' V i u f\. IV. O i hn : T r, 1 »11 WALT3GHAm MARBURB Eingehui^t am S - 0KT. 131« « f z i». [mit - - Beil&geo Marik«r, da« S. «kUkra 191«. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izlila vsak četrtek in velja s poštnino \re 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte\ 5 sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrsle za enkrat IS vin . sli kar ii isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila* stane beseda b vin. Parte in zahvale vsaka petiivrs.a M vin.. Iiiave in Poslano 36 vin. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Nemci snujejo stranke. Liberalni poslanci nemških mest imajo sedaj v vojski veliko skrbi. Najprej so poskrbeli, da, so se zflružili v svojem državnozborskem klubu, imenovanem „NationaJverband", v eno skupino, kateri so uadjali ime „Deutsche Arbeitsgemeinschaft" (Nemška delovna zveza). Združitev ni imela nobenega višjega pomena, ampak samo ta, da imajo mestni poslanci v klubu tudi enotno zvezo med seboj, kakor radikalci, in nemšri kmetski poslanci. Da bodo zastopali nova načela v politiki, iskali novih cest za državni voz, ponujali sveža zdravilna zelišča, za bolehno človeško dražbo, o tem ni bilo nič slišati. Z ozirom na novo skupino v državnozborskem Klubu „Nemška delovna zveza" so si Nemci po mestih začeli snovati tudi nove pokrajinske strankine tvorbe. Štajerski Nemci prednačijo. V nedeljo, dne 1. oktobra, so imeli v Gradcu zborovanje, na katerem so sklenili ustanoviti novo stranko, ki jo bodo i-menovali „Deutsche Arbeitspartei" (Nemška delovna stranka). S to stranko dobimo sicer novo ime med strankami, toda v resnici ni nove stranke. Pripadali ji bodo stari možje, ki so prej imenovaji svojo stranko »Nemška narodna stranka." Torej samo napis bode nov, hiša ostane stara. Novili načel o naziranju glede vsega javnega življenja nam tudi od te stranke ni pričakovali. Izmed slovenskoštajerskih mest je bil na graš-kem zborovanju samo Ptuj zastopan po svojem županu Ornigu. Ali je Ornig zastopal tudi svojo štajer-čijansko stranko, ni stalo v poročilih. Maribor in Celje nista bili zastopani. V Celju je razmerje med mestnimi veljaki zaradi občinskih zadev postalo zelo nejasno, vsled česar ni izključeno, da se bodo nekateri Celjani, uvjažujoč zraven tudi zadnje ljudsko štetje, prej ali slej pridružili eni izmed slovenskih strank. V Mariboru pa se politično obzorje od časa, odkar je odstopil Wasfian, ni sčistilo in zato je celo nemškim politikom težko razsoditi, ali! je Maribor bližii nemški narodni ali nemški radikalni politični struji. Kot vestni časnikarji smo zabeležili nov pojav r naši štajerski deželi. Kmetski stan j« dobil zado- e. Ce kedaj poprej, je sedanja svetovna vojska marsikomu zbistrila glavo, ki je poprej vedno z nekim zaničevanjem zrl na naš kmetski stan. Sedanja vojska je nepobitno dokazala, da je kmetski stan — najvažnejši vseh stanov v državi. Dobro se še spominjamo, kako so pred vojsko vpili razni politični kričači, odprimo meje tujim živilom in odpravljena bo vsa nesreča v državi in so obetali zlate gradove nerazsodnim ljudem Previdni in preudarni voditelji kmetskega ljudstva so imeli truda dovolj, da so takim kričačem pravočasno zamašili usta in zabranili, da država ni krenila na pogubno pot. Neustrašeno so povdarjali, da mora biti držar vna politika vedno tako urejena, da čuva nag kmetski stan. Kajti ravno kmetski stan živi vse druge stanove in daje državi najboljše sinove. Prepričevalno so vedno opozarjali na pogubne posledice proti-kmetske politike, posebno za slučaj vojske, v koji bi bili brez trdnega kmetskega stanu že naprej izročeni sovražnikom na milost in nemilost Kako resnično so govorili kmetski voditelji, vidimo ravno v sedanji vojski najlepše. Takoj ob po-četku vojske se je od vseh strani že povdar alo, da bo vojsko najlažje ona država prenašala, koja ima pred vsem dovolj živeža. Tekom vojske je pa to v-prašanje pridobivalo vedno bolj na veljavi, tako, da se sedaj vsa javnost dan za dnem peča s tem velikim vprašanjem. Sele zdaj vidimo, kam bi bili prišli, ako bi bili uničili s trenutno, nepremišljeno, protikmetsko politiko steber vsake države, naš kmetski stan. Se le sedaj znamo ceniti v resnici pomen avstrijskega po- SSI m Ijedelca, ko nam nikdo drugi noče živil ponuditi. In kai bi Avstrija počela, da ne bi naš kmetski stan sam primeroma toliko pridelal. Sedaj bi se pač brezuspešno obračali na razne protikmetske kričače, ki so nam pred vojsko ponujali po najnižji ceni tuja ži* vila na škodo našega kmeta. Vse tiste tuje države in njihove tvrdke, ki so nam pred vojsko ponujale po ceni živila, so zdaj ali same z nami v vojski, ali pa k nam vsled zaprtega