Ptuj, torek, 12. julija 2005
letnik LVIII • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
' iliiiboliu. Sloiniu ponbu 44 - 671/100 taiL EmUje 0)2:122 - lai i/k^
Mi že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?

3Jp
mara
še 50 dni
www.perutnina.com
Po naših občinah Sp. Podravje •
Ptujski župan zasluži manj kot direktor Športnega zavoda
Stran 5 Po naših občinah Ormož • Predsednik nadzornega odbora nepreklicno odstopil
Stran 5
Kultura
Ptuj • Prvo bralno teraso zmotil dež
Stran 6

Tednikov pogovor
Anton Brglez •
Včasih smo igrali in plesali po skednjih Stran 3
Po naših občinah Po naših občinah Šport
Lenart • Koliko so Ptuj • Odprli prvo Nogomet • V sredo
vredne duševne bole- kompostarno zaprte- še enkrat z Zilićem in
čine direktorice LTO
Stran 2 Po naših občinah Ormož • Pobuda za referendum - neresno dejanje
Stran 4
ga tipa v Sloveniji
Stran 4
Grižoničem
Stran 1
Šport
Judo • Judo postaja na Ptuju paradni šport
Stran 8
Šport
Rokomet na mivki
• Bo dosegel priljubljenost odbojke
Stran 9
9770040197077
Uvodnik
Upanje umre zadnje
v nedeljo se je končala loterijska mrzlica, ki je trajala kar nekaj časa, saj je bila zadnja sedmica izžrebana v 10. krogu, 10. aprila, ko je bila vredna dobrih 115 milijonov tolarjev. V skladu za sedmico se je nabralo rekordnih 765 milijonov tolarjev, ki sta si jih v nedeljo razdelila dva srečneža. Tudi lotko je dobil dva nova lastnika, ki sta bogatejša za slabih 60 milijonov tolarjev. Zraven dobitnikov so srečni tudi župani občin, kjer imajo srečneži stalno prebivališče, saj 15 odstotkov davka na dobitek pripada lokalni skupnosti.
Kaj pa ostali? Glede na nedeljske vrste pred vplačilnimi mesti Loterije Slovenije je verjetno kar nekaj takih, ki so po objavi izžrebanih številk nehali sanjati o milijonarski bodočnosti, ko so ostali praznih rok ali so dobili tolažilno štiri-co, vredno 811 tolarjev.
Celotna Evropa je znana po loterijskih mrzlicah, ampak vseeno imam občutek, da smo Slovenci pri tem nekaj posebnega. Tudi če pogledamo razne razprodaje, akcije in počitnice v zadnjem hipu, traja kar nekaj časa, da ugotovimo, da smo plačali preveč ali da smo dobili bistveno manj, kot smo pričakovali. Tudi v preteklosti smo Slovenci v svoji naivnosti doživeli kar nekaj takšnih akcij, ki so marsikoga streznile. Tu mislim predvsem na razne nakupe avtomobilov in stanovanj. Marsikateri Slovenec se je streznil, ko je ugotovil, da je namesto visokih donosov pri naložbah ostal brez vloženega denarja. Nekateri si tudi veliko obetajo od EU, vendar bodo tudi ti ugotovili, da Evropa ni tisto, o čemer so sanjali. Tudi najbolj naivni bodo to spoznali, če ne prej, zagotovo po uvedbi evra. Tudi naši politiki se zavedajo slovenske naivnosti, zato volivcem obljubljajo tisto, kar si želijo slišati. Torej lahko ob koncu zapišemo, da smo Slovenci narod, pri katerem upanje umre zadnje.
Zmago Šalamun
Na borzi
Da se lahko tudi na Ljubljanski borzi tečaji premaknejo v pozitivno smer, je pokazal prvi julijski teden. Ob 550 mio SIT dnevno sklenjenih poslov, kar je za petino več, kot je bilo povprečje prejšnjega meseca, sta indeks SBI20 in PIX pridobila šest desetink odstotka.
Razlog za zmeren optimizem tiči predvsem v delnicah Krke. Prodajni uspeh prvega polletja družbe je v skladu z načrti, tako da so prihodki od prodaje v prvih šestih mesecih za 13 % presegli lanske prihodke v enakem obdobju. Tečaj delnice Krke seje v zadnjem tednu povzpel za 2 %.
Delničarji Luke Koper so uspeli izvesti redno letno skupščino delničarjev, kjer je država uspela s svojim predlogom zamenjave nadzornega sveta. Poleg tega so si delničarji dodelili tudi 245 SIT dividende. Ravno zaradi zapadlosti upravičenja do dividende se je vrednost delnic Luke Koper v petek znižala za 2,5 %.
Največji vzpon so v zadnjem tednu doživele delnice Dela, ki so se podražile za več kot 5 %. Zadnji petkovi posli pa so se sklepali pri 30.900 SIT. V ozadju nakupov se širijo govorice oprevzemu s strani enega nemških založnikov, saj trenutno poslovanje ne upravičuje tako visoke cene.
Rezultati Intereurope v prvih petih mesecih kažejo petodstot-no zaostajanje za načrtovanimi, ki je po mnenju uprave zaradi sezonskega vpliva posla, vendar bodo to do konca leta nadoknadili.
Kljub temu da se bliža čas skupščine in s tem povezano izplačilo dividend, se je cena delnicam v zadnjem tednu znižala.
1. julija so Terme Ilidža, d. o. o., BiH, ki so v 90% lasti Term Čatež, d. d., odprle vrata Termalne rivijere Ilidža. Vrednost projekta znaša okoli 16 milijonov evrov. Termalna rivijera Ilidža se nahaja na 15 hektarjih in skupno 5.631 m2 termalnih vodnih površin. Na bazenih Termalne rivijere Ilid-ža pričakujemo preko 500 000 obiskovalcev letno.
Med investicijskimi družbami velja omeniti delnice družbe NFD1, ki so se v zadnjem tednu podražile za 2,5 %. V sredo je cena delnic dosegla vrednost 330 tolarjev, kar je najvišja vrednost od sredine aprila.
Med investicijskimi družbami se je znižala vrednost edino delnicam Zlate Monete 1, kjer je v preteklem tednu zapadla pravica do 12 tolarjev dividende.
Matija Lipar,
investicijski analitik
ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22,1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana ViRi: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Lenart • Bivša direktorica LTO toži občine
Koliko so vredne duševne bolečine?
Občine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana so z družbeno pogodbo 12. januarja 2000 ustanovile gospodarsko družbo Lokalna turistična organizacija Slovenske gorice in zagotovile ustanovni kapital 4.480.000 tolarjev.
Občine bi morale v skladu z zakonom namesto gospodarske družbe ustanoviti LTO v obliki zavoda, vendar tega niso storile. Družba z omejeno odgovornostjo je po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter Službe vlade RS za zakonodajo neprimerna oblika turistične organizaciji in jo je potrebno nadomestiti z javnim gospodarskim zavodom. Po navedbah bivše direktorice Vesne Murko so omenjeno napako občine spoznale same, saj so pripravile sklep za statusno preoblikovanje d. o. o. v zavod, vendar tega sklepa niso realizirale. Omenjene občine so kasneje sprejele še sklep o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice, vendar ga niso nikoli realizirale.
Po navedbah Murkove je bilo že takoj po ustanovitvi LTO jasno, da se omenjena gospodarska družba ne more sama financirati, saj nobena od občin ni zagotovila osnovnih pogojev za delovanje, zaradi neustrezne pravne organiziranosti pa LTO ni mogla pridobiti sredstev za financiranje s strani Ministrstva za gospodarstvo. Ker občine niso zagotavljale sredstev za poslovanje LTO, je slednja ostala brez denarja in ni bila sposobna servisirati svojih obveznosti, zato je bil podan pred-
log za stečaj, ki ga je uvedlo in zaključilo Okrožno sodišče v Mariboru.
Bivša direktorica Vesna Murko je v stečajnem postopku priglasila 2.125.167 tolarjev terjatev iz naslova neizplačanih in premalo izplačanih plač, vendar iz stečajne mase ni prejela ničesar, saj ta ni zadoščala niti za stroške vodenja stečajnega postopka. Ta sredstva sedaj zahteva od ustanoviteljic, občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Murkova v tožbi navaja, da je zaradi neizpolnjevanja obljub toženih strank (občin) glede financiranja in neizvrševanja sklepov o statusni spremembi družbe trpela velik strah in negotovost glede možnosti nadaljnjega preživetja in je takšno nezakonito stanje pri njej porušilo duševno ravnovesje. Zaradi telesnih bolečin in neugodnosti ter zaradi prestanega strahu Murkova zahteva od občin milijon tolarjev odškodnine, torej skupaj 3.125.000 tolarjev.
Tožene stranke (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana) očitke v odgovoru na tožbo zavračajo z obrazložitvijo, da je Murkova z imenovanjem na mesto direktorice LTO Slovenske gorice, d. o. o., prostovoljno in zavestno sprejela vsa tveganja, ki so povezana s tem delovnim mestom. Sama je bila tudi odgovorna za slab finančni položaj in tako tudi za duševne
Sedem (ne)pomembnih dni
Obtožujoči julij
Podobnost med julijskimi bombami v londonskem podzemlju, med samomo-rilsl<imi atentatorji v Iraku in Afganistanu in deset tisoč muslimanskimi žrtvami pred desetimi leti v bosansko-hercegovski Srebrenici ni zgolj naključna. Povsod imamo opravka s pobesnelim brezumjem in sovraštvom, ki še zdaleč nista omejena zgolj na eno vero, eno ljudstvo ali eno državo. Povsod si je nekdo zamislil, da je nasilje edino in najbolj prepričljivo sredstvo za doseganje različnih (političnih in drugih) ciljev. Povsod se zgroženo sprašujemo, ali se je dalo vse skupaj preprečiti ali vsaj omiliti.
Popolne varnosti seveda ni. Lahko pa govorimo o maksimalnih naporih (in maksimalnem sodelovanju) v skupnih naporih za doseganje čim večje varnosti. Pri tem je še kako pomembno, da tudi varnost ne bi postala predvsem privilegij najbogatejših držav in najvplivnejših osebnosti, da skratka večja ali manjša varnost Londona (in kateregakoli drugega mesta po svetu) ne bi bila odlo-
stiske, strah in skrbi. Po navedbi občin, ki so za zastopanje pooblastile občino Lenart, zavračajo kot brezpredmetne tudi navedbe Vesne Murko, da je v stečajni postopek priglasila svojo terjatev iz naslova neizplačanih plač in iz nje ni nič dobila, saj se terjatev nanaša na družbo in ne na družbenike, torej občine. Tožene stranke
- občine so tudi prepričane, da je tožnica ves čas vedela za nesposobnost družbe za poslovanje ter insolventnost, zato bi lahko, oziroma morala že prej podati predlog za likvidacijo družbe. Spora ne želi komentirati nobena od vpletenih strani, vsi pravijo, da bodo počakali na odločitev sodišča.
Zmago Šalamun
S stečajem LTO Slovenske gorice je svoje poslanstvo zaključil tudi Ovtar - varuh Slovenskih goric, registrirana blagovna znamka.
čilno odvisna predvsem od tega, kje so v določenih trenutkih razporejene (in zaposlene) posamezne policijske in druge grupacije. Ob nedavni bombni tragediji v Londonu namreč ravno ni manjkalo namigov, da so teroristi izkoristili tudi to, da so se varnostne sile izrazito ukvarjale predvsem z zagotavljanjem varnosti državnikov iz znamenite skupine osmih najbolj razvitih držav na svetu, katerih sestanek je organizirala prav Velika Britanija. Zaradi tega naj bi nekoliko popustila varnostna budnost v Londonu in v drugih mestih. Po svoje postajajo neprepričljiva in problematična tudi zagotavljanja predstavnikov notranjih varnostnih služb in policije o tem, da v njihovem delu ni bilo »napak«, pa da niso imeli kakšnih posebnih in prepričljivih znamenj, da se pripravlja kaj strašnega.
Po vseh letih boja proti terorizmu, ki je dobil še zlasti po tragediji v New Yorku pred štirimi leti, že prava obeležja vojna, bi se morali zdaj že natančneje vprašati, kakšne učinke daje. So metode tega boja prave in edino možne? Ali kljub vsemu ni vse skupaj preveč zoženo zgolj na nekaj tistih regij in tistih držav,
ki tudi sicer »pokroviteljsko« obvladujejo svet in ali morda svetovna skupnost ne zapravlja edinstvene priložnosti, da bi ravno ob soočanju s strahotami terorizma znova bolj enakopravno združila ves svet, prisilila vse k sodelovanju in opredeljevanju. Terorizem se namreč zagotovo ne da poraziti zgolj z njegovimi sredstvi, ampak predvsem z ustvarjanjem novega, boljšega svetovnega ozračja, spoštovanja in zaupanja, sestavni del česar mora biti tudi zavestna množična obsodba terorizma kot sredstva za reševanje kakršnihkoli svetovnih problemov. V zvezi s tem se postavljajo novi (in pomembni) izzivi tudi pred organizacijo Združenih narodov, ki predvsem pri takšnih vprašanjih ne bi smela ostajati brez jasnih stališč in brez opazne vloge.
Zgodovina človeštva, tudi novejša, je polna tragičnih dokazov, kam, v kakšne tragedije in povsem brezizhodne položaje lahko pripelje splošna nezainteresiranost (in neodgovornost) pri odzivanju na posamezna krizna stanja in pri preprečevanju krvavih dram, ki seveda niso povezane samo s terorizmom. Ko se ta teden v Srebrenici poklanjajo spominu skoraj deset tisoč pobitih mož in otrok, katerih glavna krivda je bila, da so bili muslimani, se ne zgražajo samo
nad divjanjem srbskih vojsk, ampak predvsem tudi nad brezbrižnostjo svetovne organizacije, Evrope in Amerike, ki niso znale pravočasno preprečiti genocida in zaščititi nedolžnih žrtev.
Seveda je še dodatna ironija, da sta glavna krivca za pomor - general Mladić in politik Karadjić - še vedno na svobodi in nedosegljiva mednarodnemu sodišču v Haagu. Mnogi komentatorji se v pisanju o srebreniški tragediji poslužujejo najrazličnejših prispodob, ena od teh je tudi ta, da bodo duhovi srebreniških žrtev še dolgo krožili po Evropi in po svetu trkali na vest številnih najugodnejših (svetovnih) politikov tistega časa, ki preprosto niso znali (ali hoteli?) opraviti svoje naloge. Prvi človek EU za zunanjo politiko Javien Solana priznava: »Vsi mi nosimo pečat in moramo biti ponižni zaradi svoje nesposobnosti, da bi preprečili ta nepopisen zločin
Po Srebrenici sta se Evropa in svet zdrznila in učinkovito reagirala. Kljub temu pa ostaja še naprej poglavitno in aktualno vprašanje: zakaj je v mednarodnih odnosih toliko neodločnosti, toliko za-mudništva in tako malo volje za učinkovito ukrepanje, ko je treba braniti in zaščititi nekatere temeljne človekove pravice in vrednote.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZS
Ptuj • Tednikov pogovor z Antonom Brglezom, častnim občanom občine Kidričevo
Včasih smo igrali, plesali in peli po kolarnicah in skednjih
Redko najdeš med ljudmi tako zagnanega, kot je Anton Brglez iz Cirkovc, ki je življenje posvetil svojemu kraju in ljudem ter promociji njihovih običajev in navad. V 36 letih vodenja je s Folklorno skupino Vinko Korže imel prek 1300 nastopov in z njimi sloves štajerskih plesov ter polanskih običajev ponesel širom po svetu.
Zaradi njegovega izjemnega prispevka na področju razvoja in uveljavljanja kulture v občini so mu ob letošnjem prazniku občine Kidričevo izročili listino častnega občana; torej razlog več za povabilo na nadvse zanimiv klepet.
Tone, prvih 78 let je za vami, vaše življenje pa je od rane mladosti predano kulturi. Kdaj ste se z njo začeli resneje ukvarjati?
"S kulturo sem tako ali drugače povezan že od rane mladosti, saj sem vedno rad pel in plesal, z resnejšim delom na tem razgibanem področju pa sem pričel takoj po vojni, leta 1945, ko smo v Šikolah, od koder izhajam, pod vodstvom Jožeta Beriba-ka ustanovili dramsko skupino. Ker ni bilo ustreznega prostora, smo igrali, plesali in peli kar po kolarnicah in skednjih v domačem kraju, pa je bilo prav tako lepo, morda še lepše kot danes.
Isto leto sem se zaposlil v takratni Tovarni aluminija v Kidričevem, kjer sem se takoj vključil v dramsko in pevsko sekcijo DPD Svoboda. Čeprav sem do upokojitve delal v TGA, smo ogromno peli in igrali po širšem ptujskem območju in nikogar ni motilo, da smo se na nastope vozili kar s tovornjakom."
Kdaj pa vas je življenjska pot zanesla v Cirkov-ce?
"Leta 1955, ko sem se kot 28-letni mladenič oženil in se preselil k ženi Mariji, sem k "Pekovim" so rekli, ker je bila tu včasih pekarna. In ker je Marija plesala pri folklorni skupini, me je takoj navdušila, sicer pa sem se vključil tudi v dramsko sekcijo. Bil sem zelo zagnan in delaven in verjetno so me zato leta 1959 izvolili za predsednika prosvetnega društva Cirkov-ce.
Kot predsednik tega društva sem se zavzel za poživitev aktivnosti in sekcij, takoj smo ustanovili moški pevski zbor, ki ga je vodil Roman Premzl, kmalu zatem pa še mešani pevski zbor, dramsko in tamburaško skupino.
Poleg tega smo med prvimi na vasi v Cirkovcah uvedli svoj gledališki abonma, skratka Cirkovčani smo bili na višku kulturne dejavnosti v takratni občini Ptuj. Igrali, plesali in prepevali smo doma in na prireditvah v okolici, pevci in tamburaši pa smo prvič nastopili v Izoli."
In kdaj ste prevzeli folklorno skupino?
"Kmalu po smrti Vinka
Koržeta. Tukajšnja folklorna skupina je bila do leta 1961 čisto v njegovih, privatnih rokah. On sam je izbral in določil, kdo je lahko plesal v skupini in jo tudi uspešno vodil. Po Koržetovi smrti je skupina eno leto na ptujskem kurentovanju nastopila sama, pod vodstvom cirkov-ške mladine. A vedel sem, da tako ne bo šlo naprej.
