored z Mino; 21.00 Dnevnik; 21.10 A. Borodin: Knez Igor.
katerih političnih krogih so začeli sumiti, da so zginili zaradi posredovanja vplivnih mafijskih krogov, na drugi strani pa so se prizadeti krogi branili te obtožbe, češ da so se z mafijsko zadevo ukvarjali kar trije preiskovalni organi in da je bilo treba sploh upoštevati dejstvo, dia je bil marsikdo od prizadetih na počitnicah.
No, nazadnje pa so le ugotovili, kje so posnetki shranjeni. Vest je sporočil dr. Achille Gallucci, ki je preiskovalni svetnik ter jo je pozneje potrdil tudi generalni pravd-nik Augusto De Andreis.
Kot poročajo, so z magnetofonskimi posnetki razpolagali razni sodniki, ki se ukvarjajo z mafijsko dejavnostjo v deželi Lazio. Rimski sodnijski preiskovalni organi se zanimajo predvsem za beg Luciana Liggia, za mednarodno trgovanje z mamili, ki naj bi imelo eno od svojih središč v Rimu ter z gradbenimi špekulacijami v bližnji okolici italijanske prestolnice.
Pristojni organi so pojasnili, da je treba pripisati nedavne dogodke v zvezi z magnetofonskimi posnetki vsaj deloma nedavni premestitvi sodnijskih uradov. Sporočajo nadalje, da bodo v kratkem poslali magnetofonske posnetke protimafijski komisiji.
Medtem se je zvedelo, da je kazensko sodišče v Palermu ukazalo, naj prepeljejo dva domnevna mafijca iz Neaplja na otok Asinara (Sas-sari). Po sporočilu pristojnih organov bodo prepeljali domnevna mafijca danes ponoči v zbirno središče mafijcev. Gre za 42-letnega Vincenza Boccafusca iz Palerma ter za 57-letnega Filippa Imperiale-ja. Oba sta že živela v prisilnem bivališču v okolici Neaplja.
ljal na otroka. Policija trdi, da v trenutku, ko so zadeli dekletce, ni bilo v bližini nobenega vojaka, zato izključuje možnost, da bi kdo po pomoti zadel otroka.
V mestu Enniskillen je neki u-službenec javnega stranišča nenadoma pritekel na cesto in je ustavil policijski avto. Agentoma je dejal, da je nekdo pustil v moškem oddelku kadeči se kovček. Agenta sta nemudoma stekla v stranišče in sta ga odnesla na prosto. Odvrgla sta kovček ravno trenutek pred eksplozijo.
Na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj zvečer organizirala radikalna sekcija »provisionals* organizacije IRA, je mladi angleški vojak Des-mond Perason dejal, da je dezertiral iz angleške vojske, ker je spoznal kako ravna britansko vojaštvo z zaprtimi katoličani. Izjavil je, da je bil zelo presenečen nad krutim ravnanjem angleških vojakov. Ker se je bal, da bo moral tudi sam tako ravnati z jetniki, je prosil za premestitev, toda oblasti niso ugodile njegovi prošnji. Zato se je odločil, da dezertira.
Predsednik vlade Irske republike Jack Lynch je danes ostro obsodil val nasilja v Ulstru. Tudi severnoirski ministrski predsednik Brian Faulkner je dejal, da so atentate izvedli brezvestni ljudje.
Predstavnik angleške vojske je dal danes bilanco eksplozije, ki je včeraj opoldne pretresla belfaško središče. Včeraj so namreč eksplodirale istočasno tri bombe, ki so razdejale sedež vladne stranke, u-pravno poslopje in večnadstropno garažo. V tem atentatu je bilo lažje ranjenih približno 50 oseb.
BENEŠKI DNEVNIK
Drevi se v Ceneboli prične praznik «Marije Bandinijice»
V okviru dvodnevne šagre bo tudi shod emigi*nto1
Danes se v Ceneboli, na skrajnem obronku zahodne Benečije nad Foj-do, prične dvodnevna šagra s shodom emigrantov, ki jo organizirata domači župnik in na novo ustanovljena sekcija društva slovenskih izseljencev.
Danes bodo odprli kioske ob 18. uri, od 20. dalje pa bo ples z orkestrom »The Lords*, jutri pa bo, po jutranji maši in procesiji, shod emigrantov s kulturnim programom. Ob 16. uri bo nastopil dolinski pevski zbor »Valentin Vodnik*, kateremu sledi koncert godbe na pihala iz Povoletta. V imenu prirediteljev bo spregovoril občinski svetovalec iz občine Brdo dr. Viljem Cerno. Sledil bo ples s prosto zabavo. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo.