dovoza sploh priti ne morejo. Naši sovražniki so proglasili, da nas hočejo sestradati, češ, ako jih z orožjem ne bomo mogli u-gnati,- jih bomo pa z lakoto. Zaprli so nam ves tuj dovoz in da nimamo sami dobrega kmetijstva, bi se jim morda res precej njihova namera posrečila. Poglejmo Angleško,. Ravno v tej državi so bili kmetijstvo veletovarnarjem na ljubo tako zanemarjali, da malo kje drugod. Kjer so bila poprej krasna polja, love sedaj bogati Angleži divjačino, živila pa naročajo drugod, večinoma preko morja. Ni čuda potem, da je Angleška bila najbolj živo zadeta, ko je Nemčija proglasila morje okoli Angleške za bojno polje in začela ogrožati s svojimi podmorskimi čolni vsak dovoz na Angleško. Naj si bodo sicer Angleži še tako bogati, ako ne dobe živil od drugod, so izročeni prej ali pozneje lakoti in bodo morali odnehati. Ko bi pa sami doma dovolj pridelali, bi se lahko iz nemških groženj — norca delali. Dasi si nikdo ni želel vojske in si vsakdo želi čim hitrejši koneo, priznati pa moramo, da je vojaka tudi temu stanu dala častno zadoščenje. Ce pa kmetski stan morda kljub temu še ne more v sedanjih resnih časih v vsakem oziru v najpopolnejši meri biti kos svoji nalogi v državi, naj bo to dejstvo resen opomin onim nerazsodnim voditeljem raznih drugih stanov, ki so pred vojsko vedno zabavljali in omalovaževali kmetski stan. Sedanja vojska bo poleg velikih žrtev avstrijskemu kmetu utrdila veljava in pomagala do stališča, ki mu po vsej pravici gre« Kmetski sinovi so dandanes najčvrsfejši in pa najbolj vstrajni junaki. Kak lahkoživ mestni slabič Prgačev oče prerokuje« Po pripovedovanju PrgaČevega očeta iz Gradiš zapisal Ainton Stražar. Kdorkoli je hodil po lepi kranjski deželi še v časih zlatega mira, je slišal ob sobotah in pred prazniki lepo ubrano potrkavanje v cerkvenih stolpih. Kdor ima količkaj dobrih čutil v sebi, se mu pri sr- j cu kar smeje od veselja - ni li res? Tudi jaz sem imel za to dovzetno srce. Kolikokrat smo šli s tovariši k bližnji porlružni cerkvi na Gra,diše; potrkavali smo vselej dolgo, dolgo časa, kar nekam smo se zamislili. Bilo je pred par leti. Nedeljo po spominu sv. Marjete je bilo v naši bližnji gradiški soseski „žegnanje;" zato smo isto soboto potrkavali brez konca in kraja. Se le ko smo bili popolnoma utrujeni, smo šli iz zvonika; pod cerkvijo pa je sedel Prgačev oče in pušil iz svoje u eivčka. Spoštovali smo fantje starega Radeckijevo^ ▼ojskarja; vedel je prav dosti povedati o italijanskih vojskah. Prisedli smo k staremu možu in začel nam je pripovedovati : „Fantje, sedaj vam j« š« prijetno, ali ne bode *am dolgo; hud« stiske bodo prišle nad vas; mene Ig takrat n« Bb več na svetu, to t«di dobro. Po- slušajte, kar vaon povem: Kaj se bere v „Sibilnih bukvah?" „Svet bode postal zelo pretkan in iznajdljiv. Ljudje se bodo vozili semintja brez konj, vozili se bodo celo po zraku, nad zemljo. Oblačila pa bodo nosili ta,ka, da se ne bode kmet ločil od gospode; sovraštvo bode med brati in nevera . . . Kmalu po treh osmicah (po leti 1888) se bodo pa začele vojske ?n se nadaljevale toliko časa, da se bode vojskovala vsa Evropa — da, ves svet! Šlo bode v vojake vse, staro in mlado, blago bode sila drago, pred mlini pa bode stal vojak na straži, ljudje ne bodo smeli svojega blaga svobodno prodajati, kakor bi sami hoteli. Velike stiske bodo!" Mož je pripovedoval še bolj obširno in natančno, ali mi smo mu vselej segli v, besedo: „Oče, kdaj bode še to ali nikoli!" „Bode, bode — vi se bosta spomnili na te moje besede!" Starega moža ni več na svetu; ravno ob sedanji vojski je umrl, ali spomin na njega se še dolgo ne bode izgubil. Sem toliko srečen, da sem ravno doma na dopustu; kje so pa moji nekdanji tovariši? Razškrop-ljeni so križem sveta; nekaj jih že počiva v tuji in dalini zemlji. Zdi se mi, kakor bi še sedaj fiul, toda toliko močneje besede PrgaČevega očeta: „Bode. bode — vi ee boste spomnili na te moje besede!" ■ •• . i , .. . ...... Vojiai spomin L (Napisal Januš Goleč.) I. V gradu. Lanskega leta smo prikorakali v gališko vas nad Dnjestrom. Moštvo se je začelo zakopavati tik nad vas:o, polkovni štab pa se je nastanil v prijaznem gradiču v dolinici ob žuborečem potoku in pod. vasjo. Gradič je last poljskega grofa Vartanoviča in je kroginkrog obdan od lepega vrta s parkom. Stanovanja so bila tedaj še prav dobro ohranjena, vsak izmed nas je dobil odkazano lepo sobo in se je nastanil v njej v čarobno tihem, samo vojaku poznanem zadovoliu: vsaj za nekaj dni se ti ne bo treba potikati in skrivati po podzemeljskih luknjah in rovih, Vse je nas trenotno osrečil novi grajski stan, le g. polkovnik je mrmraje brskal po hodnikih in o-krog