Kot predsednik društva sem povabil nekaj resnih plesalcev na pogovor in predlagal, da Koržetovo delo nadaljujemo v okviru prosvetnega društva. Leta 1963 smo to tudi storili, na letni skupščini pa smo na mojo pobudo folklorno skupino uradno poimenovali po Vinku Koržetu. Delo je spet zaživelo imeli smo kar 20 rednih plesnih parov, v okviru društva pa sta bila zelo dobra tudi dramska sekcija in pevski zbor. Skupaj nas je bilo v društvu zagotovo več kot 100."
V glavnem pa ste se posvečali folklori, ste tudi plesali?
"Pa še kako in kar precej dolgo. Odkar smo folkloro priključili k društvu, sem bil njen duhovni vodja, koreograf, organizator in mened-žer, celih 36 let je bilo tako. Moram pa povedati, da smo sprva delovali v zelo težkih pogojih, saj smo vadili v stari in mrzli dvorani. V veliko pomoč mi je bil Maks Medved, sicer pa smo skrbeli tudi za svoj podmladek, saj smo na osnovni šoli ustano-
Foto: M. Ozmec
Ob letošnjem občinskem prazniku so Antonu Brglezu izročili listino častnega občana.
vili otroško folklorno skupino, ki jo je prva vodila Slava Knaflc.
Veliko in radi smo vadili, kar se je seveda tudi poznalo, raziskovali smo našo preteklost in odkrivali nove in nove stare plese in pesmi. To so nepozabni trenutki zadovoljstva, saj smo oživili marsikaj, kar je bilo sicer usojeno na pozabo, veliko plesnih parov je našlo svojo
srečo prav tu in marsikateri par je postal tudi zakonski. Če smo imeli težave, smo jih z dobro voljo prešli, največ težav pa je bilo zaradi glasbenikov - instrumentalnih spremljevalcev, saj se je samo v času mojega vodenja zamenjalo 17 skupin muzi-kantov."
Sloves cirkovške folklore in štajerskih plesov ste ponesli tudi v svet. Kje
Foto: M. Ozmec
Anton Brglez: »Včasih smo igrali, plesali in peli kar po kolarnicah in skednjih.«
vse ste nastopili?
"O jej, tega je bilo pa res veliko, prepotovali smo skoraj vso Evropo, bili smo na Siciliji, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Liechtensteinu, Nizozemskem, Švedskem, Poljskem, pa v Češki, Belorusiji, na Madžarskem, v Bolgariji ter seveda v vseh republikah bivše Jugoslavije, ponekod celo večkrat."
Na nastopih ste poželi številna mednarodna priznanja. Katero vam pomeni največ?
"Meni osebno pomeni največje priznanje prvo mesto in zlato odličje, ki ga je prejela naša folklorna skupina na mednarodnem folklornem tekmovanju alpskih dežel, leta 1985 v italijanskem Trentu, saj smo zmagali v konkurenci znanih skupin iz Francije, Italije, Švice, Avstrije, Hrvaške in Slovenije."
Tam v vitrini vidim, da ste za svoje delo tudi vi prejeli številna pomembna priznanja. Katero vam je najljubše?
"Ponosen sem na vse, še posebej pa na odličje svobode ZKO Slovenije s srebrnim in zlatim listom, na zlato plaketo ZKO Ptuj, pa na zlato plaketo bratstva in prijateljstva, na častnem mestu je tudi zlata značka ZKO Slovenije, veliko je tega, skupaj je več kot 30 vidnejših."
Kot strokovnjak za folkloro in etnološko izročilo ste v zrelih letih postali celo predsednik CIOFF Slovenija, oziroma zveze
ljudskih tradicijskih skupin Slovenije?
"Zame je to velika čas in obenem odgovornost, z dr. Brunom Ravnikarjem sem sicer deloval v ClOFFu že po letu 1985, skupaj sva našo državo zastopala na svetovnih skupščinah ClOFFa na Sardiniji, v Poreču, Švici in Rusiji. Ko sem leta 1999 prosvetno društvo Cirkovce predal novemu predsedniku Davorinu Urihu, pa sem se lahko tudi temu bolj posvetil.
Gre za izredno promocijo naše folklore in tradicije v svetu, sicer pa sem še sedaj častni predsednik ClOFFa. Bil sem tudi prvi predsednik Združenja folklore podravske, pomurske in koroške regije in celih 18 let podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj. Ob tolikih zadolžitvah in aktivnostih je včasih trpelo tudi družinsko življenje, zato sem za veliko pomoč in podporo hvaležen ženi Mariji, ki je žal že pokojna, ter sinu Zvonku in hčerki Marinki, ki sta mi še sedaj vedno ob strani."
Če bi bili še enkrat mladi, ali bi pustili svojih 40 najbolj luštnih in "plodnih" let folklori?
"Brez pomisleka, čeprav je bilo velikokrat tudi težko. Moji sošolci so dokončali višje šole in imajo zato zagotovo boljše življenjske pogoje kot jaz, ki sem zadovoljen s tem, da se pač folklorist. Ampak tudi to nekaj velja, da sem po svetu skoval številna znanstva in prijateljstva, da me poznajo marsikje po svetu, kamor pridejo naši ali drugi Slovenci.
Veste, nekoč smo se vozili kar s kolesi, z vprežnimi vozovi in delali vse brez kakršnega koli denarnega obvestila, po nastopu pa smo se zadovoljili tudi s kosom kruha in kozarcem vode. Če danes to poveš mlademu človeku, bo mislil, da si neumen, nihče ni pripravljen storiti kaj zastonj, vse strmi le k denarju."
V življenju ste zares veliko naredili. Kaj pa danes, ali ste še vedno aktivni?
"Kolikor se da; v domačem kraju sem še član vaškega odbora Cirkovce, redno se udeležujem vseh kulturnih in drugih prireditev. Po tem, ko mi je lani umrla žena Marija, pa dneve v domači hiši, kjer živi tudi hčerka Marinka z družino, v glavnem preživljam s psom Rikom ob obujanju lepih spominov. Še sreča, da jih imam zares veliko."
Martin Ozmec
Ptuj • Odprli prvo kompostarno zaprtega tipa v Sloveniji
Velik gospodarski in ekološki prihranek
V CERO Gajke so 7. julija odprli novo sodobno kompostarno zaprtega tipa, prvo te vrste v Sloveniji, kjer proces aktivnega zorenja poteka v halah in je računalniško voden. Gradnja je stala 640 milijonov tolarjev, 255 milijonov tolarjev je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, 77 milijonov je ekološke takse, preostanek pa so sredstva, zbrana iz cene ravnanja z odpadki, ki jo plačujejo občani s Ptujskega.
V začetku bo kompo-starna delala z zmanjšano zmogljivostjo, čez tri ali štiri leta pa naj bi že delala s polno zmogljivostjo, lahko bo sprejela 12 tisoč ton bioloških odpadkov, iz katerih bo izplenila šest tisoč ton komposta. S sprejemom evropske zakonodaje smo v Sloveniji uvedli tudi kriterije za izgradnjo objektov povezanih z ravnanjem z odpadki.
"Najdražji del v celotni verigi predstavlja deponija za odlaganje, ki je danes že dosegla strošek 70 evrov po kubičnem metru. V tem smislu lahko ugotavljamo, da je predelava odpadkov izrednega pomena. Ne glede na zakonske obveznosti je smiselnost ločenega zbiranja in nadaljnje obdelovanje ter predelava odpadkov edino upravičena. Novo kompo-starno smo zgradili z velikimi napori. Analiza strukture odpadkov kaže, da biološki odpadki predstavljajo približno 40 odstotkov celotne mase. To pomeni, če nam bo uspelo iz te mase izločiti samo 50 odstotkov bioloških odpadkov, bomo lahko v desetih letih prihranili najmanj 1,5 milijona evrov direktnih stroškov. Ena od poti k tako zastavljenim ciljem je predelava bioloških odpadkov na način kompostiranja. Na ta način želimo izločiti kar največje količine bio mase ter s tem surovini dati novo vrednost. Predelava pa bo dala še druge pozitivne učinke, med drugim se bo zmanjšala obremenjenost okolja. Največji delež pa predstavlja zmanjšanje intenzivnega investiranja v deponijo samo. Odpadke je najbolj smotrno predelovati in odstranjevati v regionalnih centrih. Podjetje Čisto mesto si zato prizadeva, da bi obvladovalo celotno verigo in logistiko ravnanja z odpadki, kar je v skladu z evropskimi trendi in razvojnimi priložnostmi, ki smo jih ustvarili," je ob odprtju kompostarne povedal direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter.
Gajke - razvojna priložnost ožjega in širšega okolja
Na Ptuju so po besedah državnega sekretarja v ministrstvu za okolje in prostor mag. Marka Starmana šli najdlje in najbolj kvalitetno pri odlaganju odpadkov, v smeri, ki je edino možna in ki se ji mar-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Aljoša Ternovšek je v vlogi Duleta blagoslovil najnovejšo pridobitev v CERO Gajke: "Če bi uspeli "kompostirati človeški intelektualni gnoj", v Sloveniji gnoja ne bi primanjkovalo, postal bi lahko tudi prvi izvozni artikel," je prepričan, a patent bo šele potrebno razviti.
Proces kompostiranja se odvija v halah in je računalniško voden. Med ogledom (od leve) Drago Klobučar, mag. Marko Starman, dr. Štefan Čelan in Andrija Koter.
skem zelo ponosna na novo pridobitev v Centru za ravnanje z odpadki Gajke, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je vesel, da bo ministrstvo projekt podpiralo tudi v nadaljnjih fazah razvoja. Na Ptujskem si že dlje časa prizadevamo, da bi javna podjetja spremenili v t. i. razvojna podjetja. Vso do sedaj pridobljeno znanje je potrebno nadgraditi, ga združiti in se s tako usposobljenimi ekipami prijavljati na domače in mednarodne razpise ter pridobljeno znanje in izkušnje prenesti v širši prostor, je med drugim poudaril ptujski župan. Pozval je vlado in ministrstva, da pristopijo k izdelavi koncepta zakonskih podlag, da se bodo taka podjetja in organizacije lahko organizirali ter normalno delovali. Zdajšnja zakonodaja ne omogoča jav-nega-zasebnega partnerstva, ki je v teh primerih nujno potrebno. V MO Ptuj si prizadevajo za organizacijo teh-nološko-razvojnega centra za okoljske študije in razvoj. V lanskem razpisu za evropska sredstva niso uspeli, ker gre za dober projekt, letos naj bi z njim uspeli. "Prizadevali si bomo, da bomo s tehniko za obdelavo bioloških odpadkov, s katero razpolagamo, vzpostavili še druge predelovalne obrate, da bi v Gajkah nastala zanimiva ekološko industrijska cona, v kateri bi se lahko zaposlilo med 200 in 300 ljudi ter bi bila generator znanja in razvoja," je še povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
sikje v svetu neupravičeno upirajo. Pohvalil je dosedanje dobro sodelovanje s podjetjem Čisto mesto in MO Ptuj ter drugimi, ki sodelujejo v projektu CERO Gajke.
"Ministrstvo je projekt podprlo že v zasnovi in ga še vedno podpira s sofinanciranjem. Tovrstni tehnološki postopek pomeni enega izmed ključnih elementov dolgoročnega ravnanja z odpadki, zato bo ministrstvo še naprej podpiralo tako občine, ki gravitirajo na CERO Gajke, kot tudi sam Center, saj ga bo v prihodnosti potrebno oblikovati v smislu reciklažnega objekta za vse ločeno zbrane odpadke, posebej še za gradbene odpadke in odpadke elektronske industrije. Ministrstvo bo z vso resnostjo podprlo tudi ambicije podjetja, da razvija na tem mestu po-
seben tehnološki center, ki bo namenjen izobraževanju kadra na področju ravnanja z odpadki in razvijanju dobrih praks na tem področju. Tudi zato, ker je podjetje skupaj s sodelavci že pokazalo visoko strokovnost pri vodenju in izvedbi projektov. Ta projekt je lahko tudi vzorčni primer dobrega načrtovanja in izvedbe ne samo na območju Republike Slovenije, temveč tudi širše," je ob odprtju prve kompostarne zaprtega tipa v Sloveniji povedal mag. Marko Starman, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor.
Nove zaposlitvene možnosti
Mestna občina Ptuj je z ostalimi občinami na Ptuj-
Od tod in tam
Ormož • Pobuda za referendum - neresno dejanje
Župan občine Ormož Vili Trofenik je prejšnji teden sklical novinarsko konferenco, na kateri se je odzval na pobudo Koalicije Slovenije za razpis referenduma v zvezi z letnim programom prodaje stvarnega in finančnega občinskega premoženja.
Slednje moti predvsem prodaja občinskega deleža v Komunalnem podjetju Ormož, župan pa mora na pobudo reagirati v osmih dneh. Kot je poudaril župan, se oglašajo podpisniki, ki sprašujejo, ali občina želi prodati deleže v Komunalnem podjetju za dvajset milijonov tolarjev. »To enostavno ne drži, saj je postopek prodaje premoženja podrobno predpisan v zakonu o javnih financah, v občinskem proračunu pa jasno piše, da so pričakovanja od prodaje finančnega premoženja 170 milijonov tolarjev, kar pobudniki vedo, saj so to zapisali tudi v svoji pobudi. Ta pobuda za referendum je popolnoma neresna oziroma ima druge namene,« je pojasnil.
Tako je prepričan, daje pobuda sredstvo za podtikanja, saj naj bi občinski svetniki iz vrst Koalicije Slovenije spoznali, daje bilo nesodelovanje pri sprejemanju rebalansa proračuna napaka. »Koliko bo realizirana prodaja manj kot enoodstotnega deleža v Geoplinu, 30,33-odstotnega deleža v Komunalnem podjetju in deleža v družbi Termal, je stvar postopka, saj vrednost finančnega premoženja ugotavlja zapriseženi cenilec na podlagi referenčne liste, ki jo objavlja ministrstvo za finance. Občina bo z željo po čim večjem finančnem izplenu tudi izbrala najprimernejšo metodo prodaje, ki pa bo javna, saj bo pogodbo obravnaval občinski svet,« je nadaljeval župan Trofenik, ki je prepričan, da noben od argumentov vlagateljev pobude za referendum ne drži. Kot razlog za prodajo finančnega premoženja je navedel dejstvo, da občina kupuje drugo finančno premoženje, in sicer 100-odstotni delež v Domu za starejše občane. »Ker so bili podpisniki proti Domu, očitno želijo, da bi ga kupil kdo drug,«pojasnjuje. Prav tako je Trofenik utemeljevanje Koalicije Slovenija, da so proti prodaji manjšinskega deleža v Komunalnem podjetju zato, ker le-to opravlja koncesijske službe, ocenil kot neresno, saj, kot pravi, po evropski zakonodaji ne bi smeli zaupati poslov povezanim osebam, do jeseni letos pa je treba nekatere odgovore posredovati tudi evropskim inštitucijam. Ob zaključnem poročilu o sofinanciranju programa Life bo tako potrebno podati tudi odgovor, ali je občina povezana s Komunalnim podjetjem, zato morajo situacijo čimprej rešiti, premoženje pa je tudi dobro prodati v trenutku, ko ima to še svojo vrednost. »V vsakem primeru sem prepričan, da bo občina delež v Komunalnem podjetju prodala najmanj za petkrat višjo ceno od tiste, s katero seje zavajalo podpisnike pobude,« je zaključil župan, glede prodaje občinskega deleža v podjetju Termal pa je pojasnil, da je vse odvisno od naslednjih tednov, saj bodo v tem času rezultati raziskav v geotermalni vrtini pokazali vrednost te družbe.
Kot je pojasnil Vili Trofenik, so referendumi možni o splošnih aktih lokalne skupnost, sklep občinskega sveta, na katerega se sklicujejo pobudniki razpisa referenduma, pa ni splošni akt, zato ob tem dvomi o resnosti, strokovnosti in poštenosti njihovih namer, saj je prepričan, da gre za vzbujanje pozornosti in kampanjo pred volitvami naslednje leto, obenem pa župan Trofenik meni, da se želijo pobudniki s tovrstnimi aktivnostmi izogniti odgovornosti zaradi nesodelovanja pri sprejemanju rebalansa letošnjega občinskega proračuna.
Natalija Škrlec
Trnovska vas • Odgovorili na tožbo župana
Svetniki občine Trnovska vas so se v četrtek, 7. julija, sestali na 22. redni seji. Najprej so obravnavali poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja občine v letu 2004. Odbor ni ugotovil nobenih nepravilnosti.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli zaključni račun občine za leto 2004 ter se seznanili tudi z revizijskim poročilom o delovanju nadzornega odbora, ki ga je izdalo Računsko sodišče. Sodišče občini priporoča, da prouči določila statuta občine glede delovanja nadzornega odbora. V statut občine se naj predpiše obvezna obravnava poročil nadzornega odbora na sejah občinskega sveta in pisni odziv organov občine oziroma nadzorovanih oseb na poročilo nadzornega odbora. Svetniki so tudi soglašali s podelitvijo koncesije Tomažu Schaubachu, zdravniku specialistu družinske medicine. Ta bo v Trnovski vasi delal polni delovni čas, ko pa bo občina Sv. Andraž zagotovila prostore, se bo polovico programa izvajalo pri Sv. Andražu. Sprejeli so tudi osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj in se odločili za pogodbeni odnos. Sprejeli so tudi sklep o prodaji nepremičnine v Črmlji.
Občinski svetniki so podali tudi odgovor na tožbo, ki jo je vložil župan Karl Vurcer zaradi nestrinjanja z ugotovitvenim sklepom občinskega sveta o njegovi razrešitvi na osnovi odstopne izjave, ki jo je župan naslovil na občino 20. aprila. Svetniki menijo, da so ravnali v skladu z veljavno zakonodajo, saj so sklep sprejeli na osnovi odstopne izjave župana. Iz dopolnitve odstopne izjave, ki jo je župan posredoval čez dva dni po odstopu, so razbrali, da je to pojasnitev odstopa, ki nepreklicuježupanove odstopa. Ob koncu seje je podžupan občine Franc Pukšič seznanil svetnike z delom občine Trnovska vas v zadnjem obdobju.
Zmago Šalamun
Ptuj • Plače direktorjev, ravnateljev javnih zavodov, županov
Ptujski župan zasluzi manj od direktorja Športnega zavoda
Po ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu je odprava plačnih nesorazmerij v javnem sektorju »delanje reda pri plačah«.