Tragična smrt Edija Ferlctiča
Manzanu. >! koder se ie čer truden vračal v rojsiP .j Tu ie bil aktiven član ProsVUT ji društva »Rečan*, ponlagal P0^, tudi vri oraanizaciii shodov ^ štva izseljencev, v katerem ^ njegov brat. Silvii Feletič. 10 { ie mrzlično obiskoval d0™0, občini Grmek in pripravii°}. ^ topni sestanek domače sekcim štva slovenskih izseljencev. jj Smrt pa ie utrpala družim^ mladostnepa navdušenja, J1* ko ie delal za svoie ljudstvo, zaveden in napreden fant. u Vest o niepovi tragični smmj. žalostno odjeknila po vsej "Vjisi, ski dolini in se raznesla, kot ^ od hiše do hiše. Za Edi jem J vsi, posebno njegovi prijatriJ1 dekleta, ki so aa imeli radi
Smrtna kosa je predvčerajšnjim drugič neusmiljeno zamahnila v Beneški Sloveniji. Ugasnilo je mlado življenje komaj 25 let starega Bdijo Feletiča iz Dolenjega Grmeka.
Vračal se je z osebnim avtomobilom iz Manzana, ko ga ie zaneslo v tovornjak, ki je prihajal iz nasprotne strani. Težko se ie poškodoval. Nemudoma so ga odpeljali v čedadsko bolnišnico, kier pa je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Ranam je podlegel včeraj zjutraj.
Edi Feletič je bil poznan in priljubljen povsod po Rečanjski dolini. Zaposlen je bil v tovarni stolic v

Zpečer je žalostna novica tudi slovenske delavce v švich r jatelje iz društva izseljencev. s ^ terimi je delal. Mednje Je m legla žalost, ko se še rti zo° je rana za Avgustom Petričem. ^ umrl sredi poletja. Brat	^
z ženo in otroci živi v Orbe (s se je že podal na pot. stra Lea, ki dela v Belgiji- ^ je pač prekleta usoda, da slJjti rejo v Beneški Sloveniji zan* družine le ob pogrebih.	rfi-
K zadnjemu počitku ga bom0 ^ spremili v nedeljo predpolam pokopališču v Lesah. .
Težko prizadeti družini izr» naše globoko sožalje, tudi v nu društva izseljencev iz j« Edija bomo ohranili v levem trajnem spominu.	„n»jl
IZIDOR PRED^
«MaIenkost»
ki odvračajo
(Nadaljevanje s 4. strav*^-
in od 15 do 18. Naj bo pozimi, sezona ali ne. Tako "*L\. biti, ker so tako rekli v D« sami, kjer še pomisliti nairi0<ii-utegnpjo na življenjsko tev raznih služb potrebam ma. Toda letos je bilo to 9« Blagajnik akvarija je dcjaL jjl pozna po iztržku. Lani je P^Ljlii. v službo eno uro prej. P? . fl. Tudi do sto tisoč lir več je a
* * *	1ajj|
Bodimo pravični: letošnji 9 v turistični žetvi na Tržaškem^^i
gotovo botrujejo tudi
sn*^
Poletje se bliža koncu in z njim bo konec tudi prijetnemu kopanju v morskih vodah. Dekleti izrabljata še zadnje tople dni za prijetno sončenje in kopanje, tako da se bosta še za nekaj časa lahko ponašali s svojo zagorelostjo
težave, kot je, denimo, ,°neL^rfi nje vode. V Sesljanu in vse obaie je bilo in je 1 manj turistov, ker so baje 0 ^ časniki pri nas in po sveto ^ več* pisali že pred sezon®. nj dvomno, da je to vpliv«1 LjJjj Nemce, Holandce ali Švene-vprašajmo se tudi, ali so ok-enile v tem pogledu vse kar bi bile lahko?	„-.0»*
Komu gre pripisati odgov rprjV za vse te »malenkosti*, *fl jjjgi-gotovo odvračajo na tisoče stov od naših krajev? V toj)-nem gospodarstvu niso P0"' fj-ne le nekatere zgodovinske jf hitektonske stvaritve, arnf) treba imeti posiuh tudi z®a0jz»* «malenkosti», ki sem jih n“ ,n* v tem sestavku na dobrona^^^ namigovanja turistov več -„y nosti in ki se tudi vedno P^o-no radi vračajo v naše kral 'y Si' mara je imel še najbolj P^tel' cilijanec Asaro Lucca jj ^nijit lamare del Golfo pri Tra.??i n* ki je po več letih spet P0* s!f dopust v Trst, ko mi je Čanju v akvariju dejal: <1® st»-potrebuje tudi ljudi in ne rinskih palač ter spomemk®
DJ. PLANJA^,
....................1,11,11.............................................■IIIIIIIIIII.......................................iiikiiiiiiiiiii..............iiiiiiiiiiiiiiiim....................................um,,,,,..........................iiih,,,,iM"
TRŽAŠKI DNEVNIK
SESTANEK V PADRIČAH NA POBUDO KZ
OŠKODOVANCI ZARADI METAN0V0DA ZAHTEVAJO IZPLAČILO ODŠKODNINE
Pismeno vlogo Berzantiju so podpisali vsi prizadeti lastniki zemljišč
Na pobudo Kmečke zveze je bil predsinočnjim v prostorih prosvetnega društva na Padričah sestanek za vse tiste prizadete lastnike zemljišč, po katerih je bil speljan metanovod, za področje Opčin, Padrič, Trebč, Lonjerja in Spodnje Magdalene, ki se niso pogodili z družbo SNAM za odškodnino in so jim zato pred dvema letoma izdali dekret o dveletni zasedbi zemljišča.