poslopja in zmerjal poljsko žlahtno kri, ki še celo v gradovih ne pozna prepotrebne zdravstvene naprave — stranišča! Pionirji so na polkovnikovo povelje takoj zbili omari podobno napravo in jo postavili na dvorišče kot nekako stranišče. Sedaj pa je bil naš stan opremljen z vsem potrebnim in še g. polkovnik je menil: tukaj bi nam bilo dobro dolgo o-stati! Dva dni po našem dohodu je pridrdrala tu nai dvorišče kočija in iz nje je izstopil gospod in dve dami. Takoj sem uganil: grajski so doma! Gospoda, grofa Vartanoviča. je lahko kmalu vsakdo presodi! že po zunanjosti, da je šlapa in hla*e gotovo nosi ne Tts&rfi težav in naporov na fronti. Kmetskf možje in sinovi so najboljši vojaki za jurišanja sovražnih postojank. Vi dokaz nag slavni IIT. (železni) zbor, ki je sestavljen po ogromni večini iz kmetskih sinov in nožev. Kjnetski stan je v sedanji vojski dobil t vsakem oziru sijajno zadoščenje. Napačne vesti o odvzetju svinj« Cesarska namestnija nam piše: Med kmetskim prebivalstvom so razširjene vej sti, da se bo odvzelo svinje, in mnogo se govori tudi o tem, da se namerava zasega svinj ravno tako izvršiti, kakon dosedaj zasega klavne živine. To mnenje je bržkone zaradi tega tem bolj splošno, ker se je pred kratkim v kronovini izločila zasebna kupčija s teleti in izročilo dobivanje potrebnih klavnih telet deželni komisiji za živinski promet, oziroma štajerski podružnici splošne avstrijske družbe za v-novčenje živine. Kakor se nam uradno poroča, ni niti odrvzetje svinj odrejeno, niti ni sploh tak ukrep za sedaj nameravan. Odvzetje (rekvizicija) se tiče sedaj le klavne goveje živine in se izvršuje glede te le v onih slučajih, v katerih je neobhodno potrebno za zagotovitev predpisane množine klavne živine za armado na bojišču in oskrbovanje garnizij in civilnega prebivalstva. Telet se za sedaj ne bo odjemavalo in bi se moralo tega sredstva le tedaj poslužiti, če bi se ne moglo s prostoročnim nakupovanjem dobiti neobhodno potrebnih množin telet. Za svinje se za sedaj pa sploh ne namerava uvesti mpnppolizacije kupčevan-ja in izročitve istega na štajersko podružnico družbe za vtnovčenje živine. Politična oblastva in deželni kulturni inšpektorat stremijo tembolj po tem, da se svinjerejo na deželi radi njene velike važnosti za dobivanje masti z vsemi sredstvi pospešuje^ 5, «Ititobra 1918 Vporaba gob. Znan, veleugleden zdravnik nam piie: V „Slov. Gospodarju" od dne 28. kimovoa 1916 ste v Članku: „Varujte se pred strupenimi gobami* napisali stavek: Ako goba, ko jo razrežeš, postane irna, ali če dobi v loncu, kjer se kuha, črno barvo, je prav gotovo strupena." !T*a trditev je napačna, kar ve vsakdo, ki gobe pozna. Ravno najbolj strupene gobe: Agaricus aß Amanita phaloides, Amanita mappa in Umanita verna, ki so si vse sorodne in ki se nemški navadne kot Knollenblätterpilz imenujejo, ne počrnijo. In vendar je ta goba, ki se zelo lahko zamenja s Šampijo-nom, vzrok najnevarnejših, skoro vedno smrtnih zastrupljeni, Dokazano je, da lahko jedna do dveh takih gob povzročujejo smrt. Strupena snov v teh gobah se imenuje Phallin in začne šele 10—12 ur, vöa-sih šele 20—30 ur po zavživanju strupeno učinkovati, kar je pa tudi vzrok, da je vsaka pomoč p rep«'/ na, ker je strup že prestopil v krvna pota. Sampijoß se loči od teh gob najbolj na spodnji strani, M Je pri šampijonu sivorudečkasta ali rožasta, pri starejši gobi sivorjava, pri strupenih vrstah pa vedno bela in na drugi strani je kocen strupenih vrst zdatn® debelejši na spodnjem koncu in gomoljast. Na drugi strani nam je znana cela vrsta zeks dobrih in okusnih gob, ki počrnijo, če se prerežejo? in postanejo kuhane Črne, n. pr. znani dedeci, bre-zovke (Boletus scaber), rdeče kapce ali Turki (Boletus rufus), rumene globanje in neke vrste gob, kariere Nemci imenujejo „der Kupferpilz" in ki je tuiSI zelo okusna goba, čeprav počrni. Zanesljivo strupene gobe so pri nas razun že omenjenih: 1. Amanita. muscaria ali mušca, 2. Boletus satvnas ali steklača, 3 Boletus pactypus (Dickfuß-Rotling), 4. Scleroden-ma vulgare (Kartoflel-Bovist), 5. Russula emetica^ (Speitäubling), zelo nevarna goba, ki se lahko zamenja c rudečkastimi russularvrstami. Vse te vrste pa vsebujejo strup: Muscarin, ki je manj strupen, ker začne kmalu delovati: 1—3 ure po zavžitju gob in se navadno lahko še iz želodca ali vsaj iz črev odpravi. Smrtnih slučajev je malo znanih. Strupeno zamorejo pod gotovimi razmerami a-plivati tudi jurčki (Helvrella-vrste), ki se radi tega morajo vedno vroče popariti in vodo odliti. in vs® druge gobe, če so starejše ali če so delj Časa ležala. V tem oziru treba velike previdnosti! Za nekatere gobe nisem mogel dognati slovenskih imen. Hvaležen