Najbolj bodo pridobili župani malih občin, okvirno naj bi se njihove plače po zadnji različici predloga odloka ministra za javno upravo zvišale tudi do trikrat. Sicer pa se bodo povišale plače vsem županom.
Trenutno še veljavne plače županov se gibljejo od 282.177 do 919.090 tolarjev bruto, kolikor zasluži županja mestne občine Ljubljana. Župani malih občin, ki imajo do 3 tisoč prebivalcev, teh je na Ptujskem kar nekaj, trenutno še zaslužijo 282.177 bruto plače. Plača ptujskega župana
sodi v skupino od 15 do 30 tisoč prebivalcev (takšno ima še 22 županov slovenskih občin) in naj bi po zdajšnjih kriterijih znašala 644.976 tolarjev, sam pa je za Štajerski tednik povedal, da v povprečju prejema bruto plačo v znesku 662 tisoč tolarjev oziroma neto 394 tisoč tolarjev, skupaj z malico. Petinsko je zaposlen v Bistri; s 1. julijem plače tam več ne prejema, ker se je projekt, ki ga je vodil, iztekel. Majsko izplačilo zanj na Bistri je znašalo 82 tisoč tolarjev. Dokler ni novega projekta, plačil iz Bistre
ne bo.
Župani občin s 3 do 5 tisoč prebivalcev zaslužijo 403.110 tolarjev bruto, po novem bo njihova bruto plača 683.672 tolarjev. Najnižjo bruto plačo pa bodo po novem prejemali župani občin z do 2 tisoč prebivalci, 607.782 tolarjev. Pod-lehniškemu županu, prav tako žirovskemu, prvemu manjka do številke 2 tisoč 76 prebivalcev, drugemu do številke 5 tisoč 68 prebivalcev, ter še nekaterim pa se bo splačalo, da bodo spodbujali rodnost, s tem si bodo tudi povišali pla-
Foto: Črtomir Goznik
Podlehniški župan bo sicer po novem imel znatno višjo bruto plačo, če pa bo občini uspelo pridobiti še 76 novih občanov, se bo lahko »preselil« v višji plačni razred - iz skupine županov, ki bodo po novem prejemali bruto plačo v višini 607 tisoč, v skupino, v kateri znaša osnovna bruto plača 683 tisoč tolarjev.
Ormož • Z županove tiskovne konference
Predsednik nadzornega odbora nepreklicno odstopil
Na novinarski konferenci, ki jo je prejšnji teden sklical župan občine Ormož Vili Trofenik, je beseda tekla tudi o negativnem mnenju, ki ga je na delovanje nadzornega odbora občine Ormož podalo Računsko sodišče Republike Slovenije.
Župan je dejal, da Računsko sodišče opozarja na pomanjkljivosti statuta, v katerem kot negativno šteje možnost, da župan oziroma občinski svet od nadzornega odbora zahtevata pregled poslovanja katerega od proračunskih porabnikov, saj bi to lahko pomenilo, da nadzorni odbor ni samostojen organ. Prav tako Računsko sodišče opozarja, da v statutu ni zapisano, do kdaj mora nadzorni odbor predložiti svoj finančni načrt za prihodnje leto, na kar župan odgovarja, da to ureja druga zakonodaja, saj mora župan v tridesetih dneh od vložitve državnega proračuna v proceduro v Državni zbor predložiti občinskemu svetu predlog občinskega proračuna, še pred tem pa sprejeti program priprave proračuna. Če bo v statutu datum, ki ga Računsko sodiš-
če zahteva, treba zapisati, bo prišlo do resnih težav, saj tudi država ne izpolnjuje zahteve, da je treba do 1. oktobra vložiti predlog proračuna. Občina je takoj naročila izdelavo dopolnitev statuta pri inštitutu ene od pravnih fakultet, zato bodo spremembe občinski svetniki obravnavali v najkrajšem možnem času.
Predsednik nadzornega odbora Silvo Žižek je spregovoril o številu opravljenih sej in izplačanih sejnin pojasnil, da so tako člani nadzornega odbora kot tudi občinska uprava v pravilniku o nagrajevanju občinskih funkcionarjev razumeli, da se sejnine izplačujejo po dvanajstinah in ne po številu opravljenih sej. »Mi smo v letu 2003 opravili osem in v letu 2004 trinajst sej. V obeh primerih smo vsako letu dobili izplačanih dvanajst sej, ne gle-
de na to, kolikokrat smo se dejansko sestali. Na osnovi teh dogodkov sem prevzel krivdo nase in napisal nepreklicno odstopno izjavo z mesta nadzornega odbora z obrazložitvijo, da bomo člani nadzornega odbora na osnovi odločbe občinske uprave preveč izplačani denar vrnili. Odstopam iz objektivnih razlogov, v nobenem primeru pa se ne počutim krivega, saj nikoli nisem sam napisal nobenega sklepa o izplačilih. Verjetno nisem bil edini, ki nisem pravilno razumel pravilnika o nagrajevanju,« je pojasnil. Člani nadzornega odbora bodo tako vrnili za tri seje preveč izplačanega denarja, kar za vsakega nadzornika skupno znaša okoli sto tisočakov, točen znesek pa bo znan potem, ko bo izdana odločba občinske uprave.
Natalija Škrlec
čo, ker bodo lahko prešli v višji plačni razred. Plača župana oziroma županje prestolnice bo po novem prešla milijon tolarjev, trenutno predvidena je en milijon 12 tisoč tolarjev. 136 županov občin pa bo po novem prejemalo 683.672 tolarjev oziroma 739.460 tolarjev bruto. Gre za občine od 3 do 5 tisoč prebivalcev in občine od 5 do 10 tisoč prebivalcev. Občin z do 2 tisoč prebivalci je v Sloveniji 24.
Za okoli 30 odstotkov pa je predvideno znižanje plač vsem podžupnom; izjeme so le podžupani najmanjših občin, tem naj bi se nekoliko povišale. Nove bruto osnovne plače podžupanov naj bi bile med 316 in 562 tisoč tolarjev.
Popravki županskih plač bodo zahtevali več denarja v občinskih proračunih, do leta 2009 naj bi v občinah za te namene zagotovili skoraj pol milijarde dodatnih proračunskih sredstev.
Na vrhu so direktorice
Med direktorji in ravnatelji javnih zavodov v mestni občini Ptuju (podatki se nanašajo na junij 2005, posredoval pa jih je ptujski župan dr. Štefan Čelan) so po višini bruto plače bile na vrhu direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj z 873.297 tolarjev, 868.407 tolarjev je znašala bruto plača direktorice JZ Lekarne Ptuj, 867.224 tisoč tolarjev bruto pa je zaslužila direktorica Ljudske univerze. Med osnovnošolskimi ravnatelji je bila najvišja bruto plača ravnateljice OŠ Ljudski vrt, znašala je 630.517 tolarjev. Direktor Športnega zavoda Ptuj je junija letos zaslužil bruto 666.516 tolarjev, Mestnega gledališča Ptuj 540.502 tolarjev, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 532.475 tolarjev, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj 721.836 tolarjev, direktor ZRS Bistre 656.263 tolarjev, Revivi-sa 660.966 in LTO Ptuj 480.514 tolarjev bruto. Primerjava bruto plač županov občin na Ptujskem (večina sodi v predzadnji oziroma zadnji plačni razred, kjer se bruto plače gibljejo trenutno še med 282 in 403 tisoč tolarjev bruto) pokaže, da zaslužijo veliko manj kot direktorji in ravnatelji javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so občine. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je prepričan, da so razlike še večje, ker v občini razpolagajo samo z odločbami in sistematizacijo delovnih mest, vpogleda v plačilne liste pa nimajo. V eno nam je »uspelo« pogledati, pokazala jo je ena od ravnateljic: podatki, ki jih je Štajerskemu tedniku posredoval župan, se ujemajo s podatki na plačilnem listu.
MG
Od tod in tam
Lenart • Imenovali volilno komisijo
Lenarški svetniki so na zadnji seji pred počitnicami brez razprave sprejeli Pravilnik o finančni pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja. Imenovali so nove člane občinske volilne komisije, saj je dosedanjim 20. februarja pretekel mandat. Novi občinski volilni komisiji bo predsedovala Veronika Perc, njena namestnica je Manja Miš-čevič. Za člane in namestnike članov so bili imenovani Vinko Kramberger, Milena Zemljič, Marija Potrč, Valerija Trojner, Ivan Črnčec in Avgust Zavernik. Komisijo že čaka prva naloga, to je imenovanje nadomestnega člana občinskega sveta namesto Branka Tuša, kije odstopil zaradi protikorupcijskega zakona. Svetniki so se tudi seznanili z revizijskim poročilom o poslovanju Ljudske univerze in Matične knjižnice Lenart ter s tožbo bivše direktorice LTO Vesne Murko, ki od ustanoviteljic (občin Benedikt, Cerkve-njak, Lenart in Sv. Ana) zahteva poplačilo materialne in nematerialne škode v višini 3,1 milijona tolarjev skupaj s pripadajočimi obrestmi.
Svetniki so na seji tudi prisluhnili predavanju mag. Prosnika o nasilju v družbi in predavanju o globalnih spremembah in informacijah o možnostih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri pobudah in vprašanjih so največ vprašanj namenili novi obremenitvi občanov za nezazidana stavbna zemljišča. Direktor občinske uprave Bojan Mažgon je zaplet pojasnil: "Vse pripombe in pritožbe, ki so bile podane pisno ali ustno, bodo upoštevane kot pritožbe in jih bomo temeljito proučili. Gre za dve vrsti napak: ene zaradi napačnih evidenc, ko so bile posamezne parcele zajete dvakrat - enkrat kot stavbišče pri hiši in drugič kot nezazidano stavbno zemljišče, nekaj pritožb pa smo prejeli zaradi tega, ker nekateri nimajo urejenih stvari glede dedovanja, saj se v tem primeru pojavljajo zavezanci uporabniki in na drugi strani dediči. Pri izdaji odločb smo računali, da bo treba okrog 3 odstotke odločb popravljati, zato okrog tega ni potrebna nobena^anika."
Zmago Šalamun
Cerkvenjak • Sprejeli proračun za leto 2006
Svetniki občine Cerkvenjak so na junijski seji sprejeli proračun občine za prihodnje leto. Na vprašanje, zakaj so pohiteli s sprejemanjem proračuna, župan pravi: "Res je, da se mogoče zdi komu čudno, da sredi leta sprejemamo proračun. Za to smo se tako hitro odločili, ker bi radi jeseni pričeli investicije, ki se bodo nadaljevale prihodnje leto, za kar moramo imeti sprejet proračun občine, da imamo podlago za sklenitev pogodb in vodenje vseh investicij."
Proračun občine Cerkvenjak za prihodnje leto znaša 267 milijonov tolarjev, brez sredstev, ki jih nameravajo pridobiti na različnih razpisih. Zato bo med letom potreben rebalans, če bodo na razpisih uspešni. V prihodnjem letu za investicije namenjajo 124 milijonov tolarjev. Glavne investicije v prihodnjem letu bodo druga faza odkupa zemljišč za poslovno-obrtno cono v Brengovi, modernizirati nameravajo dva kilometra cest, nekaj sredstev pa namenjajo vzdrževanju in modernizaciji makadamskih cest. V letošnjem letu bi radi pričeli tudi gradnjo prizidka k mrliški vežici. Med večje investicije sodi tudi rekonstrukcija vodovoda Župetinci-Smolinci, ki jo nameravajo pričeti jeseni in končati spomladi prihodnje leto pred časom, ko se začnejo obdelovati vrtovi. Nekaj sredstev je predvidenih tudi za manjše posege v prostor, da bi izboljšali turistično ponudbo in promocijo kraja.
Zmago Šalamun
Hajdina • Sklep o zavrnitvi zahteve za referendum
Hajdinski župan Radoslav Simonič je včeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je javnosti pojasnil vsebino sklepa, s katerim je zavrnil zahtevo za razpis referenduma. Jutri ga bodo prejeli v Ljudski iniciativi, z njim pa bo seznanil tudi člane sveta občine Hajdina in predsednika nadzornega odbora občine.
Kot je znano, je Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina 4. julija na hajdinskega župana naslovila zahtevo za razpis referenduma z vprašanjem: "Ali ste za to, da avtocesta Slivnica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdina?" Sklep, s katerim je hajdinski župan zavrnil zahtevo za razpis referenduma, je sprejel na podlagi mnenja službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katerem je zapisano, da lahko občani na podlagi 46. člena zakona o lokalni samoupravi na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine. Mnenje občinskega sveta - ta je na seji 21. junija sprejel pozitivno mnenja k državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto Slivnica-Draženci - pa ni mogoče šteti kot splošni akt.
Z izdajo sklepa o zavrnitvi referenduma župan občine Hajdina zaključuje zgodbo o vprašanju referenduma v občini Hajdina. "Želimo si čim prejšnjega začetka in zaključka izgradnje tega odseka Pyhrnske avtoceste ter s tem razbremenitev obstoječih poti," je še dodal. Ljudska iniciativa lahko v osmih dneh po prejemu sklepa o zavrnitvi referenduma zahteva pravni preizkus odločitve župana na upravnem sodišču.
Ptuj • Prvo bralno teraso zmotil dež
Iniciativa za tendo
Začetek 4. sezone bralnih teras pred knjigarno Mladinske knjige na Ptuju je zmotil dež. Zato so se ljubitelji dobre knjige in branja z Liljano Klemenčič, ki je duša ptujskih bralnih teras, morali preseliti v knjigarno, v kateri je potekal običajni trženjski dan.
Na knjižni polici
Prihodi kupcev sicer niso preveč motili, vendar bi blio dogajanje pod tendo na tarasi pred knjigarno veliko lepše, pa še kavico bi lahko popili,
kot je že tradicija na bralnih terasah. Tri leta že prosijo za tendo, meritve so pristojni že opravili, a se doslej še ni nič zgodilo. S prve letošnje bral-
ne terase je šla nova pobuda za pokrit prostor pred knjigarno. V četrti sezoni bodo bralne terase potekale vsako soboto, do 6. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič na prvi letošnji bralni terasi
Za začetek je Liljana prebrala pesem Cirila Zlobca Streznitev iz pesniške zbirke Dvom, upanje, ljubezen. Mojster življenja in vitalnosti bo z eno pesmijo prisoten na vseh letošnjih bralnih terasah. 16. julija bosta gosta David Bedrač in Janja Vidmar. Iz zbirke Moj roman je predstavila knjigo Yanna Martela Pijevo življenje, ki je leta 2002 prejela prestižno Boo-kerjevo nagrado za najboljši roman v angleškem jeziku. Knjiga o življenju, ki v resnici govori o tem, da bi ljudje morali živeti z naravo. Mladi in malo starejši bodo radi segli po knjigi Tove Janssona Jutro za kopanje, ki je priporočljivo počitniško branje. Ljubitelji rož pa bodo radi segli po knjigi Ruth Podgornik Reš Rožice za vse letne čase. V sivem in turobnem sobotnem jutru je Liljana Klemenčič navdušenje za nova branja budila tudi s pravljico o volku, ki je padel iz pravljice.
Z glasbo sta bralno teraso pospremila v novo sezono Eva Milošič in Boris Magdalenc.
MG
Stojnci • Obnovljeni prostori pihalne godbe
Da bodo igrali še z večjim veseljem
Člani godbe na pihala občine Markovci so se v začetku julija veselili pomembne investicije, ki so jo s prostovoljnim delom članov in finančno pomočjo občine Markovci uspešno dokončali v letošnjem letu.
Gre za obnovljene vadbene prostore, ki se nahajajo v središču vasi Stojnci. Kot je povedal predsednik markov-
ske godbe Janko Kelenc, so Stojnčani poslopje, ki ga ima danes v upravljanju pihalna
godba, zgradili z izkupičkom
od tombol. »Ko smo objekt dobili v uporabo, smo se odločili, da ga obnovimo, in tako smo si poleg učilnic ure-
			ti
__			
Otvoritveni koncert v obnovljenih prostorih
dili tudi priročno kuhinjo. Z gotovostjo lahko zatrdim, da imamo sedaj zelo dobre pogoje za vadbo,« je prepričan Kelenc.
Ivanka Kostanjevec pa je ob odprtju obnovljenih prostorov poudarila: »Začetki obuditve delovanja markovske godbe na pihala segajo v leto 1999. Z vajami smo godbeniki pričeli v gasilskem domu v Bukovcih, nato smo se selili v Markovce, kjer smo vadili kar na dveh lokacijah: v dvorani nad Mercatorjevo trgovino in v gasilskem domu. Močna želja po tem, da bi redno in zagotovo lahko vadili, je glasbene zanesenjake vodila k temu, da bi imeli svoje vadbene prostore. Po nekaj letih se nam je želja uresničila in danes smo priča slovesnemu odprtju.«
Pod taktirko dirigentke Helene Bezjak so godbeniki zaigrali tudi nekaj skladb. Obnovljene prostore je blagoslovil pater Frančišek Obran, vrvico pa sta prerezala predsednik godbe Janko Kelenc in markovski podžupan Franc Kostanjevec.
Mojca Zemljarič
Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko
Celje. Mohorjeva družba, 2004
Tržačan Alojz Rebula je bil dvakrat nominiran za Delovo nagrado kresnik, najboljši roman napisan v preteklem letu, prvič leta 1995 za roman Kačja koža, drugič pa leta 1999 za Cesto s cipreso in zvezdo. Med letošnjimi petimi izbranci v ožjem izboru so pristali: Želj-ko Kozinc, Sebastijan Pregelj, Evald Flisar, Jani Virk in soglasno izbrani nagrajenec Alojz Rebula z Nokturnom za Primorsko.