Sestanek, ki se ga je žal udeležilo premalo oškodovanih lastnikov, je vodil tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk. Prisotnim je najprej razložil, kako so doslej potekala prizadevanja za dosego sprejemljive pogodbe - za odplača-nje odškodnine oškodovancem z družbo za metanovd SNAM in kakšni so bili uspehi teh prizadevanj. Kmečka zveza je zastopnikom družbe predlagala naj družba plača vsaj toliko, klikor je plačala za povzročeno škodo družba za naftovod, ki teče vzporedno z metanovodom. Po tej zahtevi naj bi družba SNAM plačala prizadetim lastnikom zemljišč, po ka-
terih je stekel metanovod, vsaj 250-350 lir za kvadratni meter za služnost in dodatne stroške za morebitne nasade ali gradbene objekte.
Družba teh pogojev ni sprejela in je ponujala le 1250 lir za linearni meter, kar bi pomenilo samo 57 lir za kvadratni meter, če računamo, da gre za 22 metrov širok pas. Poleg tega je družba izbrala še drugo pot. Svojega zastopnika je pošiljala od hiše do hiše, da je lastnike prepričeval naj podpišejo pogodbo. Nekateri so res nasedli tej taktiki, 73 oškodovancev pa ni podpisalo. Tem lastnikom so zato 4. avgusta 1969 izdali dekret o dveletni začasni zasedbi zemljišča, ki ga je na podlagi posebnega zakona podpisal predsednik deželnega odbora Ber-zanti.
Dve leti sta tako mimo in družba se še ni oglasila, zemljišča pa so medtem še zasedena in njihovi lastniki še niso prejeli nobene odškodnine. V ta namen je Kmečka zveza sklenila, kakor je na sestanku povedal Lucijan Volk, da
bo poslala deželnemu predsedniku Berzantiju posebno pismeno vlogo s prošnjo, naj posreduje pri družbi SNAM za pravično rešitev tega vprašanja, predvsem ker je sedanje zadržanje družbe protizakonito. Pismeno vlogo bodo podpisali vsi prizadeti lastniki. V primeru, da bi tudi ta ukrep ne zalegel, bodo morali lastniki ubrati pravno pot.
Berzanti in Del Gobbo v Avstraliji in Argentini
Predsednik deželnega odbora Ber zanti in svetovalec Del Gobbo sta se včeraj vrnila z obiska furlanskim in tržaškim rojakom v Avstraliji in Argentini. Predstavnika deželnih oblasti sta prispela 22. avgusta v Buenos Aires, kjer so ju toplo pozdravili številni izseljeni prebivalci iz naših krajev. Odtod sta dr. Berzanti in Del Gobbo odpotovala v Rosario in Cordobo, kjer se je ponovil topel sprejem. V dneh 28. in 29. avgusta sta se udeležila 11. kongresa furlanskih skupnosti v Argentini (v tej deželi živi približno 200.000 izseljenih Furlanov), in sicer v Men-dozi oziroma v San Juanu pod Andi. Ob tej priliki je predsednik Berzanti pojasnil izseljencem prizadevanja deželne uprave v prid deželanom, ki živijo zunaj meja Furlanije-Julijske krajine.
Med svojim bivanjem v Argentini, sta predsednik Berzanti in svetovalec Del Gobbo imela večkrat priliko slišati uradne pohvalne besede za pridnost in prizadevnost
izseljenih Furlanov. V številki* merih so bili prav izsdJ ^j0vi' naše dežele med prvimi * p0vi|J
bili prav
—^	med prvimi & <,#
telji novih zaselkov in ce jsed$ mest. Kakor znano, sta Pre“j te?
znano, sia e-- , m-Berzanti in Del Gobbo Pre obiskala Avstralijo ter Sf . s furlanskimi in tržaškim* ljenci, ki živijo v mestih 19 Adelaide, Melbourne, Br,i9D,ta f Perth. Predstavnika deže^ pira^tl meravala obiskati tudi vendar pa je predsednik _Dsta s* med potjo rahlo zbolel t®* pr®0 zato vrnila v domovino tn predvidenim datumom.
Svetovalci KPI pri predsedniku deželnega sveta
V skladu z mandatom.
v skiaau z manaa»»« . ju* o komiteja KPI za Furlani.!0 sko krajino so deželni ^ piri komunistične partije šli » r* sedniku deželnega sveta P bezziiu (KD) in zahtevali * P sklicanje izredne seie s o0., kateri bi razpravljali i*1 Jjoč ,:h brili nujne ukrepe za r jta podpore kmetovalcem.^ . ^tin^ prizadela suša in zračni raJj°'.(r Ribezzi je sprejel na jJoA vodjo svetovalske skupin® uija. ki sta ga spremiiai“.ari. „ svetovalca Lovri h a in razgovoru ie Ribm^sP^
si pridržuje pravico SK“^eln° 'jr svet po posvetovanju z	SU.
do. s katero bi se bilo 1 o 0 razumeti o postopku razP1 vedenih problemih.