bi bil, Če bi jih zvedeli Dr. Fr. 1. starejša dama, ki je kot sova bliskala z očesi okrog in se ni napotila v grad, ampak posestniška samozavest jo je gnala po vrtu okrog poslopja. Kot pribita se ie nenadoma ustavila pred novo napravo na dvorišču, udarila z nogo ob tla in dobro mi je udarilo na uho: „Tega pa že ne, živimo mi brez te omare, bodo tudi gospodje vojaki." Brž ko jej je kot kužek ponižni oskrbnik odkril krivca tega zaboja, se je zavrtela na peti in se odpravila jeznih korakov naralvnost k polkovniku. Ne vem, kaj in kako sta razpravljala, pa to je resnica, da sta odjenjala vsak za polovico in pionirji so prestavili iz desek zbito škatlo iz grajskega dvorišča v gozdiček, precej daleč proč. Z grofom in grofico se je tedaj ovite glave pripeljala tudi mlada komtesa. Iz ovitka sem sklepal, da to božjo in nežno stvarco boli glava, ali pa malo manj: zob. Se na večer prihoda je bil v zdravstvene posvete poklican naš štabni zdravnik, ki mi je razodel in me prosil, naj bi jaz na zobu bolni kom-tesi izmaknil še taisto šrbinjo, ki jej noč in dan draži nežno živčevje, V pojasnitev bodi povedano, da Je bil naš štabni zdravnik že star in slaboten gospod, ki je koj v začetku vojne pri polku obširno služ)fx) dviganja in drapanja ubogih vojaških zob naprtil meni kot močnejšemu sotrudniku na polju sanitete. In res sem si s časom v tej stroki prisvojil toliko vaje, da se mi je skoro vsak zob že po prvem spri-jemu umaknil, če tudi iz trdno priraščenega zakiotja. Seve, pa je ie velik razloček, izmakniti zob vojaku, ali pa kot penai občutljivi grajsid;gospodični. Taki pomisleki so butali tudi ob mojo s trudom prisvojeno padersko stroko, ko me je zdravnik rival v grofično ■obo. Sprejela je naju stara grofica, Ki me je rotila pri -meh muSeniBBo ugrabljenih zobovih «v, Apolo-cJfe. Eoates« bi pustila le tedaj kleSBe do isobka, a- ko bi jej poprej omamil živoe s kokainom. Kje pa dobiti na bojnem polju ta živce uspavajoči strup, ki ga jaz doslej nisem vbrizgnil še nobenemu vojaku, in ml je še celo ime zvenelo bolj po Špansko. Zdravnik mi je z obraza čital mojo zmedenost na polju strupov, mi šegavo pofrenil z očesom in izginil iz sobe s trdnim zagotovilom: „Takoj prinesem brizgalnico in kokain." Stal sem sedaj sam pred žlahtno poljsko grofico, ki me je z nekakim plemenitim ponosom merila od pet do glave, tedaj še v trdnem prepričanju, da sem izveden zobozdravnik, ne pa navladen vojaški kaplan. Grizli so me ti pogledi ženske sodjbe in nekar ko olajšanje se mi je razleglo po vseh udih, ko ]e zopet vstopil zdravnik z brigalnico, Id je sicer ni ra-Bil rta kokain, ampak pri cepljenju proti koleri, Tudi v cevi ni tičal uspavalni strup, ampak nedolžna gališka voda. Grofica nam je solznih oči namignila: naprej! In stopala sva po preprogah v sosedno sobo, oba oborožena, jaz s kleščami, zdravnik pa z brigalnico in vodo. V sosedni sobi je ovite glave v naslonjaču sedela zobobolna komtesa. Tudi ona je uprla od bo-la solzne oči v naju in jezik bi jej bil gotovo izpah-nil vpraševalno besedo: kokain P, da jej ni zapiral govora omot krog glave. Skrbna mati jej le odaota-la zobne obvezi in jo tolažila, kazaje na zdravmkovo brizgalnico: „Le glej,- revica, ne bo nič bolelo, gospod ti že bode umoril živec s kokainom in mladi gospod zobozdravnik ti bode pa brez vsake boleti ne izmaknil zob." Pa trpelo vam je dolgo in marsikjatera tolažil-na beseda je priromala iz materinih ust, preilno je hčerka odprla usteca in pokazala zobek. Imela je zobke kot miš in prav niš nisem Gvomil, da bi mi to-Fraf spodletelo: saj tako Srbinfo M izpulil po doma- Či navadi kakor moja rajna stara mati s hodno nitjo, ne pa z železnimi kleščami. Ce sem se še pa domist-lil živce morečega kokaina v zdravniKOvi brizgalnJ-ci, sem si bil pa svest, da žlahtna mučenicai niti zacvilila ne bo. Ti sveta potrpežljivost, kar cele vagone je Je> strosil ubogi štabni zdravnik, predno je pregovoril žensko občutljivost in vbrizgnil cvileči komtesi hladne vode v meso ob zobu. Čakali smo zopet dobre četrt ure, predno je po zdravnikovem mnenju razpe? kokain brezčutne uspavalna strune. Zdravnik mi je potrenil z očesom in pristopil sem k nežni stvarci jaz kot rabelj, trdno držeč z desnico klešče, pa ne zunaj, ampak v žepu. Komtesa je odprla na materino prigovarjanje tresoča usteoa, misleč, da jej bodem samo poklukal na zobek z v-prašanjem: Ali že spavajo živci? Pa moja levica se je tesno oklenila njene glave, desnica je stisnila trdno klešče in kot bi trenil, je tičal zobek v neusmiljenih kleščah, pod katerimi je že padlo na stotine kof hrast vkoreninjenih vojaških zob. Mati je zakričala, ko sem jej pomolil hčerkin zobek pod