Najpomembnejši slovenski zamejski pisatelj piše novele, romane, meditacije in dnevnike. Izhaja iz poznega ekspresionizma, kjer prihaja do izraza njegova zavzetost za etične probleme, prepletena z novejšim simbolizmom, skepso in vero v individualnem iskanju resnice. Že Bevk je v Kaplanu Martinu Čeder-macu postavil na ogled dva nasprotujoča si svetova: misijonarsko krščanskega in svet oblasti. Pregelj je s Plebanusom Joanesom zakoračil v 15. stoletje in v liku duhovnika zgodnje renesanse prikazal nasprotja med telesnostjo in duhovnostjo, pokornostjo in upornostjo oblastem. Nekoliko je Čedermacu podoben v Nokturnu župnik Melhior Galant, ki je prav tako dozorel v uporniškega pridigarja, vendar je nedejaven, zateka se v svet prevodne literature in čaka na pokoj. Njegov naslednik Florijan Burnik (osebna in druga imena!) pa kar zapoprime Čedermacove poteze v ohranjanju slovenskega jezika, širjenju knjig in branja s kontrabantarstvom in v stiku s svojim ljudstvom. Obema romanoma je skupna sporočilnost, da se bo moral narod boriti za svoj jezikovni in vsestranski obstoj. Temeljno vprašanje se zastavlja junakoma: izbrati vero ali narod. Napoved ob Florija-novem prihodu v Borovje se je glasila, da ne bo delal problemov s celibatom, pač pa s slovenstvom. Ne pristane na nedejavno usojenost, dati času čas, ob zloveščih bliskih iz cerkveno-političnega sveta. Melhior zagovarja upiranje v podzemlju korenin in ne vzpon v deblo in veje, kar je za Florijana premalo, kajti Primorci niso nekakšna azijska nomadska skupnost. Florijan se sprašuje, kako je mogoče, da se je Cerkev, če je zares Kristusova, tako prilagodila silam sveta. Njegovo življenje je bilo že do tedaj en sam pasijon, trpljenje. Slovenstvo je bilo Melhiorju duh, Florijanu pa kri. Florijan začuti v sebi razklanost, kako ostati zvest Cerkvi in hkrati narodu. Ker Vatikan ne pokaže božje ljubezni in pravičnosti, stopijo v ospredje stigmatizacije in videnja posameznikov, tako Terezije Neumann, neuke kmetice, ki pa govori aramejsko in jo Florijan tudi obišče. Kot vpreročišču pozna mučenica vse dogodke iz njegovega življenja in mu napove tudi prihodnost. Vedela je, da je Slovenec, ki hoče zapustiti sveto Cerkev. Florijan se vrača na začetek vere in obišče na Chiemskem jezeru kraj prvega slovenskega krsta knezov Gorazda in Hotimirja. Spoznal je, da sta Cerkev in narod dve zvestobi in usodi. Bil je srečnejši od italijanskega duhovnika Angela, ki je prišel potujčevat, kajti imel je svoje ljudstvo, ki mu je dirigiral. Ženska je prasila sveta, njeni ljubezni se ni mogel ubraniti niti v konfinaciji v osrednji Italiji. »Ti ne veš, kaj je ženska ljubezen,« so bile besede njegove obiskovalke. Zaradi ozaveščenosti in dejavni upornosti na metafizični in realni ravni je interniran tudi v Dachau. V spominu mu odzvanjajo besede italijanskih oblastnikov, da so le farji krivi, da so ostale primorske doline slovenske. Florijana muči večno vprašanje, kako je božja ljubezen mogla dopustiti vojne grozote požigov in pobijanj. Revolucija pa je pripeljala na vrh mesarske pomočnike. Vsi sopoza-bili na drugega igralca v zgodovini za Bogom, na padlega angela, ki seje in brodi po krvi z nadangelsko inteligenco in fantazijo. Neumrljivost je vse. Vera ni nič, če ni neumrljivosti. Po vojni ne želi biti v prejšnjem okolju, ki je do njega in slovenstva sovražno, in zaprosi za novo službo v Prigorju, čim višje proti hribom. Krščansko dediščino je bilo treba ohranjati, najprej v dušah. Razmišlja o obstoju in neumrljivosti duše. Na opozorilo o nevarnosti odgovarja, da ni na Kočevskem, da bi se, namesto medveda, moral bati človeka.
Bila je nedelja, namenjena praznovanju vaškega patrona. Danje bil prelep, Florijanov duh je bil željan sinjin med vejami, hribov, strmin in spustov, skalovja. Po treh dneh so našli nad steno pri skalovju njegov brevir.
Vladimir Kajzovar
Foto: MZ
Judo
Judo postaja naš paradni šport
Stran 8
Kolesarstvo
Gorazd Bauer zaostal več kot dve minuti
Stran 8
Rokomet na mivki
Bo dosegel priljubljenost odbojke na mivki?
Stran 9
Jadranje
Priprave na evropsko prvenstvo
Stran 9
Nogomet
Uspela revija nogometa v Dornavi
Stran 10
Kasaštvo
V Ljutomeru še zadnjič pred derbijem
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
, -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pred tekmo Drava - Wisia Plock
Še enkrat z Ziličem in
Grizoničem
Ptuj postaja vse bolj nogometno mesto, še bolj kot je bil nekoč. Da je tako, so zaslužni nogometaši ptujske Drave, ki so v nedavno končanem prvenstvu v 1. SNL poskrbeli za dobre igre in so bili najprijet-nejše presenečenje. Nedavno pa so še prvič zaigrali v enem
od evropskih pokalov. Pri teh uspehih sta svoj delež dala tudi dva nogometaša, ki sta po končanem prvenstvu zapustila Dravo in se preselila k poljski Wisli iz Plocka, ki bo letos nastopila v pokalu UEFA. Sead Zilič in Marko Grižonič sta s svojimi igrami
na igrišču plenila srce ljubiteljev nogometa in navijačev na Ptuju in v okolici. Bila sta zelo priljubljena, sicer pa sta si s svojim pristopom do nogometa in ljudi še povečala priljubljenost. Ptujčani so jih sprejeli kot svoje, čeprav je bil Ptuj ponavadi bolj hladen
STRELEC: 1:0 Bartolovič
(44)
DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Šmon, Miljatovič, Lunder, Šterbal, Čeh, Težački, Trenevski, Štromajer, Slado-jevič. Igrali so še: Vesenjak, Emeršič, Toplak, Korez, Lju-banič, Pretner, Bosilj, Berko. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši ptujske Drave so na vrhuncu priprav. V soboto so v Zagrebu odigrali še
tretje pripravljalno srečanje v tem tednu. Trener Lušič zaradi poškodb ni mogel računati na Zajca, Alibabiča, Tisnikarja, Drevenška, Petka in temnopoltega Šveda, ki je odšel v Anglijo urejat potrebne papirje.
Pri Ptujčanih se je sicer opazilo malo utrujenosti, vendar so kljub temu igrali dobro proti močnemu nasprotniku, v minuli sezoni prvemu klubu v hrvaškem glavnem mestu. Predvsem po levi strani so bili nogo-
Tudi takšne vragolije je v dresu Drave počel Sead Zilič.
Foto: arhiv Štajerskega tednika
Marko Grižonič, Mladen Dabanovič, Sebastjan Berko in Sead Zilič ob prvi predstavitvi z dresom Drave pred približno letom in pol. Julij 2005: Grižonič in Zilič odhajata, Dabanovič ostaja, Berko se vrača ...
Nogomet • Prii'ateli'ska meddržavna tekma
Realizacija še vedno največji problem
Zagreb - Drava 1:0 (1:0)
do igralcev, ki so prihajali od drugod.
Vedelo se je, da dolgo ne bosta ostala na Ptuju, njuna cena je hitro rasla, saj odlične igre in trinajst zadetkov Seada Ziliča in Grižoničevi pobegi po levi strani ter predložki v nasprotnikove kazenske prostore niso ostali neopazni. Nova sredina, kjer bosta dokazovala svoje vrednosti, je poljska Wisla, ki se trenutno nahaja na pripravah v Prekmurju. Zato so v Dravi tudi izkoristili priložnost, da s Poljaki odigrajo pripravljalno srečanje, ki bo ob tem tudi slovo
od teh dveh nogometašev. Srečanje se bo na ptujskem mestnem stadionu pričelo v sredo ob 18. uri. V klubu so poskrbeli, da bo to tudi prava nogometna fešta, saj bo ob nogometu na voljo še glasba in pijača.
Tretji strelec v 1. SNL Sead Zilič nam je dejal naslednje: "Bil sem že v mnogih krajih, toda Ptuj in seveda Drava mi bosta ostala v zelo lepem spominu. Počutil sem se kot doma. Bilo je veliko lepih trenutkov in verjemite, da mi ni vseeno, ko odhajam. Sicer pa je usoda nas nogometašev pač takšna. Srečanje med
Wislo in Dravo pa bo prava priložnost za slovo od Drave in pa seveda navijačev, ki so nam stali ob strani."
Marko Grižonič: "Prihod na Ptuj k Dravi je bil moja prava odločitev. Kaj hitro smo se našli in potem skupaj kovali uspehe. Težko je, ko zapuščaš rodni dom, težko pa je tudi zapustiti kraj, mesto, ljudi, soigralce in upravo, kjer so te res sprejeli zelo širokogrudno. Dravi želim vse najboljše, sem se bom rad vračal, saj sem doživel lepe trenutke na igrišču in ob njem."
Danilo Klainšek
metaši Drave zelo nevarni, saj so kar nekajkrat izigrali Zagrebčane, žal pa potem predložki niso bili dovolj natančni, da bi žoge prišle do ptujskih napadalcev. Že v 7. minuti so bili nogometaši Drave blizu zadetka. Po odličnem prodoru se je v priložnosti znašel Gorinšek, ki pa žoge ni najbolje zadel. V 33. minuti je priložnost za zadetek zamudil Jaka Štro-majer, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem, ga že nrefgral. vendar ie nie-
gov strel z golove črte izbil obrambni igralec Zagreba Brkljača. Domačini so v 38. minuti zadeli prečnik, v 44. minuti pa so povedli z zadetkom Bartoloviča, ki je bil kar v precejšnjem nedovoljenem položaju.
Začetek drugega polčasa so bolje pričeli gostje iz Ptuja. V 60. minuti je po desni strani prodiral Gorazd Gorinšek, ki je v kazenski prostor Zagreba poslal dolgi predložek, kjer je žoga prišla do Štromajerja. Njegov strel pa ni bil dovolj natančen. Sledilo je nekaj minut, ki so pripadle domačinom, ki so s streli z razdalje želeli povišati svoje vodstvo, vendar jim to ni uspelo. S prikazano igro sta lahko zadovoljna oba trenerja.
Danilo Klainšek
Foto: Daniio Kiajnšek
Viktor Trenevski (beli dres, št. 10) je bil pogosto tarča obrambnih nogometašev Zagreba, razplet opazuie Gorazd Gorinšek.
Judo
Judo postaja naš paradni šport
Lignano (Italija), 3. 7.-8. 7. 2005. Na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Lignanu v Italiji so slovenski judoisti znova navdušili. Za veselje so ponovno poskrbeli v ptujskem taboru, saj je Lea Murko osvojila zlato medaljo v kategoriji do 70 kg. Že pred začetkom tekmovanja je sodila v krog fa-voritinj za zlato medaljo, saj je v Lignano prišla kot aktualna evropska kadetska prvakinja.
Iz ptujskih vrst sta na Olimpijadi mladih sodelovala samo judoista Lea Murko in Uroš Tajhman. Na prvenstvu so nastopale vse evropske države s svojimi najboljšimi predstavniki v posameznih športnih panogah. Med stalnimi športnimi panogami na Olimpijadi mladih so atletika, plavanje in judo, ostale panoge pa se določajo vsaki 2 leti. V slovenski reprezentanci je tokrat nastopilo 12 atletov in atletinj, 8 judoistov in judoistk, 3 gimnastičar-ke, 2 kanuista, 3 kolesarji, 10 plavalk in plavalcev, po 1 teniški igralec in igralka in ženska rokometna ekipa.
Naša reprezentanca je osvojila kolajne v judu (3 zlate) in atletiki (1 zlata, 1 srebrna in 2 bronasti). S tremi osvojenimi zlatimi medaljami v judu je naša reprezentanca tudi na vrhu osvojenih medalj v
judu, za nami je Rusija z le dvema zlatima, vendar so osvojili še tri srebrne in eno bronasto, tretji je Azerbajdžan z dvema zlatima in dvema bronastima. Skupaj je v judu osvojilo vsaj eno odličje 25 držav.
Na blazine je izmed ptujskih judoistov stopil prvi Uroš Tajhman v kategoriji do 73 kg, ki je v prvem kolu dobil za nasprotnika Nemca Bulekulova, zmagovalca dveh evropskih turnirjev v letošnjem letu. Uroš je borbo začel odlično in bil vse do zadnjih sekund borbe v prednosti za 7 točk, vendar je na koncu naredil napako in izgubil. Nemec je v naslednji borbi izgubil z Belorusom Papokom in tako je Uroš ostal brez popravnih borb.
Lea je bila v prvem kolu prosta, prvo borbo je imela v četrtfinalu poti Belorusinji Hanni Radzevich. V začetku dvoboja je povedla za yuko z metom seoi-nage. V nadaljevanju se je Belorusinja izkazala kot zelo neugodna nasprotnica in je kar nekajkrat zapretila z metom seoi-nage, vendar je Lea ru-tinirano obranila vse njene napade. Lea je borbo končala v parterju (ne-waza) z vzvod-nim prijemom juji-gatame in zmagala z rezultatom 10:0. V polfinalu jo je čakala Molda-vijka Victoria Bolohan, ki je zdržala na blazinah le nekaj sekund. Po pričakovanju je imela v finalu za nasprotnico Nemko Luise Malzahn. Kot je napovedal Lein trener Vlado
Čuš, je bila borba težka in nepredvidljiva. Lea je povedla za wazari (7:0) z nožnim metom o-uchi-gari. Potem je poizkušala to prednost zadržati, a pri tem bila v močno podrejenem položaju in dvakrat padla za yuko (0:5). Do konca je bilo še kar nekaj napetih situacij, a se je Lea še enkrat več izkazala kot šampionka in ob glasni podpori gledalcev vzdržala do konca.
''Sem sem prišla z visokimi cilji, ki sem jih tudi izpolnila. Finale je bil napet do konca. Z Nemko se doslej še nisem pomerila, čeprav sem jo pričakovala na EP v Salzburgu pred dvema tednoma. Za zmago sem se morala zelo potruditi, zahvalila pa bi se trenerju, ki je do potankosti razvil taktiko finalne borbe. Zlate medalje sem zelo vesela'' je dejala Lea.
Zadovoljen je bil tudi selektor slovenske reprezentance in Lein trener Vlado Čuš, ki je dejal: 'Lea je imela zelo težko delo. Še posebej zaradi tega, ker je pred 14 dnevi na EP v Salzburgu zmagala in je morala tu potrditi svojo kvaliteto. Z odličnimi borbami ji je to uspelo. V finalu je do potankosti izpolnila taktične zamisli. Potrebno je omeniti, da so Nemci in Francozi pripeljali svoje najmočnejše adute, a nam niso bili kos.
Tri zlate medalje slovenskega juda na Olimpijadi mladih EYOF 2005 v Lignanu predstavljajo sanjski dosežek, ki postavlja Slovenijo med najuspešnejše države z največ
Lea Murko (druga z leve) na stopničkah za zmagovalce
osvojenimi zlatimi medaljami. V judu je na Olimpijadi nastopilo največ držav, kar 47, vedeti pa je potrebno, da lahko zaradi omejene kvote nastopajo samo najboljši izbranci iz posamezne države.
Ob zlatih medaljah Murko-ve, Ketiševe in Banove imamo tudi 7. mesto Lampiča. Zraven Lee Murko je iz JK Drava Ptuj nastopil tudi Uroš Tajhman v kategoriji do 73 kg. Žreb mu ni bil ravno naklonjen, saj je dobil v prvem krogu za nasprotnika Nemca Bulekulova,
ki je v letošnjem letu zmagal na najmočnejšem svetovnem turnirju v Bremnu.
Uroš je bil 40 sekund do konca borbe v prednosti za 7 točk. Žal mu je popustila koncentracija, odstopil je od dogovorjene taktike in Nemcu omogočil, da je preprečil eno največjih presenečenj tekmovanja v judu.
Pričakujem, da bo sedanja zlata generacija v prihodnjih letih ob strokovnem in načrtnem delu še naprej napredovala. V tem primeru se lahko
nadejamo novih uspehov slovenskega in tudi ptujskega športa."
Rezultati (do 70 kg):
1.	Lea Murko - Slovenija
2.	Luise Malzahn - Nemčija
3.	Daria Pogorzelec - Poljska 3. Claudine Mendy - Francija 5. Victoria Bolohan - Moldavija 5. Marija Cosič - Hrvaška
7. Zsuzsanna Zsofia David - Madžarska
7. Hanna Radzevich - Beloru-sija
Sebi Kolednik
Rok Tajhman, Vlado Čuš in Lea Murko
Kolesarstvo • EP mlajših kategorij
Bauer zaostal več kot dve minuti
V Moskvi se je začelo evropsko kolesarsko prvenstvo mlajših kategorij. V prvi dirki so se mladinci merili v kro-nometru, zmagal pa je Rus Dimitrij Sokolov pred Ukrajincem Jevgenijem Nikolen-kom in Italijanom Manuelom Boarom. Slovenci so na 22 kilometrov dolgi progi nastopili v okviru pričakovanj. Blaž Jarc je z zaostankom dveh minut in petih sekund zasedel 20. mesto, s še dodatnimi 21 sekundami je na 26. mestu pristal Gorazd Bauer, sicer član KK Perutnina Ptuj, Blaž Furdi pa je bil 32. (+3:01).
»To smo pričakovali. Na približno take rezultate so kazali prejšnji letošnji kronometri. Mogoče sem upal, da bo boljši Bauer, ki je bil na državnem prvenstvu pred Jarcem. Moramo biti zadovoljni, posebno z Jarcem, ki je bil med najmlajšimi v konkurenci," je dejal selektor mladinske reprezentance Marko Polanc.
Rezultati:
- mladinci, 22 km:
1. Dimitrij Sokolov (Rus), 28:49; 2. Jevgenij Nikolenko
(Ukr), + 40; 3. Manuele Boa-ro (Ita), + 52, ^ 20. Blaž Jarc (Slo), 2:05; 26. Gorazd Bau-
er (Slo), 2:26; 32. Blaž Furdi (Slo), 3:01.
sta
Gorazd Bauer (KK PP) v dresu državne reprezentance
Foto: UG
Rokomet na mivki
Bo dosegel priljubljenost odbojke na mivki?
Zadnji dve poletji smo tudi v Sloveniji spoznali novo različico rokometne igre, rokomet na mivki oz. beach handball. Omenjena različica se zgleduje po že uveljavljenih oblikah iger na mivki, kot sta odbojka in nogomet na mivki. Zanimivo bo videti, ali bo rokomet na mivki dosegel takšno priljubljenost, kot jo je dosegla recimo odbojka na mivki, ki je postala ena najbolj priljubljenih, atraktivnih in tudi najbolj obiskanih disciplin na sporedu poletnih olimpijskih iger. Tisti, ki so si ogledali vsaj delček kakšne tekme rokometa na mivki, pa lahko potrdijo, da jih je ta atraktivna igra povsem prevzela. V Sloveniji zaenkrat igra še ni doživela svojega pravega "booma". Glavni razlog, da je tako, pa tiči v slabi organiziranosti, saj rokomet na mivki v Sloveniji zaenkrat še nima svoje zveze in lastnega prvenstva, pa tudi RZS (Rokometna zveza Slovenije)
zaenkrat še ne razmišlja, da bi pod svoje okrilje vzela ro-kometaše na mivki. S pravimi organizacijskimi in marketin-škimi potezami pa bi rokomet na mivki zagotovo imel možnost, da se razvije v eno najbolj atraktivnih športnih panog pri nas. V Sloveniji so lani naslov državnih prvakov osvojili Ormožani, ki tudi danes glede na igro in rezultate veljajo za "slovenske peščene kralje". V reprezentančnem smislu je zaenkrat bilo organizirano že svetovno prvenstvo v Italiji, v Braziliji in svetovne igre na Japonskem ter evropsko prvenstvo v Španiji, kjer so Slovenke na svoji premieri na velikih tekmovanjih osvojile deseto mesto.
Osnovna pravila:
Igrišče je pravokotnik dolžine 27 m in širine 12 m.
Igrišče mora biti na najmanj 30-40 cm globokem pesku oz. mivki. Okrog mora

Rokomet na mivki počasi priaobiva svojo veljavo


biti še tri metre prostora. Gol je običajne velikosti.
V osnovi lahko igrajo trije igralci v polju in vratar. Igralci se lahko menjajo po celotni dolžini igralnega polja, vratar mora po menjavi nujno vstopati v okvirjih vratarjevega prostora (izstopa iz igre pa lahko enako kot igralci).
Zadetki se točkujejo glede na atraktivnost zadetka in so vredni 3, 2 in 1 točko. Npr. situacija, v kateri je gol vreden 3 točke: vratar doseže zadetek kot igralec na igrišču in se situacijo spozna za spektakularno (npr.: gol je dosežen po strelu v skoku - t. i. cepelin; gol je dosežen iz
obrata (pirueta). Torej točka za dosežen gol, točka za vratarja in točka za atraktiven, spektakularen gol.
Ob vsakem polčasu in koncu tekme je proglašen zmagovalec. V primeru, da je izid izenačen, zmagovalca odloči zlati gol. Kadar obe moštvi igrata neodločeno v enem izmed obeh polčasov, o zmagovalcu odločijo kazenski streli (shoot out).
Tekma traja dvakrat po deset minut, kar je za igro na mivki za rokometaše lahko zelo naporno.
Za razliko od dvoranskega rokometa gre rokomet na mivki tja, kjer so gledalci, to-
rej na plažo, mestni trg ali v park. Vse, kar potrebujemo, je mivka, nekaj igralcev in dva gola.
Atmosfera na igrišču in ob njem je popolnoma drugačna kot v dvorani, saj tekme spremlja glasna pop glasba, gledalci pa sedijo ali stojijo blizu akcije.
Ljubitelji rokometa na mivki upajo, da bodo v kratki prihodnosti tudi v naših rokometnih koncih (Ptuj, Ormož, Velika Nedelja, Gorišnica) imeli priložnost videti kakšnega od turnirjev in spoznati atraktivno igro, ki vam bo zagotovo zlezla pod kožo.
Uroš Krstič
Ekipa iz Ormoža v Zagrebu skupaj s hrvaškim državnim reprezentantom Vladom Solom
Jadranje • BD Ranca Ptuj
Priprave na evropsko prvenstvo
Sezona za slovenske jadralce vseh starostnih kategorij je v polnem teku. Na dveh tekmovanjih so zelo uspešno nastopili tudi jadralci BD Ranca iz Ptuja. Na močni mednarodni regati v Laserju
4.7, ki je potekala v Avstriji, v bližini Salzburga, na Volfgan-see (na sliki), sta nastopila Luka Hvalec in Aleš Mesarič. Ptujska jadralca sta pokazala dobro formo. Luka Hvalec je zasedel šesto, Aleš Mesa-
rič pa trinajsto mesto. V zelo slabem vremenu, predvsem vetrovnem in deževnem, so tekmovalci izvedli sedem plovov.
Počitka za ta dva mlada jadralca pa ne bo, saj že danes (torek) odpotujeta v Izolo na priprave slovenske reprezentance, kjer bosta pričakala tudi pričetek evropskega prvenstva, ki se prične v soboto, 16. julija.
V Izoli pa je potekalo tekmovanje v razredu optimist. Regata je bila mednarodna, z velikim številom italijanskih jadralcev. Nastopili so štirje ptujski tekmovalci, ki so zasedli naslednja mesta: 9. Jure Jaušovec, 10. Uroš Judež, 17. Gregor Gregorec in 23. Jure Medved. Z nastopi in uvrstitvami svojih mladih tekmovalcev so zelo zadovoljni v ptujskem klubu BD Ranca.
Trnovska vas • 3. turnir med vasmi občine
Med posamezniki slavil Roman Maguša
Strelsko društvo Trnovska vas je v soboto, 2. julija, organiziralo tretji tradicionalni turnir v streljanju s serijsko zračno puško, ki se je potekal v domu krajanov v Trnovski vasi. Udeležilo se ga je pet ekip, ki so jih sestavljali po trije člani in sedem posameznikov. Med ekipami je slavila
ekipa Biš v sestavi Srečko Vrečar, Janez Čeh in Boštjan Čeh. Drugo mesto je osvojila ekipa Trnovske vasi v postavi Mitja Kovačič, Janez Tašner in Franci Hameršak, tretje mesto je pripadlo ekipi Sovjaka v družinski zasedbi Roman, Tatjana in Bojan Maguša. Ekipa Biša je tako trikrat zapo-
red zmagala in si s tretjo zaporedno zmago v trajno last prisvojila prehodni pokal. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagal Roman Maguša (171 krogov), drugo mesto je zasedel Janez Čeh (162 krogov), bron je osvojil Janez Tašner (158 krogov).
Zmago Šalamun
Prejemniki pokalov na turnirju
Foto: UK
Foto: ZS
Nogomet
Uspela revija nogometa v Dornavi
Nogometni klub Dornava, sicer novi član Štajerske lige, je bil minuli vikend organizator revije nogometa. V soboto so se predstavili Aluminij, Stojnci in domača Dornava, ki so igrali po italijanskem sistemu 3 x 45 minut. Gledalci so lahko videli zanimiva nogometna srečanja treh ekip, po pričakovanjih pa so dvakrat slavili nogometaši drugoligaša Aluminija iz Kidričevega.
V	prvi nedeljski tekmi so nogometaši tretjeligaša iz Stojn-cev uspeli slaviti minimalno zmago proti domači ekipi, sicer novemu članu Štajerske lige. Zaključek revije nogometa v Dornavi pa je bil težko pričakovan, saj so ljubitelji nogometa želeli videti na delu ptujskega prvoligaša, ki pa ni prišel v kompletni sestavi, saj so nogometaši Drave v soboto igrali tekmo v Zagrebu, ni pa bilo nekaterih poškodovanih, kot so Alibabič, Zajc, Tisnikar, Drevenšek in Petek, medtem ko je Trenevskega, Miljatoviča, Šterbala in Težačkega trener Drave Srečko Lušič nekoliko odpočil po napornih treningih in tekmah, tako da so priložnost dobili nekateri drugi, ki drugače ne igrajo toliko časa.
V	prvem polčasu tega srečanja so gledalci lahko videli povprečen nogomet, ki ni prinesel zadetka. Ptujčani so bili boljši nasprotnik, tudi podjetnejši, vendar pa niso uspeli zatresti mreže vratarja Dravinje iz Slovenskih Konjic. V drugem polčasu se ni dogodilo nič presenetljivega. Omeniti pa velja, da so imeli Konjičani dve priložnosti, in sicer sta jih zamudila Arsič v 60. in Gašparič v 80. minuti. Za nogometaše Drave pa ne bo predaha, saj jih čaka še eden naporen teden.
Sebastijan Golob (Aluminij)
REZULTATI: Dornava - Stojnci 1:0 (strelec Trunk v 33. minuti); Aluminij - Stojnci 3:0 (strelci: 1:0 Dončec 15. z 11 m, 2:0 Vtič 29., 3:0 Repina 43. minuta); Aluminij - Do-rnava 4:0 (strelci: 1:0 Topolo-vec 5., 2:0 Čeh 15., 3:0 Marinič 41., 4:0 Kelenc 43. minuta)
ALUMINIJ: Toplak, Trstenjak, Gajšek, Sagadin, Golob, Mlinarič, Ozim, Dončec, Vtič, Emeršič, Repina. Igrali so še: M. Rozman, T. Rozman, Čeh, Topolovec, Marinič, Fridauer, Šimenko, Kelenc. Trener: Edin Osmanovič.
DORNAVA: Cener, Ratek,
Kasaštvo • Kasači petič letos v Ljutomeru
Se zadnjič pred derbijem
Na peti letošnji kasaški prireditvi v Ljutomeru je v sedmih točkah sporeda nastopilo 42 kasačev, približno 1000 gledalcev pa je videlo zanimive nastope. V ospredju so bili tokrat štiriletni kasači, ki jim je bila to zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom oz. XV. slovenskim kasaškim derbijem, ki bo 14. avgusta na hipodromu v Ljutomeru. Izmed vseh štiri-letnikov je največ pokazal Alain Delon pod vodstvom Daria Šo-naje. Letos je Alain Delon zabeležil štiri zmage in eno drugo mesto. Na tokratnih dirkah sta prvi zmagi v karieri zabeležila Alessandro (Janko Sagaj) in Rio MH (Rene Hanžekovič), drugič so slavili Dinga MS (Marko Sla-vič ml.), Falkon MS (Marko Sla-
vič) in Pepelka I (Franc Novak), s štirinajsto zmago v karieri pa se je izkazal Davos MS (Marko Slavič ml.), ki je s kilometrskim dosežkom 1:17,6 postavil tudi najboljši čas dneva.
Rezultati nedeljskih kasaških dirk v Ljutomeru; prva dirka, dveletni kasači, 1600 m: 1. Dinga MS (Marko Slavic ml.) 1:22,8, 2. Dora November (Janko Sagaj) 1:22,9, 3. Firston MS (Marko Slavič) 1:22,9; druga dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 70.000 tolarjev, 2140 m: 1. Alessandro (Janko Sagaj) 1:23,9, 2. Aris I (Slavko Jureš) 1:26,9, 3. Amoros (Dario Šonaja) 1:29,6; tretja dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 130.000 tolarjev, 2140 m: 1. Rio MH (Rene Hanžekovič) 1:24,2, 2. Fom (Joško Slavič) 1:24,4, 3. Larissa (Silvester Moleh) 1:24,5; četrta dirka, 3- do

Šuen, Jurič, Serdinšek, Arnuš, Hunjet, Plohl, Belšak, Trunkl, Novak. Igrali so še: Črepnjak, Bratkovič, Cvetko, Jurišič. Trener: Metod Vele.
STOJNCI: Gabrovec, Brec, Milošič, Janžekovič, Rižnar, D. Bezjak, Vilčnik, B. Bezjak, Murat, Žnidarič, Gaiser. Igrali so še: Starčič, Pernek, Mar, Horvat. Trener: Miran Klajderič.
Dornava - Stojnci 1:2 (0:0)
DORNAVA - igrišče v Dornavi, 200 gledalcev, glavni sodnik Sandi Vrbanec, pomočnika Silvester Kornik in Edvard Jurgec - vsi Ptuj.
STRELCI: 1:0 Cvetko (60), 1:1 Gaiser (70), 1:2 Murat (73)
DORNAVA: Cener, Ratek, Cvetko, Belšak, Novak, Plohl, Arnuš, Šuen, Trunk, Jurič, Serdinšek. Igrali so še: Jurišič, Brajkovič, Črepnjak. Trener: Metod Vele.
STOJNCI: Gabrovec, Brec, Milošič, Rižnar, Janžekovič, Bezjak, Pernek, Habjanič, Murat, Žnidarič, Gaiser. Igrali so še: Starčič, Horvat, Vilčnik, Mar. Trener: Miran Klajderič.
Drava - Dravinja 0:0
DORNAVA - igrišče v Do-rnavi, 400 gledalcev, glavni sodnik Janez Majer, pomočnika Janez Bezjak in Peter Mari-nič - vsi Ptuj.
DRAVA: Dabanovič, Miličič, Šmon, Lunder, Toplak, Berko, Korez, Čeh, Pretnar, Sladojevič, Ljubanič. Igrali so še: Vesenjak, Gorinšek, Štromajer, Jus, Kruš-čica. Trener: Srečko Lušič.
DRAVINJA: Apšner, Furman, Čerenak, Štante, Gašpa-rič, Očko, Hojnik, Vrenko, S. Trunkl, Ribič, Vidojevič. Igrali so še: Jazbec, Arsič, Ducman, Urban, Mocič, Nišandžič, Luko-vič, B. Trunkl. Trener: Čosič.
Danilo Klajnšek, Milan Zupanc
Športni napovednik
Zilič in Grižonič še enkrat za Dravo
NK Drava Vas vabi na nogometno veselico, ko bosta za NK Dravo še zadnjič nastopila Sead ZILIĆ in Marko GRIŽONIČ.
V prijateljskem srečanju, ki bo v sredo, 13. 7. 2005, ob 18.00 na Mestnem stadionu v Ptuju, se bosta pomerili ekipi NK Drava in Wis-la Plock iz Poljske.
Poskrbljeno bo za hrano, glasbo in pijačo. NK Drava pa bo vse obiskovalce pogostila s 1000 litri piva.
Nogometni klub Drava
Turnir v Stojncih
Nogometni klub Stojnci bo tudi letos organiziral močan nogometni turnir, na katerem bodo nastopile najmočnejše ekipe našega področja - Drava Ptuj, Aluminij Kidričevo, Zavrč in pa Stojnci. Turnir je ljubiteljem nogometa in trenerjem v času priprav na start novih prvenstev v raznih ligah dobrodošel. Prvi bodo lahko videli zanimive nogometne predstave, trenerji pa ocenjevali trenutno formo svojih nogometašev. Ta sobota in nedelja bosta tako rezervirani za nogometni turnir v Stojncih.
Volja žreba je bila ta, da se bodo v soboto, s pričetkom ob 16.30 uri, pomerili Drava in Zavrč, ob 18.30 pa Stojnci in Aluminij. V nedeljo bo ob 16.30 najprej tekma za tretje mesto, ob 18.30 bo finalno srečanje, ob 20. uri pa bo svečana podelitev priznanj.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet / Turnir v Pušencih
Športno društvo Pušenci pri Ormožu prireja 1. memorialni dnevno-nočni turnir za pokal Mateja Trstenjaka v malem nogometu, ki bo v soboto, 16. julija 2005, ob 17. uri pri Vaškem domu Pušenci.
NAGRADE:
1.	mesto: 100.000 SIT + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 60. 000 SIT + pokal
3.	mesto: 30.000 SIT + pokal
4.	mesto: 10.000 SIT + pokal
Prijavnina znaša 10.000 SIT. Nagrade bodo v celoti izplačane, če bo prijavljenih vsaj 16 ekip. Ekipe se lahko prijavijo do 15. 7. 2005 v Baru Texas Pušenci ali na tel. 02/741 12 66. Žrebanje parov bo v petek, 15. julija, ob 19. uri v Baru Texas, Pušenci. VABLJENI!
UK
Nogomet • Štajerska liga
1. krog: Dornava - Peca
MNZ Ptuj bo tudi v naslednji tekmovalni sezoni vodila tekmovanje v Štajerski ligi. Ta se je v prvem letu tekmovanja dobro prijela, čeprav je bilo ob njeni ustanovitvi nekaj pomislekov. Lansko sezono so prvenstvo dobro izpeljali, tako da ni dvomov, da tudi letošnje ne bi. Minuli teden so izvedli žrebanje tekmovalnih parov za naslednjo sezono, ki se bo pričela 13. avgusta. V Štajersko ligo so se kot prvaki
MNZ uvrstili: Dornava (MNZ Ptuj), Peca (MNZ Maribor) in Mali Šampion (MNZ Celje), iz 3. SNL - vzhod pa sta izpadla Bistrica in Šoštanj.
PARI 1. KROGA: Peca - Dornava, AJM Kungota - Brunš-vik, Šoštanj - Mons Claudius, Bistrica - Zreče, MU Šentjur - Gerečja vas Unukšped, Mali Šampion - Pesnica, Šentilj Jare-nina - Oplotnica.
Danilo Klajnšek
12-letni kasači z zaslužkom do 205.000 tolarjev, 2140 m: 1. Fal-kon MS (Marko Slavič) 1:20,5, 2. Ferrara AS (Simon Slavič) 1:20,8, 3. Drava (Zvonko Vargazon) 1:20,9; peta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 400.000 tolarjev, 2140 m: 1. Pepelka I (Franc Novak) 1:19,6, 2. La Luna (Rene Hanežko-vič) 1:19,8, 3. Damara MS (Marko Slavič) 1:20,5; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 900.000 tolarjev, 2140 m: 1. Alain Delon (Dario Šonaja) 1:18,3, 2. Sara MS (Marko Slavič) 1:19,0, 3. Fenita (Sašo Seršen) 1:19,0; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, 2140 m: 1. Davos MS (Marko Slavič ml.) 1:17,6, 2. Pernila (Franc Novak) 1: 17,9, 3. Iroks Way (Daniel Heric, vsi Ljutomer) 1:18,8.
Miha Šoštarič
Foto: Miha šoštarič
Rio MH (Rene Hanžekovič, št. 7) je na nedeljskih kasaških dirkah zabeležil prvo zmago v karieri.
Zavrti kolo sreče!