oči, bolnica ie Pa, samo globoko in goreče vzdihnila, misleč, pravit pipanje še le pride sedaj na vrsto. Ne bodem popisoval, kako si je komtesa izpirala usta in mati sipala name koše zalivale; planilo za celi napad in izpah grajskega zoba je bilo kakor je grofioa samo zatrdila polkovniku»: stranišče je s pomočjo grajskih slug priromalo iz precej oddaljenega gozdiča na dvorišče gradiča, kamor so ga bili Sa prvotno postavili pionirji. Ta s pomočjo gališk» voiSe srečno izruvani grajsko-žlahtni zob je zbližal na« vojaške vsiljence z grajsko družino. Marsikateri ve-6er smo presedeli pri grofovsld mizi ob čaju in Ičr mljanju. Stara grofica je bila kaj zattavna gospa, a grof pa enokopitno tnalo, ki je oŠ 6asa do časa po- ' hal gorke vzdihe: i • i , Dalje p rili, I Rusko bojišče, V Voliniji na Rusko-Poljskem so so liusi dne 2. oktobrai navalili z novo silo na našo postojanke med krajema Sviniuhi in Zaturči zahodno od Lučka. Ruska armada je dobila nalog, da mora zavzeti za vsako ceno Vladimir-Volinski. Na ozemlju pri Sviniuhi so napravili Rusi 17, pri kraju Zatnrčil pa 12 navalov. Napadalo je četrt milijona Rusov. Vsa ruski navali so bili odbiti, sovražne izgube so ogromne. Tudi na ozemlju pri Kirlibabi v južni Bukovini so napadali Rusi z velikansko «ilo. da bi prodrli na o-grska tla. Tudi na tem ozemlju je bil ruski nava brezuspešen. V bojih v južni Bukovini so Rusi izgubili 30.000 mož. Ruska ofenziva v v oliniji se je zrušila. Stara želja prodreti do mesta Vladimir-Volins-kij ter zavzeti ta v vojaškem oziru velevažni kra.j, je Ruse vspodbudla k novi ofenzivi v tem ozemlju. Vspeh dosedanjih bojev je za Ruse zelo neugoden. Na ozemlju niso pridobili ničesar, na moš$vu pa izgubili prav mnogo. Dne 2. oktobra so Rusi po bob-najočem artilerijskem ognju vrgli svoje infanterijske mase med krajema Sviniuhi in Zaturči proti avstrijskim in nemškim četam. Naskoki so se neprestano ponavljaJli; pri Svjtniuhih je sovražnik naskočili 17-krat, pri Zafurčih pa 12krat. Vsi naskoki so se izjalovili z velikanskimi sovražnikovimi izgubami. Ruska artilerija je streljala na lastne jarke, da je svojo infanterijo pognala k naskoku; umikajoče čete pa je prisilila z zapornim ognjem, da. so se vrnile k naskoku. Vse žrtvovanje ruskega moštva pa je bilo zaman. Kjer je sovražnik vdrl v naše jarke, je kmalu bil zopet vržen ven. Vse naše postojanke so ostale v naših rokah. Število vjetnikov se je zvišalo na 41 častnikov in 2578 mož, plen pa znaša 13 strojnih pušk. V Južni Bukovini. Iz vojnega stana se poroča: Vspeh ruskih bojev v mesecu septembru je sledeč- Rusi so izgubili v južni Bukovini 30.000 mož, zavzeli so pa samo nekaj gorskih višin Naše čete so zasedle v prostoru pri Kirlibabi tako izborne postojanke, da so bili izjalovljeni vsi ruski napori vdreti iz južne Bukovi ne na ogrska tla, Zima v Karpatih. Angleški list „Times" javflja: Rusko armadno vodstvo je sklenilo, da bo ustavilo v Karpatih svoje napade, ker je nastopila tam že zima. General Bru-silov je izjavil poročevalcu „Timesa", da se priprav vlja na popolno „premaganje" sovražnica v bodočem letu. milijonov lir. Za; lenjena posestva so bila last avstrijske cesarske rodbine. Zoper zaplembo poslopja, kjer je stanoval avstrijski poslainik pri Vatikianu iPalazzo di Venecia), je sv. Oče odločno ugovarjal. Italijanska vlada se seveda za t", ugovor ni zmotila, pač pa e ministrski svet sklenil, da se ustrV > vi v Palazzo di Venezia muzej. Ramüfisi Ii*v V Swv4 NaSedmograškem so bili Rumuni v bitkah od 25. do 29 septembra pri Sibinju in južno ou Sibinja hudo poraženi. Rumune smo vrgli čez prelaz Cervena veža na rumunska tla. Rumunske izgube iznašajo v teh bojih čez 10,000 mož. Vsako temno noč priplujejo naša letala nad Bukarešto (in mečejo bombe na mesto. Bombe so dosedaj uničile ali težko poškodovale čez 50 poslopij. Povzročena škoda znaša več kakor 4,000.000 K. Dosedaj je bilo vsled bomb usmrčenih 198 oseb. Avstrijske podonavskej^oj-ne ladje so napadle dne 1. oktobra rumunsko podonavsko mesto Coraibio, porušile ali poškodovale 20 poslo;>:j ter potopile*v pristanišču 12 rumunskih. topovskih ladij. Dne 2. oktobra so se naše Čete na vzhodnem Sedmograškem pri gorovju Veliki Kobel u-maknile za nekaj kilometrov nred rumunsko premočjo V Dobruči so se vršili dne 2. oktobra večji spopadi pri kraju Kubadinu. Rumunsko-ruski napadi so bili odbiti. Dne 2. oktobra zarana so Rumuni spravili pri mestu Raliovo (južno od Bukarešte med Rustčukom in Tutrakanom) na pontonih nekaj bataljonov vojar kov brez artilerije čez reko Donavo na bolgarsjkia tla. A Rumunov se drži smola. Že kar drugega Kine so naše podonavske vojne Ladje (monitorji) za hrbtom rumunske armade