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005

:ji slovenski rekreativni kolesarski dogodek www.perutnina.com
AvtoD^M
Direktorji se vozijo spredaj ^
Takšen je namreč Hyundaijev reklamni slogan, sprašujem pa se: »Ali se direktorji res vozijo spredaj«? Kakor kateri. Hyunda-ijeva prodajna zagnanost je v zadnjih letih še zlasti opazna na evropskem trgu. S trudom so prišli tudi rezultati, saj se kupci odločajo za bolj evropsko oblikovane avtomobile, ki v zadnjem obdobju izstopajo po svoji zanesljivosti. Sonata pete generacije velja za solidno limuzino višjega srednjega razreda, je dobro opremljena in razmeroma poceni. Torej prava izbira za tiste, ki jih ne
Hyunday Sonata
moti manj elitno poreklo. Njena zunanjost je bolj »evropska« kot kadar koli doslej in manj spominja na vzhodnjaške poteze predhodnih modelov. Je pa tudi res, da si je tokrat Hyundai »sposodil« nekaj oblikovalskih potez nemškega Audija. Zadek sonate kar preveč spominja na tistega, ki ga najdemo pri modelu A6. Prednji del avtomobila je oblikovan klasično, z dominantnima žarometoma. Tudi oblika notranjosti je prilagojena evropskem okusu. Pravzaprav ji ni kaj očitati, čeprav jo je težko primerjati z elitnimi nemškimi konkurenti. Hyundai pač ni znamka, ki bi svojim kupcem ponujala notranjost, ob kateri bi jemalo dih, je pa zato enostavna in pregledna. Zraven izboljšanega udobja, kateremu je Hyundai namenil posebno pozornost z zvočno izolacijo in zmanjšanjem vibracij podvozja, je »zrasel« tudi prtljažnik, in sicer na 523 litrov. Aktivna varnost se je povečala z izboljšanim podvozjem z dvema nihajnima rokama spredaj in veččlenkasto premo zadaj (kar pomeni boljšo vodljivost in lego na cestišču), omisliti pa si je mogoče tudi sistem AGCS (Active Geometry Control Su-
spension), ki spreminja iztek zadnjih koles, kar pomeni, da sistem po potrebi do tri odstotke zavrti zadnja kolesa v ovinku! Sonata je precej dobro opremljena še z ostalimi varnostnimi sistemi, kot so zavorni dodatek ABS z zavorno asistenco BAS in s sistemom elektronske porazdelitve zavorne sile ESP, štirimi zračnimi blazinami in zračnima zavesama ter aktivnimi vzglavniki. Oprema pod oznako »TOP-K« zraven varnostnih dodatkov vključuje tudi klimatsko napravo, daljinsko osrednje zaklepanje, potovalni računalnik in radio s predvajalnikom zgoščenk. Za bolj zahtevne je tukaj še paket opreme »TOP-KU«, ki omenjeno nadgrajuje z usnjenim oblazi-njenjem, tempomatom, električno pomičnim voznikovim sedežem ter samodejnim (žal le) štiristopenjskim menjalnikom.
Prenova za mazdo 6
Mazdina šestica je za japonsko znamko izjemno pomemben avtomobil. Z njim so uvedli nove oblikovne smernice, usmeritev k nekaj bolj športnemu značaju njihovih bodočih izdelkov, izboljšali prepoznavnost ter sloves avtomobilske znamke iz Hiroši-me. Prenove so se lotili po principu manj je več, kajti posodobitve so komaj opazne in obsegajo 80 sprememb. S tem so do neke mere tudi ohranili vrednost predhodnice, saj njihovi vozniki ne bodo imeli občutka, da se vozijo v starem modelu. Zraven šport-nejšega prednjega in zadnjega odbijača
zaključek izpušne cevi. Prenovljena Mazda 6 prihaja na slovenski trg v treh karoserij-skih izvedenkah, štirivratni, petvratni in kot karavan. V notranjosti avtomobila najdemo nove barve in boljše materiale, ki naj bi poudarjali prestiž njihovih avtomobilov. Sredinska konzola je doživela več sprememb; sedaj je elegantnejša in tehnično dovršena. Za večje udobje v vožnji so dodatno zvočno izolirali motorni prostor in sredinski tunel, v zadnje amortizerje so vgradili dodatne aktivne dušilnike, na novo pa so oblikovali sedeže in oblazinjenje. Nekaj je tudi »praktičnih« novosti, od katerih najbolj izstopata odklepanje avtomobila (brez ključa) s pomočjo vedno bolj zaželene kartice in brisalci s senzorjem za dež. Paleta motorjev navidezno ostaja enaka. Bencinski del sestavljajo trije, dizelskega pa dva
Moje cvetje
in zadaj
Mazda 6 spredaj ...
so spremenili še prednje in zadnje luči, ki so dobile temnejšo podlago, v kombinaciji z novo obliko lahkih platišč ali kolesnih pokrovov ter z nekoliko spremenjeno barvno paleto. Maska motorja ima sedaj večji logotip in širšo kromirano letvico nad njo, nekaj športnega pridiha pa doprinese še
motorja. Pa vendar so spremembe opazne pri zmogljivostih, porabi in prijaznosti do okolja. Oba dizelska motorja odslej veljata za okolju prijazna, saj imata vgrajen filter trdih delcev, ki ne potrebuje vzdrževanja. Novost predstavlja tonski opozorilnik za privezovanje pasov na obeh prednjih sedežih in optični za privezovanje na zadnjih. Paketi opremljenosti mazde 6 tudi po prenovi ohranjajo iste oznake: CE, TE in GT. So pa vsi trije sedaj že v osnovi bogatejši. Osnovni CE vključuje električni pomik stekel spredaj in zadaj, predvajalnik zgoščenk, zložljiv ključ z daljinskim upravljalnikom ter šest-stopenjski menjalnik (razen 1,8i). Pri nas je najbolj priljubljena oprema TE; na seznamu pa najdemo še meglenke, tipalo za dež in svetlobo ter črne prevleke sedežev. Najbolj razkošni GT ima zraven še usnjene sedeže, voznikov električno nastavljiv sedež s spominsko funkcijo, »pametno« kartico in 18-palčna platišča iz lahke litine. Prenovljena mazda 6 je sveža, zmernost ob posodobitvi pa morebiti sporoča, da dober izdelek ne potrebuje veliko za konkurenčnost.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Krvodajalstvo
Ali bom dobil/-a transfuzijo krvi, ko jo bom potreboval/-a?
Kri in njene komponente rešujejo življenja in tudi izboljšajo kvaliteto le-tega.
Zaenkrat ni umetnega nadomestka za kri, zato oskrbo s krvjo zagotavljajo krvodajalci. V Sloveniji vsakih pet minut povprečno nekdo potrebuje kri ali njeno komponento, zato je dnevno potrebno 400 krvodajalk in krvodajalcev, da zadostimo potrebam po krvi, to je kar 105.0001 na leto. Aktivni organizatorji krvodajalcev, ki delujejo v okviru RK, nam nesebično in požrtvovalno pomagajo zbirati krvodajalce, večjim potrebam pa zadostimo s klicanjem krvodajalcev ali izmenjavo krvi po Sloveniji. Krvodajalstvo je neplačano, anonimno in prostovoljno. Zaenkrat smo glede oskrbe s krvjo v Sloveniji samozadostni. Če ne bo krvodajalcev, pa seveda ne bo krvi.
Kakšna je kri, ki jo dobim?
Kri in komponente so zdravilo, ki ga izbere zdravnik klinik, ko skrbno pretehta njegove dobrobiti na eni strani in stranske učinke na drugi. Kri je tekoče tkivo, ki vsebuje krvne celice in plazmo in vsaka od teh sestavin opravlja pomembne naloge. Bolnik pa dobi samo sestavino, imenujemo jo komponenta, ki jo potrebuje. Vso kri na transfuzijskem oddelkupre-gledamo in testiramo, da je zagotovljena maksimalna varnost za prejemnika - bolnika. Načeloma zdrav krvodajalec, ki se ne obnaša rizično za prenos okužb, daje
zdravo kri.
Zakaj bi daroval/-a kri?
Ker sem zdrav/-a, se dobro počutim, sem star/-a več kot 18 in manj kot 65 let, tehtam najmanj 50 kg ter ne spadam v nobeno rizično skupino za prenos HIV in hepatitisa (tvegan način spolnega življenja, uporaba ali zloraba mamil in drugo). Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški pa vsake tri.
Nenazadnje lahko dajemo kri tudi iz malce sebičnega vzgiba, kaj pa če jo bomo kdaj sami potrebovali.
Kako mi bodo kri odvzeli?
Na našem oddelku za transfu-ziologijo odvzemamo kri krvodajalcem vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 11. ure. Pred odvzemom lahko zaužijete nemasten, lahek obrok. Ob sprejemu poveste svoje osebne podatke in prejmete list krvodajalca ter vprašalnik. V vprašalniku natančno opredelite svoje zdravstveno stanje in način življenja ter podate pisno privolitev za odvzem krvi in nadaljnje testiranje. Na voljo je informacijsko gradivo. V laboratoriju transfuzijskega oddelka vam iz kapljice krvi iz prsta določimo orientacijsko krvno skupino A, B, 0 in količino hemoglobina. Na zdravniškem pregledu se dodatno pogovorite o nejasnostih, zdravnik tudi svetuje ali odsvetuje darovanje krvi. Vedno namreč pazimo na zdravje krvodajalca, da se pri prejemniku krvi ne pojavijo neželeni škodljivi učinki. Med samim odvzemom, ki traja
Foto: Črtomir Goznik
Marija Seruga Doliška, dr. med., spec. transf. med.
5 do 10 minut, ležite na udobnem stolu in se prepustite izkušeni medicinski sestri oz. tehniku. Predel na koži pred vbodom očistimo, kri pa zbiramo v sterilen sistem plastičnih vrečk, ki je za enkratno uporabo. Krvodajalcu navadno odvzamemo 450 ml krvi, kar je količina, ki ne ogroža zdravja oz. počutja krvodajalca. Potem se ta kri predela v komponente: koncentrirane eritrocite, plazmo in koncentrirane trombocite. Ostale produkte iz krvi pa izdelujejo v specializiranih centrih.
Ja, to je poseben, drugačen dan! Dan darovanja krvi, delčka sebe, nesebično drugim.
Kaj pa po odvzemu?
Mesto vboda vam tesno povijemo za vsaj dve uri, da ne nastane podkožna krvavitev. Potem vam postrežemo s hrano in pijačo ter svetujemo čimveč tekočine. Slabost, ki lahko nastane izjemoma, je kratkotrajna in ne vpliva na kr-
vodajalčevo zdravstveno stanje.
Vsako enoto odvzete krvi testiramo na prisotnost označevalcev okužb, ki se lahko prenesejo s krvjo (virus hepatitisa B in C, HIV in sifilis). Ker v zelo zgodnjem obdobju okuženosti laboratorijskih znakov okužbe v krvi ne zaznamo vedno, odsvetujemo dajanje krvi osebam iz teh rizičnih skupin in s tem poskušamo preprečiti prenos okužbe na bolnika oz. zmanjšati izpostavljenost bolnika povečanemu tveganju za prenos okužb.
Vedno pa določimo tudi krvno skupino. Po odvzemu vas v primeru pozitivnih izsledkov testiranja in drugih nepričakovanih ali patoloških ugotovitvah zaupno obvestimo.
Ker kri in komponente hranimo le omejeni čas, je pomembno, da je zaloga krvi ravno pravšnja, da krvodajalci prihajajo enakomerno čez vse leto.
Krvodajalstvo!
V mesecu juniju sta dva pomembna dneva za krvodajalstvo! 4. junij je slovenski dan krvodajalcev, ker so na ta dan leta 1945 odvzeli v Sloveniji prve doze krvi krvodajalcem in jih tudi konzervirali. 14. junij pa je mednarodni dan krvodajalcev. Na ta dan se je rodil avstrijski zdravnik, Nobelov nagrajenec Karl Landsteiner, ki je odkril sistem krvnih skupin A, B, 0. Šele z odkritjem te osnovne in najvažnejše krvne skupine so transfuzije krvi bolnikom postale uspešne.
Kakšno kri želimo dobiti kot bolniki? Kri darujmo, ko smo zdravi! Pridružite se veliki družini krvodajalcev!
Marija Šeruga Doliška predstojnica Oddelka za transfuziologijo Bolnišnice Ptuj
Za nami je moker in hladen teden
Osvežitev, ki nam jo je prineslo deževno vreme, nam je bila v začetku vsem dobrodošla. Vendar za rastline takšno vreme ni najbolj ugodno. Zato je še vedno potrebno biti zelo pozoren in jih ves čas opazovati. Predvsem je potrebno biti pozoren na pojave pršic prelk in tripsa. Tudi uši so trenutno zelo razširjene, a so na srečo to večje žuželke, ki jih lažje zatiramo tudi z biološkimi pripravki.
Ponekod je padala tudi toča. Upam, da ste si zapomnili, kako reagirati. Predvsem ne obupajte prehitro nad rastlinami. Večina se jih lepo obraste in kasneje še lepše zacveti. Jih pa je potrebno močno porezati in skrajšati, tako da se obrastejo gosto in močno. Ker hranil v zemlji v lončkih ni več, takoj po toči ali tudi viharju, ki lahko naredi škodo, uporabimo pripravke iz alg ali z aminokislinami: algoplasmin, agrofito, bio platella vita, protifert ali drin, nato pa takoj, ko vidimo, da so rastline pognale nove poganjke, pričnemo z dognojevanjem s tekočimi gnojili za cvetenje. Ker se rastline na novo obraščajo, potrebujejo več hranil kot spomladi, tudi v zemlji jih sedaj že skoraj več ni, zato v takem primeru dognojujemo dvakrat tedensko.
Podobno ravnamo tudi na okrasnih gredicah, le da se tam vedno ne da rešiti vseh rastlin, dognojevanje pa ni potrebno, vsaj tako pogosto ne.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonsko cvetje je sedaj v polnem cvetenju. Ko se vozim po naših lepih krajih, sem zelo ponosna na vse vas, saj vidim, da ste mnogi že zbrali dovolj poguma in posadili tudi mnoge nove rastline. Seveda še vedno prevladujejo pelargonije, a zelo veliko je tudi drugih, nekoliko drugačnih cvetlic. Opažam pa, da so mnoge surfinije že precej lačne. Posebej tiste, ki so že zelo veliko in bujno cvetoče, potrebujejo dognojevanje vsaj dvakrat na teden. Ob tem je dodajanje železa dodaten ukrep.
Zelišča
Na vrtovih sedaj zelo lepo cveti sivka. Sivka je ena izmed izredno koristnih rastlin, saj jo lahko uporabljamo tako v boju proti škodljivcem kakor tudi v namene varovanja našega zdravja. Sivka s svojim vonjem odganja uši in druge sesajoče žuželke, zato jo sadimo na okrasne gredice. Zelo lepa je kombinacija plavo cvetoče sivke in roza ali rdeče cvetočih vrtnic. Obenem se uši takih vrtnic zelo dolgo izogibajo. Sivk je veliko vrst, med njimi so tudi prezimno trdne vrste, zato si jo na vrtu lahko privoščimo.
Polja sivke v Provansi
;enjak
Uporabni so njeni cvetovi, ki jih režemo v polnem cvetju. Eteričnega olja z njih sami seveda ne znamo narediti, tudi nimamo v ta namen primernih destilacijskih naprav, brez težav pa posušimo cvetove. Zvežemo jih v šopke in obesimo v suhem in svetlem prostoru. Na večjih površinah Provanse jo sušijo kar na njivah. Dokler se cvetovi ne posušijo, je ne premikamo, saj zelo hitro odpadajo. S posušenih cvetnih stebel cvetovi ne odpadajo več.
Razen za odganjanje moljev lahko te posušene cvetove uporabimo za krepčilno kopel. Primerna je predvsem za tiste, ki imate nizek pritisk, pa za vse, ki smo napeti in utrujeni in nas zaradi vsega tega redno boli glava. 50-60 gr sivkinih cvetov prelijemo z litrom vode in zavremo za 10 minut. Potem vodo odcedimo in primešamo vodi za kopel.
Vsi, ki se odpravljate na morje, boste mogoče ob kakšnem deževnem dnevu obiskali tržnico in tam našli prodajalke sivke. Takrat se spomnite na ta recept in si prinesite nekaj sivke domov tudi v ta namen.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Ptuj • Tudi 36. festival dež pregnal v dvorano
Zmagoslavje Stricev in Modrijanov
Čeprav smo organizatorji najstarejšega festivala domače zabavne glasbe Slovenije letošnjo 36. festivalsko prireditev želeli vrniti med arkade minoritskega samostana, nam je tudi tokrat ponagajal dež, zato smo jo v zadnjem trenutku preselili v dvorano Šolskega centra Ptuj.
Tudi na letošnji 36. festival domače zabavne glasbe Slovenije - Ptuj 2005, ki smo ga pripravili družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, RTV centrom Maribor ter založbo kaset in plošč RTV Slovenija, se je nekaj ansamblov uvrstilo neposredno, saj so se že dokazali z dosedanjimi kvalitetnimi nasto-
pi, preostale pa so izbrali na avdiciji, ki je bila 15. maja v Termah Ptuj. In tako je letos v dvorani Šolskega centra na Ptuju nastopilo 12 ansamblov, ki so se ne preveč številnemu občinstvu v dvorani in prvič v neposrednem prenosu tudi gledalcem Televizije Slovenija predstavili s po dvema skladbama.
Na ptujskem odru so letos
stopili: ansambel Prepih iz Podgorcev, Šum iz Vuhreda, Nanos s Cola, Zreška pomlad iz Zreč, Korenine iz Novega mesta, ansambel Sicer iz Mengša, Navihan-ke iz Laškega, Dinamika z Destrnika, Rubin iz Novega mesta, ansambel Anje Bur-nik z Brigito Šuler iz Ljubljane, Modrijani iz Dobrne ter Strici iz Turnišča v Pre-kmurju.
Najbolj všečno melodijo je tokrat izbiralo občinstvo oziroma televizijski gledalci iz vse Slovenije takoj po nastopu vseh ansamblov z glasovanjem po telefonu ali televotingu. Do razglasitve rezultatov je festivalsko občinstvo zabaval ansambel Štrk iz Ljutomera, štetje glasov pa je pokazalo, da so največ, prek 5100 glasov prejeli Modrijani iz Dobrne, ki so si tako prislužili tudi prvo nagrado občinstva.
Po oceni 5-članske strokovne komisije za glasbo, ki so jo sestavljali predsednik Franc Lačen - Radio-Tednik Ptuj, ter člani Irma Rauh
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Staretovo nagrado je Društvo pesnikov slovenske glasbe podelilo Korenovo plaketo si je letos pri-Metki Ravnjak Jauk, Franc Ankerst pa je napisal najboljše bese- pela Mojca Gregorič iz ansam-dilo letošnjega festivala.	bla Korenine.