razdejale in porušile iz ponto-nov napravljeni most in spravile rumunske bataljone na bolgarskih tleh v nevaren položaj. Ker je položaj Rumunije od dne do dne slabši in je do sedaj Rumuni i a izgubila že eno petino svoje celotne armade, je zaprosila Rusijo in Italijo, da ji nujno priskočita na pomoč. N ši zmaga pri Sibinju. Dne 27., 28. in 29. sept. so izvojevale naše čete nad Rumuni pri Sibinju veliko zmago, Rumuni so bili vrženi čez prelaz Cervena veža< na rumunska tla. Bitka pri Sibinju je bila zelo krvava. Prva dva dni se je nagibala vojna sreča sedaj na to, sedaj na ono stran. Dne 28. sept. so se naši v središču nekoliko umaknili, na obeh krilih pa se pomakn li malo naprej in Rumuni so bili v kleščah. Dne 29. sept. so naše in nemške čete pod poveljstvom generala pl. Falkenhajna napadle z vso silo rumunsko središče. Po hudem boju so se začeli Rumuni umikati. Umikajoče se Rumune pa zagrabi obikoljevtalna vojaška skupina, ki je zasedla, prelaz Cervena veža. Rumunska armada je tako bila napadena od spredaj in o-grožena od zadaj; Rumuni so prišli v navskrižni o-genj. Poraz rumunskih čet je bil velik. Kar ni zbežalo v gorovje, je bilo vjeto. Vjetih je bilo čez 3000 Rumunov, vplenjenih 13 topov, 200 municijskih vozov, 200 z živili napolnjenih mavajdnlih vozov, 10 lokomotiv, 300 železniških viozov, 700 ajvtomobilov in veliko drugega vojnega materijala. Sibinj, glavno mesto Erdeljske, je rešeno, prelaz Cervena veža je v naših rokah in naše čete so vdrle 10 km notri na rumunska tla. Italijansko bojišče. Italijanska poročila naznanjajo pričetek nove, torej že osme ofenzive na Goriškem. Tudi to ofenzivo bo vodil vojvoda d'Aosta,. Priprave za to novo ofenzivo so baje izredno velike. Deloma nastopijo v njej povsem sveže čete. Zlasti se polaga važnost na kolikor mogoče mnogoštevilno artilerijo, Cel teden že vozijo vlaki nepretrgoma čete in municijo na fronto. Nakopičene so ogromne množine municije za težko artilerijo. Posebne odredbe so bile potretme. da se je zagotovila preskrba čet z vodo. Iz naših uradnih poročil pa posnamemo, da postaja artilerijski ogenj vedno bolj ljut. Misli se, da težišče ofenzive osta.ne na Krasu, a pričakovati je Rajbrže tudi silnih sunkov pri Gorici, pri Plavi in ob tolminskem mostišču. Strašni boji se torej obetajo zopet na goriških tleh „Ako vzdrži vse ljudstvo." Italijanski minister Boselli je imel v Neapolju pri pogrebu Pessine, bivšega ministra, domoljuben govor, v katerem je označil trajanje in trfdost vojne za veliko in izjavil, da je zmaga mogoča samo takrat. ako vzdrži vse ljudstvo. Vojni Izdatki Italije. List „Corriere della Sera" poroča, da je izd la Italija do konca meseca avgusta za vojsko že nad 12/4 tisoč milijonov lir. Vsaki mesec stane Italijo vojska 1000 milijonov lir. Iz Rima se poroča: V Italiji so zaplenili dragocena avstrijska posestva, ki so vredna 80 do 100 Sibiižj zopet nas. Nekako štiri tedne se je nahajal Sibinj v sredini med našo in sovražno fronto. Dlne 25. sept, so se morali Rumuni pri Sibinju umakniti proti jugu in mesto je bilo rešeno. Se isto noč so vkorakale v Sibinj, prve honvedske čete. Mesto je btilo kakor izumrlo, ceste prazne, le iz okenj so gledali prebivalci in čakali na rešitev. Mesto vsled obstreljevanja ni kaj veliko trpelo. Samo mestni vodovod je bil tako poškodovan, da je moralo prebivalstvo dobivati vodo iz vodnjakov. Naše čete so mestni vodovod hitro dobro o, ravile. Rumunske čete so vdrle v zapuščene hiše in odnesle iz stanovanj pohištvo in vse gradivo, kar ;e imelo kaj vrednosti Tudi so rumunski vojaki odnesli iz zasebnih skladišč vse zaloge raznovrstnega blaga. Naša zmaga pri Sibinju je bila zaslužena kazen za verolomnega sovražnika. V kratkem času, odkar je stopila Rumunija v svetovni vojni ples, je izgubila eno petino svoje ar- made in sicer je, kakor se sodi, izgubila 4541 častnikov, med temi 4 generale i-n 100.063 mož. Romunija kliče Rusijo na pomoč. Vsled rumunskega poraza pri Sibinju se je o-brnil rumunski kralj Ferdinand do ruskega carja s prošnjo, naj pošlje Rusija novih čet na Sedmograš-ko ter tako prepreči nov rumunski poraz. Visok rumunski častnik je že odpotoval v ruski glajvni stan, da o tej potrebi prepriča ruskega carja. V Rumuniji upajo, da njihova goreča prošnja ne bo ostala brezuspešna. Rumunija kliče Italijo na pomoč. Rumunska vlada je poslala v Rim generala Pefficari s prošnjo, da Italija priskoči Rumuniji na pomoč z močnimi četami in sicer na macedonskem bojišču. Run)uni prekoračili Donavo. Kakor poroča bolgatrsko uradno poročilo z dne 2. oktobra, so Rumuni pri Rahovem (med Rustčukom in Tutrakanom) prepeljali ,več bataljonov na južni breg Donave. Avstro-ogrskfim