Televizijski gledalci so največ glasov prisodili Modrijanom iz Dobrne.
Foto: M. Ozmec
- Radio Slovenija, Urška Čop Šmajgert - Radio Maribor, Ivo Umek - Založba kaset in plošč RTV Slovenija, ter Štefan Petek - ravnatelj Glasbene šole Ptuj, so za najboljši ansambel letošnjega festivala proglasili ansambel Strici iz Turnišča, ki si je s tem prislužil tudi najvišje festivalsko odličje - zlatega orfeja. Nagrado za najboljšo melodijo letošnjega festivala je komisija prisodila skladbi Lastovka v izvedbi ansambla Anje Burnik z Brigito Šuler iz Ljubljane. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo pa je komisija prisodila Mojci Gregorič, pevki ansambla Korenine iz Novega mesta.
Besedila je ocenjevala 3-članska strokovna komisija v sestavi Jože Šmigoc, Liljana Klemenčič in Metka Ravnjak Jauk iz Društva pesnikov slovenske glasbe, po njihovi oceni je najboljše besedilo napisal Franc Ankerst, in sicer pesem Hektoliter sreče, ki so jo izvedli Strici. Posebno nagrado Marjana Stareta, ki jo podeljuje Društvo pesnikov slovenske glasbe, pa je za večletno kakovostno pisanje besedil prejela Metka Ravnjak Jauk.
Med letošnjimi novostmi je bila napovedana tudi posebna nagrada za najboljše besedilo s turistično vsebino, vendar se v Turistični zvezi Slovenije zanjo očitno niso odločili. Festival, ki je potekal pod generalnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in pokroviteljstvom restavracije Gastro, sta tudi letos povezovala voditelja Radia Ptuj Danica Godec in Peter Kirič, pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija pa je izšla posebna festivalska zgoščenka z 12 izbranimi skladbami, oziroma s po eno od vsakega ansambla, ki je letos nastopil na Ptuju.
Prepričani smo, da so preselitev v dvorano, deževno vreme in delno tudi neposredni televizijski in radijski prenos vplivali na nekoliko manjši obisk, saj Športna dvorana Center ni bila povsem polna, pa vendar bo potrebno nekaj storiti tudi v tej smeri, saj organizatorji ugotavljamo, da so bili prejšnja leta ptujski festivali veliko bolje obiskani.
Kakorkoli že, slovenska narodno-zabavna scena je z letošnjim Ptujem bogatejša za 24 novih, v glavnem všečnih melodij, zagotovo pa ni zanemarljiv podatek, da je na najstarejšem in zagotovo tudi najbolj uglednem tovrstnem festivalu v Sloveniji nastopilo že 375 ansamblov iz domovine in tujine, med katerimi so mnogi nastopili prvič ali pa so šele z nastopom v Ptuju postali popularni.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Človečnost
Razmišljanje o pojmu, ki se vse bolj izgublja
Dogodki, ki so pretekle dni zavzemali prve strani bolj ali manj vseh časopisov, postavljajo pojem "človečnost" (humanost) na veliko preizkušnjo in zbujajo utemeljen dvom v ta, na sebi sicer zelo plemenit pojem. Pojem "človečnost" je gotovo eden izmed tistih, ki naj bi tvorili fundamente naše civilizacije, oziroma vsaj te stopnje civilizacije, na kateri se nahajamo. A po dogodkih, ki nas obkrožajo te dni, je kot najbolj optimistično postaviti tezo, da to drži morda le na mikro ravni, to je na čisto osebnem odnosu med dvema človekoma, pa še to vsekakor ne vedno.
Človečnost, humanost je sicer najmanj dvopomen-ski pojem. Lahko ga pojmujemo kot zbir vseh lastnosti, ki človeka naredijo za človeka; ki nas delajo to, kar smo - rasa ljudi. Tole pojmovanje ima zagotovo vmes tudi fiziološke primesi. Po drugi strani pa je tisti ožji pomen tega pojma ta, na katerega večina ljudi, ko za to lastnost, pojem sliši, najprej pomisli. In ta drugi pomen pojma humanost, človečnost, vsebuje večino tistih nefizioloških elementov, ki nas delajo za ljudi. Od umnega razmišljanja pa vse do čustvenih vzgibov našega bitja. A hkrati velika večina ljudi ta pojem jemlje kot izrazito pozitiven pojem, pojem, ki v sebi ne nosi, ne vsebuje ničesar negativnega. Saj velikokrat ljudje za koga rečemo, da je nehuman, nečloveški, kako dejanje pa označimo za nečloveško, nehumano.
A ves čas ta pojem uporabljamo nasproti nekim stvarem ali ljudem, ki jim to lastnost, ta pojem zanikamo. Kar hočem reči, je, da bolj kot to, kaj ta pojem sploh vsebuje, vemo, kaj ne vsebuje, oziroma katerim dejanjem ali ljudem ga odreči. Se pravi, uporabljamo ga bolj v privativnem smislu, kot negacijo nečesa - kot rečeno, vemo, česar ta pojem ne vsebuje, glede tega, kar pa dejansko sestavlja ta pojem, kar ta pojem sam za sebe pomeni, pa se bojim, da nam ni najbolj jasno.
Kajti sam pojem človečnosti v sebi vsebuje protislovje, kije povezano tudi z našo rabo tega pojma. Namreč, v kolikor s pojmom "človečnost" mislimo na lastnost, ki je značilna za ljudi, ki jo torej imamo samo ljudje in se potemtakem po njej ločimo od vsega ostalega, potem moramo ta pojem nujno pripisati vsem ljudem, ali pa tistim, ki jim ga odrekamo, odreči pravico do naziva človek in jih razglasiti za, kaj vem, večinokrat se dogaja, da za živali. A po drugi strani, v kolikor s pojmom človečnost mislimo na ravnanje v skladu moralnimi normami, kot so empatija do bližnjega, ljubezen (oziroma vsaj ne sovraštvo) do bližnjega, sočutje, pomaganje sočloveku in podobne stvari, potem tistim, ki jih razglasimo za nečloveške, nehumane, ne moremo reči živali, kajti živali v veliki večini posedujejo (resda modificirane) lastnosti, ki smo jih našteli. In da je tako, vidimo tudi po tem, da mnogokrat rečemo, da niti živali ne počnejo tega, kar počnejo določeni ljudje. Se pravi, v kolikor je človečnost lastnost, ki pomeni, da ne škoduješ drugim soljudem, potem ta lastnost vsekakor ni tista lastnost, ki nas dela za ljudi, kajti imajo jo tudi živali (tudi te svojemu rodu ne škodujejo). Če pa je človečnost tista lastnost, ki nas dela za ljudi in nas loči od vseh ostalih življenjskih oblik, potem jo moramo priznati tudi tem, ki so povzročili morije, ki nas v teh dneh obkrožajo: London, spomin na New York, Madrid, spomin na nesrečno in od boga pozabljeno Srebrenico.
Dilema je globoka in zapletena. Najmanj tako zapletena, kot so zapleteni vzroki za napade, osmislitev le-teh ter iskanje rešitev za prihodnost, katere sestavni element ne bi bil več teror.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Najle^pšo melodijo festivala je izvajal ansambel Anje Burnik z Brigito Sti
gito Stuler iz Ljubljane.
Ptuj • Pogovor z mis Štajerske 2005
Vse skupaj je vzela kot igro
25. junija so na Ptuju že tradicionalno izbrali mis Štajerske in njeni dve spremljevalki. Lento si je nadela 20-letna študentka slovenščine in matematike z Grajenščaka Tatjana Caf, prva spremljevalka je postala 24-letna študentka ekonomije Tadeja Lašic iz Ljutomera, ki začasno biva na Ptuja, druga spremljevalka pa 19-letna študentka prava Doris Slaček iz Dragoviča.
Tatjana Caf, mis Štajerske 2005
V teh dneh so se jim pridružile tudi že najlepše z regionalnih izborov v Slovenj Gradcu in Postojni. 20. julija pa bodo v prostorih POP TV v Ljubljani izbrali še preostalih 10 do 12 polfinalistk, ki pa jih ne bodo rangirali. Polfinale za mis Slovenije bo letos prvič na Ptuju, 5. avgusta bodo v novem amfiteatru Term Ptuj izbrali letošnje finalistke za mis Slovenije. Finale je pred desetimi leti že potekal na Ptuju. Novo mis Slovenije bodo izbrali 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Mis Štajerske 2005 Tatjana Caf sebe predstavlja kot pozitivno osebo, ki vse jemlje z veliko žlico, vse bi rada preizkusila. Optimistka, ki pravi, vse, kar te ne ubije, te okrepi. V vsaki stvari skuša poiskati nekaj najboljšega, dobre spomine, slabo pozabi, tako človek tudi lažje in lepše živi. Rada se spominja
svojih rosnih let, v vrtec ni hodila, igrala se je sama ali s sosedi, na morje v tistem času njihova družina še ni hodila. Njena mladost je bila zelo drugačna od tiste, ki jo danes živijo otroci. Tatjana je doma na kmetiji, zato je že od zgodnje mladosti povezana z naravo, spominja se, da je na travnikih pogosto nabirala šopke, se sprehajala med polji. Na kmetiji ji ni potrebno delati, občasno, ko je treba, že pomaga, za kar je zelo hvaležna staršem, da ji pustijo delati tisto, kar jo veseli. Z izbiro študija je marsikoga presenetila, za slovenščino se je odločila, ker ji je šla, za študij matematike pa zato, ker ji ni šla. Z izpiti nima težav, v jeseni se bo vpisala v tretji letnik. Komaj čaka, da bo kot profesorica vstopila v razred, rada ima otroke, ljudi, samo za računalnikom ne bi mogla delati. Tatjana Caf je v prostem času tudi igralka, članica dramske skupine KD Grajena. Že v osnovni šoli je nastopala, ko so jo povabili k dramski skupini Grajena, ni odklonila, saj gre za lepe stvari. V Sosedovem sinu igra Anico, vloga je zelo lepa, pravi, da se je bo celo življenje spominjala. Izkušnje iz dramske skupine so ji veliko pomagale pri nastopu za mis Štajerske. Vse skupaj je vzela kot igro, da nastopa, da se publika odziva. Še dolgo potem ko so jo razglasili za mis Štajerske,
ni vedela, ali sanja ali je vse skupaj res. Okolje se je pozitivno odzvalo, s tistimi, ki pa jim ni bilo všeč, da je zmagala, se še, hvala bogu, ni srečala, da bi jo potolkli. Presenečena je nad pozitivnimi odzivi. Želi si, da bi se tudi v polfinalu dobro odrezala. »Ni mi pomembno, kako daleč pridem, pomembno je moje počutje. Pomembno je, da se skupaj z menoj veselijo tudi drugi, da so okrog mene ljudje, ki so mi naklonjeni.« Tatjana prejema republiško štipendijo, ob tem pa tudi dela. Dohodek iz Pomaranče, kjer dela kot natakarica, nalaga, njeni cilji so mali, pove. Najprej je zamenjala računalnik, zatem si je na novo uredila sobo, mogoče se bo sedaj nabralo kaj za avto, trenutno se vozi s 17 let starim avtomobilom, ki so ji ga kupili starši. Zaželela si je boljši avto, takšen, ki ima klimo, da ji poleti ne bo preveč vroče. Tatjana tudi veliko bere, je knjižni molj, ki uživa ob dobri knjigi. Pri hrani ni izbirčna, je tisto, kar ji tekne. Oblačila izbira odvisno od počutja in priložnosti. Najraje pa je v kavbojkah in majici. Lepe trenutke, ki jih doživlja sedaj, tudi zato, »ker je imela v soboto čas«, ko so jo povabili na izbor za mis Štajerske 2005, deli s fantom, ki je, ko je slišal, kdo je druga, kdo prva spremljevalka, rekel: "Zmagala bo."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Burghausen • Ptujčani na grajskem prazniku
Ko se zabava vse mesto
Konec tedna, od 8. do 10. julija, je s Ptujem pobrateno nemško mesto Burghausen spet zaživelo v srednjeveškem vzdušju.
Vsako leto Burghausenčani v spomin na leto 1516, ko jih je obiskal cesar Maximilian I., pripravijo po ulicah svojega srednjeveškega mesta povorko, s katero obudijo dogajanje izpred petih stoletij. Tako rekoč vse mesto se odene v srednjeveška oblačila, meščani se sprehodijo mimo slavnostne tribune, potem pa se odpravijo na grad, kjer se živahno
druženje nadaljuje kar tri dni - vsak dan pozno v noč. Ker je tamkajšnji grad dolg več kot kilometer, s številnimi dvorišči, si tam posamezne skupine postavijo svoja prizorišča (šotore), na njih pa uprizorijo pestro srednjeveško dogajanje - od kmečkega življenja do lokostrelskih tekmovanj, družabnih iger, pevskih, plesnih, glasbenih nastopov, gle-
daliških iger ... Da o hrani in potokih piva ne govorimo. Pa seveda o rekah obiskovalcev, ki dogajanje spremljajo.
Tudi letos so se v povorko aktivno vključili člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, ki so v teh dneh obiskali partnerski Burghausen. Več o obisku in grajskih igrah pa v petkovi številki.
jš
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PROČKA, ROBERT, EMONKE, DALTON, AN, NA, SLAVKO, REČ, RUŠE, LUCILECTRIC, OLIB, KRAT, KAGAN, ALMA, ANART, SNAHA, LORI, KHISEL, KVAČKA, CUNE, AAR, RP, ARAK.
Z grajskimi igrami živi ves Burghausen - od najstarejših do najmlajših.
Foto: jš
Gorišnica • Četrtfinale za zlato harmoniko Ljubečne Muretinci • Odprtje nove kapele
Špilaj na frajtonarco ... Muretinska ^ kapela čudežev
Lično urejeno, skorajda idilično okolje ob ribniku Tunf v Mali vasi je bilo v nedeljo, 3. julija, pravo ozadje za zvoke diatoničnih harmonik, ki so se vse sončno popoldne razlivali še daleč po okolici.
Malovaščani so namreč, s pokroviteljstvom in sponzorstvom občine Gorišnica, že drugič zaporedoma organizirali četrtfinale tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne 2005.
Tokrat se je zbralo precej več obiskovalcev in tekmovalcev kot lani. Prvih, ljubiteljev harmoni-karskih zvokov je bilo vsaj 250, drugih, ki so bolj ali manj spretno izvabljali melodije z raztegovanjem meha in pritiskanjem na tipke ter prepričevali tričlansko žirijo o svojem znanju, pa 16 iz vseh bližnjih in daljnih koncev Slovenije, razdeljenih v štiri starostne kategorije. Najbolje zastopana je bila prva kategorija najmlajših tekmovalcev do 14 let, kar dokazuje, da se harmonika prebija v ospredje najbolj popularnih instrumentov med mladimi. Nanjo pa očitno znajo še vedno odlično zaigrati tudi dedki, saj se je starostni razpon gibal od enajst do 76 let. Najmlajši nastopajoči harmonikar Milan Stojnšek iz Makol in najstarejši Stanko Sek iz Zasavcev pri Ormožu sta si seveda zaslužila še poseben aplavz zbrane množice.
Ocenjevalna žirija, ki ji je predsedoval Albert Završnik, pomagala pa člana Konrad Kostanjevec in Lojze Župec,
Največ tekmovalcev je bilo v kategoriji najmlajših - do 14 let ...
nikakor ni imela lahkega dela. Pozno popoldne, potem ko so se na odru predstavili vsi prijavljeni tekmovalci s po dvema zaigranima skladbama, je težka odločitev vendarle padla. Med najstarejšimi veterani sta si direktni nastop v finalu priborila Ciril Podkrižnik in Konrad Ko-stanjevec, v polfinale pa so se po starostnih skupinah uvrstili še: Marko Belšak, Tomaž Trop, Jernej Anžin, Jure Vučič, Sebast-jan Knez, Samo Šincek, Matic Viher in Miran Stojnšek.
Najboljši trije po kategorijah so dobili tudi pokale, sicer pa
so prav vsi hrabri tekmovalci kot spomin na svojo udeležbo prejeli še posebna priznanja, zraven pa še odlično malico, ki jim je vrnila porabljeno energijo. »Naslednje leto nameravamo četrtfinalno tekmovanje za zlato harmoniko izpeljati v okviru prireditev ob občinskem prazniku in ga ohraniti kot tradicionalno v našem kraju,« je ob koncu, zadovoljen z uspelo prireditvijo, dobrim obiskom in še boljšimi »muzikanti«, povedal domačin in član organizacijskega odbora Konrad Kostanjevec.
SM
PoiKočm
7
miômHsfu

PREDLOGI ZA JULIJ
7. Ans. EKART-Polka čez Ontario 6. MODRIJANI - Srce je hotelo drugega 5. ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad 4. Ans. SPEV - V klasju skrit je čas žanjic 3. NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj 2. Ans. CEGLAR - Zlata miss 1. DVOJČICI Z JANEZOM - Dekleta In ljubezen
1.	boštjan konečník - Gostilna je moj dom
2.	popn dekl-Solo Portorož
3.12 NASPROTJE-Za šalo In zares
4.MAMB0KINGS-Ena	nI nobena
5.	DENIS-Portorož 2005
6.	rudi ŠANTL - Gremo vsi na morje
7.	ROK KOSMAČ-Živim le zate
Poskočnih 7
Veličastnih 7
I Glasujem za: _
Glasujem za;.
Orfeiikove
SMS glasbene želie:
041/818-666
Ime in priimek:
Glasovnice poSlJlte na d
ft na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.j>.p. 318,22S0 Ptuj
_ ,	Nagrado prejme:
i	Daniel Perger,
;	Videm 12,
E-J	2284 Videm
O nastanku prve kapele v gorišniški vasi Muretinci obstajata dve zgodbi, obe seveda ohranjeni le po ustnih izročilih. Prva pravi, da je bila kapela zgrajena pred 200 leti, druga pa da je nastala pred 120 leti kot zaobljuba enega izmed davnih prednikov Franca Rožmarina, ki so mu umirali otroci ob rojstvu.