monitorjem se je pa posrečilo pontonski most, ki so ga Rumuni tam napravili čez Donavo, raZdejati za hrbtom rumunskih čet. Macedonsko bojišče. Tudi na macedonskem bojišču nadaljujejo čet-verosporazumove čete pričeto ofenzivo z vso srditostjo. Da se preprečijo prevelike izgube, so dobile t garske Čete povelje, da se umaKnejo z gore Kajmak-Čalan, katero so sovražniki hudo obstreljevali. Ob Strumi se je sovražnim bataljonom, ki so pod varstvom silnega ognja napredovali, posrečilo zasesti vasi Karačakoj, Jenikoj in Nevolen. A s protinapadom so Bolgari prepodili sovražnika iz obeh zadnjih dveh vasi in ga vrgli zopet v njegove prejšnje postojanke. Boj pri Karačakoju traja dalje. Na francoskem bojišču se nadaljuje velikanska borba ob Sommi z nezmanjšano silo* Angleži so že zopet spravili na francosko bojišče novo armado. 3 petine vseh angleško-francoskih čet so vrgli ob reko Sommo, da bi prebili nemško fronto, a ni se jim posrečilo. Dosedanji uspeh angleškio-francoske ofenziv® ie pridobitev 450 štirijaških kilometrov ozepilja. Vj zadnjem času so angleško-francoske čete zavzele tri porušene kraje, med temi popolnoma razdejano mesto Thiepvalt Ob Sommi bitka brez konca. Pariški listi pišejo: Ker spravlja Anglija nove armade na francosko bojišče, še bitka ob Sommi ni dosegla vrhunca; četverosporazum se bo boril tako dolgo, dokler ne bodo uničene sovražne armade^ Bitka ob Sommi se bo nadaljevala brez konca, ali pa tako dolgo, da bo ena armajda pokončala. Zavzetje Thiepvala. O zavzetju mesta Tliiepval severno od mesta Albert blizu reke Ancre se poroča te-le podrobnosti: Napad se je izvršil z juga preko omrežja jarkov, ki so bili zvezani z podzemeljskimi rovi. Angleži so tu prodrli mimo neke razrušene trdnjavice, ko je kleti, ki so bile zopet zvezane z drugimi, so tvorile silno oviro. Nemški veterani so se popoldne in zvečer silno upirali. Prišlo ie do splošnega boja moža proti možu ter so se vršili boji z bajoneti, kopiti pušk in celo s pestmi. Tudi pod zemljo, kamor so se skrili Nemci, je divjal silen boj. Angleži so bili vdrli v to globino ter so napadali Nemce z ročnimi granatami, noži in bajoneti. Nešteto žaloiger se je odigralo v podzemskih rovih. Zmede v Grčiji. Položaj na Grškem je od dne do dne bolj zar motan in tudi položaj grškega kralja se slabša vedno bolj. Cetverosporazum vstraja pri tem, da bi prisilil Grčijo v vojsko. Venizelos je odpotoval na otok Kreto ter proglasil neodvisnost Krete od grške vlade. Vzgledu Krete so sledili skoro vsi grški otoki in proglasili svojo neodvisnost od Grčije. V Solunu pa namerava Venizelos proglasiti neodvisnost grške Mv cedonije. Le ozemlje stare Grčije je še ostalo kralju Zaplemba avstrijskih posestev v Italiji. Rnmnnlja Izgubila eno potLno svoje armade. Stran 4. S>U>VfcL\£»lil üUüruIM.it. 5, oKtu^ra, Í1MC. zvesto, toda tudi tukaj rovari Venizelos in njegovi od četverosporazuma najeti in podkupljeni pristaši. Število kraljevih pristašev se krči vedno bolj. Dobra polovica grškiih častnikov in grškega vojaštva se je izneverila kralju in uskočila v Venizelosov tabor. Isto gibanje se pojavlja v vojni mornarici. Štiri grške vojne ladje so zapustile grška pristanišča in se pridružila 'četverosporazumovemu Vojnemu brodovju. Grški kralj je odpoklical iz Londona princa Andreja- Londonski listi so mnenja, da se namerava kralj Konštantin odpovedati prestolu. V, tem slučaju bi postal princ Andrej njegov naslednik. V Grčiji se pričakujejo v bližnjih dneh važni dogodki. Naše žrtve za domovino. Padla sta dva brata junaka Frane in Anton Zvare iz V e r ž e j a. Starejši Franc, 27 let star, je padel dne 19. avgusta proti Italijanom in je v 3 minutah izda,hnil svojo blago dušo. Mlajši Anton, star 21 let, je padel že dne 20. nov. 1915. Starši so bili še le sedaj obveščeni, da je umrl. Padla sta bila lep vzgled vsem mladeničem. — V Lincu je umrl črno-vojnik Ignac Toplak iz T r\ in o jv s k \e \g a Vrha. septembra na italijanskem bojiščummm mmm mmme župnije S v. Bolfe n k v Slov, gor. - Padel je 0. septembra na italijanskem bojišču Alojzij Mesarec, doma iz C r m 1 e iste župnije. - Med neštete žrtve našega narofda, ki z lastno krvjo potrjujejo svojo u-cianost in zvestobo domovini in presvitlemu vladarju■ moramo pripisati tudi pridnega, vrlega mladeniča Ivana Planinšec iz S t. I 1 j a pod T u r j a ko m, sina krščanske, poštene rodbine, katere gospodar je obenem cerkveni ključar. Bil je najstarejši med sinovi, up in opora svojih staršev. Nad več mesecev se je bojeval proti izdajalcu v južnih Tirolah. D):ie 23. avgusta ga je zadela sovražna granata. Za. par tre-notkov se je že nahajal v boljši domovini. — Alojzij Zakošek, 19 let star, doma