»Po postavitvi kapele z Marijinim kipcem se je mojima prednikoma, zakoncema, rodilo še sedem otrok, ki so vsi preživeli,« je ob nedavni otvoritvi povsem novo zgrajene kapele v svojem nagovoru povedal domačin Franc Rožmarin. Tudi nova muretinska kapela ni nastala kar tako. Odločitev za njeno obnovo je padla na misel prav Rožmarinu in to iz čisto posebnega razloga. »Zdravniki so pred časom odkrili kar tri rakava žarišča v mojem telesu. Življenje se mi je iztekalo, strašna preizkušnja je bila to zame in za mojo mlado družino, ki sem si jo ustvaril. Vendar sem se boril in zaobljubil, da
Zgodbe iz preteklosti kapele govorijo, da je bila že davno nazaj postavljena v znak zaobljube za božjo pomoč.
Franc Rožmarin: »Zaobljubil sem se, da če ozdravim, obnovim našo vaško kapelo!«
če to preživim, bom obnovil domačo kapelo.« Najsi se to imenuje čudež ali ne, Francu Rožmarinu so zdravniki ob zadnjem pregledu lani na onkološkem inštitutu v Ljubljani lahko povedali le, da je zdrav kot dren in da je to res čudež. In ker je mož beseda, se je nameraval lotiti obnove, toda kapela se je izkazala za preveč dotrajano, zato se je brez omahovanja odločil za ponovno izgradnjo. Začela in končala se je že lani, stala je 1,2 milijona tolarjev, več kot polovico vsega denarja pa je seveda prispeval Franci Rožmarin.
»Ni mi bilo težko, saj sem se zaobljubil, pa tudi drugi so veliko prispevali. Tako je sosed Janko Ranfl dal za kritino, ki jo je brezplačno pripeljalo domače podjetje Ko-trans, za rože je poskrbelo vrtnarstvo Kovačec iz Žamencev. Blagoslov kapele zadnjo junijsko nedeljo letos, ki je posvečena Sv. Mariji, kipec pa je restavri-ral Danilo Muršec, je opravil župnik Ivan Holobar,« je še povedal zadovoljen in srečen Franc Rožmarin, ki mu danes res ni videti, da je bil nedol-go nazaj pravzaprav obsojen na smrt.
SM
Člani ocenjevalne žirije (od leve): član Lojze Župec, član Konrad Kostanjevec in predsednik Albert Završnik
Vsak četrtek ob 20.00 uri
\ _____
Ob našem jubileju bomo okronali tudi vašega in našega najboljšega, najbolj prijaznega, najbolj strokovnega in sploh naj bančnika oziroma bančnico v poslovalnicah Nove KBM, ki ga boste izbrali vi, naši komitenti in obiskovalci naših poslovalnic po vsej Sloveniji.
Vabimo vas, da ob svojem obisku v katerikoli enoti Nove KBM izberete osebo, ki najbolj ustreza naštetim opisom.
Za udeležbo na razpisuje potrebno le izpolniti posebno dopisnico te so na voljo v vsaki poslovalnici Nove KBM.
Vaše, Eredloge, bomQ_ zbirali, do_	avgusta, 2005j._
Med vsemi, ki boste glasovali, bomo izžrebali 50 nagrajencev. Sodelujte in izberite NAJ bančnico ali bančnika Nove KBM!
.Nova KBMd
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenih
Torek, 12. julij
10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična sobica, Počitniške urice (nagradne uganke, literarni kviz, besedne igre, likovne delavnice
-	Ptuj, Lekarna, Trstenjakova 9, fotografska razstava v okviru Ohra-
nimo mladost, razstavlja Mimi Antolović
Sreda, 13. julij
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo
Četrtek, 14. julij
9.00 Ptuj, CID, Poletna potepanja - Pinčarjev mlin in Turniški grad, za osnovnošolce
10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična sobica, Počitniške urice (nagradne uganke, literarni kviz, besedne igre, likovne delavnice
10.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo
10.00 Lenart, knjižnica, ustvarjanje iz papirja
19.00 Breg, OŠ, telovadnica, badminton, za vse generacije
KOLOSEJ Maribor
Torek, 12. julij, ob 17.40, 19.40 in 21.40 Chucky se vrača. Ob 16.00, 18.40 in 21.00 Hitra zebra. Ob 18.30 Niti. Ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Vojna svetov. 16.50, 19.10 in 21.30 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.30 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 16.15 in 18.20 Roboti. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 16.40 in 19.00 A smo že tam? Ob 20.40 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 21.10 Nebeško kraljestvo.
Sreda, 13. julij, ob 21.30 Hiša voščenih figur. Ob 17.40, 19.40 in 21.40
Chucky se vrača. Ob 16.00, 18.40 in 21.00 Hitra zebra. Ob 18.30 Niti. Ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Vojna svetov. Ob 16.50 in 19.10 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.30 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 16.15 in 18.20 Roboti. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 16.40 in 19.00 A smo že tam? Ob 20.40 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 21.10 Nebeško kraljestvo.
RADIOPTUJ
89.8«>98.2''I04^3
éfiíetcc www.radio-ptuj.si
Občina Gorisnica Gorisnica 54 2272 Gorisnica
OBVESTILO
glede priprave novih prostorskih aktov
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) zahteva pripravo novih prostorskih aktov. Zato Občina Go-rišnica pristopa k pripravi strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine.
Skladno z določili 67. člena Zakona o urejanju prostora lahko vsakdo da pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja občine oziroma prostorskega reda občine. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane.
Obrazci za podajo pobud so na voljo v sprejemni pisarni občinske uprave.
Vabimo vas, da si v času do 10. septembra 2005 v prostorih Občine Gorišnica ogledate veljavne prostorske akte in podate pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Ogledi so možni v času uradnih ur, to je v ponedeljek, sredo in petek. Datum: 6. 7. 2005 Številka: 034-02-79/2005
župan občine Gorisnica Jože Kokot
Cenik malih ogiasov v Štalersl(em tednilcu
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.
	
Mali oglasi.	PRODAM srednje velik klopotec in kupim kultivator Gorenje Muta, starejši letnik, v okvari. Tel. 031 407 116. I/I ir^iiL M^"^ .v * 1 *i
	
STORITVE	KUPIMO ječmen in bikce simen-talce. Tel. 031 443 117.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
OKREPČEVALNICA Veselko, s. p., Vitan 5, Kog sprejema naročila (120 sedežev) za avtobuse, praznovanje rojstnih dnevov ter gostij, cena po osebi 3.500,00 SIT Inf. na tel. 040 863 346.
PRODAM večjo količino ječmena in slamo v balah. Tel. 766 02 71.
DELO
ZAPOSLIMO 2 montažerja Knaufa, pisne prošnje: Proteam, Andrej Janž-ekovič, s. p., Čufarjeva ul 13, Ptuj.
NEPREMIČNINE
PO NAROČILU upnika potencialne kupce obveščamo, da bo dne 13.7.2005 ob 11. uri v sobi št. 116, Okrajnega sodišča na Ptuju (postopek poteka pod št. in 28/99), dražba stanovanja velikosti 57,43 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjskega bloka v Žgečevi ulici na Ptuju. V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT ali po dogovoru. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si
CENEJŠO HIŠO ali samostojno gospodarsko poslopje kupim. Tel. 031 649-980.
PRODAM dvosobno stanovanje (63 m2) v Ptuju, Kraigherjeva ulica. Tel. 051 319 602, 02 777 59 01.
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU vzamemo v najem eno-sobno ali enoinpolsobno stanovanje. Ponudbe na tel. 041 846 724.
KMETIJSTVO
KUPIM teleta, simentalce, 120 kg. Tel. 758 10 61._
LUŠČENO KORUZO prodamo. Tel. 040 366 050 ali 764 28 11.
PRODAM obračalnik 20 50 SIF; dobro ohranjen, plemenske bikce, 150 kg, za nadaljnjo rejo. Tel. 769 10 41.
ZELO UGODNO prodam žitni kombajn Epple. Inf. na tel. 051 219 985.
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo, stare 10 dni. Tel. 041 875 779.
VOZNIKE C-, E-kategorije, IV. stopnja ali NPK za mednarodne prevoze EU, zaposlimo zaradi širitve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni čas. Lamotex-pres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/629 62 77 ali 02/629 62 78.
MOTORNA VOZILA
PRODAM GOLF JX, letnik l987, rdeče barve, registriran do septembra, cena 210.000 SIT. Tel. 772 05 61 ali 051 205 428.
RAZNO
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. UF
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
V SPOMIN
Kruta in neizprosna smrt je sredi dela in mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine našo spoštovano svetnico in prijateljico
Dragico Vtič
Bole~e je spoznanje, da te ne bo ve~ nazaj. Tvoje delo bo vedno živelo z nami in nas spominjalo nate. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo globoko sožalje.
Svetnice in svetniki občine Kidričevo, župan z občinsko upravo
PROSTOTONSKO harmoniko Grazz, štirivrstno B, Es, As, Des, ugodno prodamo. Tel. 041 912 359.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob bridki in boleči izgubi ljubljenega sina, brata, vnuka in prijatelja
Davorina Čeha
IZ PACINJA
se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na mnogo prerani poslednji zemeljski poti. Hvala vsem, ki ste bili v težkih dneh z nami, nam izrekli sožalje. Hvala za dar sv. maš, številne sveče in prelepo belo cvetje.
Hvala g. župniku iz Dornave in župniku od Sv. Ožbalta iz Ptuja za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornikom, ki so se od našega Davorina poslovili ob odprtem grobu. Hvala cerkvenim pevcem iz Dornave in godbeniku za melodije slovesa.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem Konjeniškim klubom iz vse Slovenije, posebno g. Zvonku Križaju za organizacijo in vodenje častne straže.
Posebna zahvala je namenjena prijateljici Sandri, ki ga je do groba popeljala s konji, ki so bili njegova velika ljubezen in življenje. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za storitve. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA.
Njegovi neutolažljivi: mamica Dragica, ati Marjan, brat Dani z Ano,
dedi in babica v imenu vsega sorodstva
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAR0ÙLN1CA ZA
^íaim/íí TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA]
IME IN PRimEE:
Antonija Novak
Ms^cigeijeva 9,8000 Maribor
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Zamušani • Srečanje rodbine Kolenko
171 žlahtnikov
Srečanja rodbin postajajo zadnje čase vse bolj modna. Tako so se za prvo veliko sorodstveno srečanje odločili tudi Kolenkovi, ki so se zadnji junijski konec tedna zbrali na domačiji Davorina in Majde Kolenko v Zamuša-nih. Bilo jih je veliko, kar 171!
»Srečanje smo začeli s sv. mašo v minoritskem samostanu, ki jo je vodil sorodnik Tarzicij Kolenko. Potem smo si ogledali samostan, popoldne pa
preživeli v prijetnem druženju, ki smo ga popestrili s športnimi igrami,« je povedal eden od pobudnikov srečanja Stanko Ko-lenko, ki sta mu pri organizaciji
pomagala sestra Anica Bratuša in bratranec Stanko. Najstarejši udeleženec srečanja je bil s 87 leti Janez Kolenko, najmlajše pa sta več kot dostojno zastopali
nekajmesečni Lorella Kolenko in Pia Mivšek. Tako kot številne druge rodbine so tudi Kolen-kovi danes raztreseni po svetu; največ jih še vedno živi v Sloveniji, nekaj pa v Nemčiji in sosednji Hrvaški. »Na srečanju smo se zbrale štiri generacije od šestih, ki smo jih našli in zapisali v družinsko drevo, ki mu po do sedaj zbranih podatkih lahko sledimo v 19. stoletje. Marsikdo med nami se je na tem srečanju videl prvič, spoznavanje je bilo zanimivo in na skupno željo smo se odločili, da se bomo poslej srečevali redno, na štiri leta,« je še povedal Stanko Kolenko.
SM
Formin • Srečanje bratrancev Leben
Napoved vremena za Slovenijo
AkoiiaMarjetíndan(12,)deži, ^13 seno se ne posuši.	C^
27/14
Napoved za Slovenijo:
Danes bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Pihal bo severni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do 17, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C.
Obeti: V sredo bo delno jasno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja, ponekod v notranjosti pa severni veter. Predvsem v alpskem svetu je še možna kakšna ploha. V četrtek bo sončno in topleje.
^mtÂïïKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Marjeta Qyteza, Stara c. 78/b, Ljutomer -Julijo; Janja Lukman, Rošpoh 159, Kamnica - Nikito; Dolores Šikman, Potrčeva 33, Ptuj -Jaša, Marta Skrbinšek, Peršonova 42, Ptuj - Hano; Alenka Vršič, Slavšina 52, Vitomarci - Zojo; Irena Pšeničnik, Stogovci 9, Ptujska Gora - Jernejo; Anja Meško, Ptujska c. 12/b, Ormož - Alena; Petra Likavec, Butolen, Čopova ul. 5, Ptuj - Natana; Katja Bezjak, Placerovci 5/a, Gorišnica - Katarino; Silva Maroh, Vičanci 98, Velika Nedelja - Marušo; Valerija Orešek, Poljska c. 29, Ptuj - Neli; Breda Šandor, Rakuševa 11, Ormož - Doro; Jasna Masten, Trška ul. 9, Središče ob Dravi - Anjo; Mojca Bauman Kralj, Hum 47, Ormož - Dina; Minja Vučinič, Panonska 5, Ptuj - Blaža; Marjeta Kle-menčič, Bodislavci 11/a, Mala Nedelja - Reneja; Karmen Valentan, Starošince 13, Cirkovce - Jaka; Petra Dovečar, Pavlovci 12, Ormož - Majo.
Poroke - Ptuj: Branko Plajnšek in Milica Pul-ko, Gorca 59; Matej Lobenwein, Kungotapri Ptuju 87, in Mateja Bauman, Župečja vas 48/a; Danilo Rajh in Andreja Simonič, Pivkova ulica 13/a, Ptuj; Vid Lačen in Saša Horvat, Rimska ploščad 15, Ptuj.
Umrli so: Terezija Pušnik, Skorba 28, umrla 4. julija 2005; Marija Vidovič, Zagojiči 13, umrla 4. julija 2005; Andrej Brumen, Volkmerjeva c. 22, Ptuj, umrl 5. julija 2005; Vlado Ogrizek, Oljčna pot 55/b, Koper, umrl 5. julija 2005; Stanislav Zajko, Mestni Vrh 88/b, umrl 4. julija 2005; Otmar Sakel-šek, Krčevina pri Vurbergu 43/a, umrl 28. junija 2005; Marija Žunko, Cirkovce 30, umrla 2. julija 2005; Cecilija Kozel, Belavšek 17, umrla 2. julija 2005; Jožefa Širovnik, Dežno pri Podlehniku 4, umrla 1. julija 2005; Viktorija Pernat, Stanošina 19, umrla 30. junija 2005; Marija Markež, Bišeč-ki Vrh 61, umrla 28. junija 2005; Slavko Vodušek, Kupčinji Vrh 18, umrl 6. julija 2005; Jožefa Žnida-rič, Zg. Jablane 4/a, umrla 6. julija 2005; Justina Sušnik, Biš 39, umrla 4. julija 2005
Pol stotnije bratrancev in sestričen
Po spoznanju, da se sestrične in bratranci med seboj ne poznajo in so si vse bolj odtujeni, so v začetku junija v Preradu na vikendu Jožeta Lebna priredili srečanje bratrancev te rodbine.
Po babici Mariji in dedku Janezu Lebnu in njunih sedmih otrocih - po domače Finkovih iz Formina - je kot potomcev dvaindvajset sestričen in bratrancev. Na srečanju se je skupaj z družinskimi člani zbralo 51 oseb. Izdelali so rodbinsko drevo za svoje prednike do leta 1778. Obudili so spomine na preminule, od katerih sta tudi dva bratranca.
Na srečanju so ugotovili, da je med najmlajšo in najstarejšo sestrično 27 let starostne razlike. Najbližje abrahamu je sestrična z 48 leti, druga sestrična pa je babica z dvema vnukoma. O ugotovitvah bodo izdelali brošuro s fotografijami in rodbinskim drevesom, ki ga dobi vsak bratranec.
Po krajšem pozdravnem govoru in okrepčilu je srečanje prešlo v piknik do jutranjih ur, kjer so se vsi veselili in plesali ob godbi domačih godcev. Po začetnih težavah, da so se našli, bo II. srečanje že naslednjo leto.
D. L.
Ptuj • Slana gladovno stavka
V priporu sem čisto po krivem
V primeru umora 23-letnega Ptujčana Ervina Vidoviča so pred 5-članskim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju, ki ga vodi Okrožna sodnica-svetnica Marjana Kosi, v nadaljevanju glavne obravnave v ponedeljek, 11. julija, zaslišali še pet prič.
O tem, kaj in zakaj je telefonirala svojemu sinu Janezu Mešku, ki je bil na terenu v Kopru, po objavi članka o najdbi trupla v zapuščenem lokalu Ana-Beli križ v časopisu Novice, so zaslišali Meško-vo mamo Ireno Kovačič iz Bukovcev. Svoje so izpovedale tudi tri priče, ki so 2. februarja 2004 dvigovale z bankomata na Osojnikovi cesti v Ptuju tik pred ali po dvigu neznanca, ki je poskušal dvigniti denar z bančno kartico pokojnega Ervina Vidoviča, ponovno pa so zaslišali tudi kriminalista Tomaža Velerja. Več o tem, kaj so povedali predsednici senata, in o tem, ali je bilo v sodni praksi kršeno "načelo enakosti orožja", v petkovem Štajerskem tedniku. Za sedaj le novica, s katero je presenetil obtoženi Bojan Slana, ki je na sodišču med drugim povedal, da v mariborskem zaporu zaradi protesta že 10 dni gladovno stavka:
"V priporu sem čisto po krivem, skoraj bo leto dni, pa še ni videti konca, zato sem že prejšnji mesec napovedal gladovno stavko in od 1. julija protestno zavračam vso hrano. Nesmisel je, če te ob-
tožujejo nečesa po krivem. Vse sem že nekajkrat povedal in dejstvo je, da nisem bil zraven, to je lahko jasno vsaj sedaj, ko se je tudi po kriminalističnih preiskavah pokazalo, da res ni nikjer sledov mojih obuval in dNk." Predsednici senata je še povedal, da ga je zjutraj pred odhodom na obravnavo pregledal zdravnik, ki mu je odvzel tudi vzorec krvi, novinarjem pa je na hodniku povedal, da bo s stavko vztrajal do konca.
M. Ozmec
Obtoženi Bojan Slana je po 10 dneh gladovne stavke že vidno oslabel.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: OM