v Zagorju pri Kozjem, je bil ranjen od laške granate v hrbet in je umrl v vojaški bolnišnici v 'Mariboru dne 14. sept. — Na gori Interrotto na italijanskem bojišču je dne 17. sept. padel od granate zadet naš ljubi fant Jak. Rom, vzoren, res vzgleden in vnet član naših društev in Marijine kongregacije na Teh ar jih pri Celju. Doma je bil iz Ogoreuca, župnije Sv. Jurija ob "juž. žel. Vse žaluie za njim. (Tlakih fantov bomo silno pogrešali. — Dne 12, julija je padel na laškem boušču, zadet od granate, spoštovan mladenič Milan Rubin iz Jastrebe c uri Sv. B o 1 f e n k u na K o g u, star še le 21 let. Bil je v vzgled vsem mla-, deničem. Lani mu je kruta roka morilčeva ubila dobrega očeta. Od tedaj je on skrbel za svo;o bolno mater in za dve majhni sestrici. Uboga rodbina.' Daroval je življenje za domovino na južnem bojišču dne 27. julija v cvetju mlajdosti 191ietni pridni mladenič Franc Breznik iz L e t u š a, — V graški bolnišnici je dne 13. avg. umrl 231etni Janez Petek, doma od Gornje Sv. K u n g o t e. Dne 16. febr. je bil Petek pri Valjevu od Srbov vjet, a je meseca aprila srečno utekel Srbom. Na to je bil na laškem bojišču ranjen in si je nakopal težko bolezen. Po večmesečnem trpljenju je pridni mladenič podlegel. Pokopan je v Gradcu — V zadnjem času so iz Vurberga zopet padli trije prav pridni fantje Marijine družbe na italijanskem bojišču: ložef Vodan iz Krčevin. F. Rojko iz Vumbaha in Feliks Minih iz Grajene. Na" laškem bojišču je padel dne 2. siept. dobri mladenič Mihael Selič iz D o b j e g a, zadet od mine v glavo in prsa. Pokopan je v Dutovljah. Djne 6. avg. je padel na Monte Zebio 201etni mlajdenič F. Frece. — Iz Nove Cerkve pri Celju se nam poroča, da je došlo poročilo vojnega kurata., ki pravi, da je padel za domovino Martin iTiernovšek dne 12. julija v boju na gori Galmarara v bližini mesteca Asiajso na Laškem. Zapušča žalostno ženo, in pet nedorastlih otrok. Vsem padlim slovenskim junakom naj sveti večna luč! Tedenske novice. Darovni dnevi. Povodom cesarjevega godu se bo od 4. do 8. oktobra pobiralo darove za razne voj-nooskrbne namene. 15. vojna pobožnost s procesijo v stolni župniji v Mariboru, Veličastne so bile dosedajne procesije povodom vojne pobožnosti v mariborski stolnici. A vse prejšnje je prekosila nedeljska dne 1. okjtobtra. Tolike in tako splošne udeležbe pri prošnji procesiji Še ni bilo v Mariboru, kakor letošnjo prvo nedeljo roženvenskega meseca. Majhno in veliko, mlado in staro, je v goreči molitvi prosilo pomoči in varstva. Kraljico miru. Poleg drugih udeležencev je tudi več sto rekonvalescentov korakalo v dolgi procesiji k Materi Milosti. Vojno procesijo so vodili ob obilni asistenci prevzvišoni Nadpastir, ki so z močnim glasom po mestnih ulicah molili litanlje vseh svetnikov in najsv. Imena Jezusovega s primernimi molitvami. Potem so pa z navduševalnimi besedami mnogoštevilno zbranim vernikom oznanovali božjo besedo, v- spodbujajoč jih k vstrajnosti do smrti na podlag svetopisemskih besed: „Bodi zvest do smrti in ti bom dal krono življenja" (Skr, raz. 2, 1Ü), k trdnemu zaupanju v Boga, k dejanski ljubezni, ki se naj kaže zlasti v dnevih darovanja (4.-8. sept. t. 1.) in pa k resnični pokori. Velikanska vojna pobožnost je naredila na vse navzoče najboljši utis. Zborovanje poljskih škofov iz Rusko-Poljske. Dne 12. in 13. sept. so zborovali v Varšavi pod vodstvom varšavskega metropolita Aleksandra Kjukovs-kega poljski škofje iz Rusno-Poljske. Predmet posvetovanj so bila versjca in šolska vprašanja ter vprašanja, nastala vsled novih po vojni povzročenih razmer. Poljsko-ruski škofje so ob tej p ril'ki odposlal1 na sv Očeta udanostno pismo Avstrijski državni zbor. Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je sklical načelnike drža-vnozborskih klubov za dan 23. oktobra na Dunaj, da se posvetuje ž njimi o sklicanju državnega zbora. Ni verjeti, da bi predsednik dr. Sylvester ne storil tega v sporazumu z ministrskim predsednikom grofom 'Stürgkhom. Doseda-i se je vsak ministrski predsednik udeleževal vseh sej klubovih načelnikov, kajti posvetovanja brez njega nimajo pravega pomena Pričakovati je vsled tega, da se bo grof Stiirgkh n deležil tudi napovedane velevažne seje. Pastirsko pismo prevzvišenega gospoda knezo nadškofa goriškega. Prevzvišeni gospod knezonad-šfcof goriški Frančišek Borgia Sedej je izdal prekrasno pastirsko pismo, ki bo prava uteha našim goriškim beguncem, pa. tudi bodrilo vsemu našemu naro du. Prevzvišeni nadpastir kliče s preiskrenimi besedami svojemu ljudstvu, naj ne klone, ampak naj v trdnem zaupanju dviga oči k večni Pravici. Naročnikom! Z današnjo številko se prične za naše naročnike zadnje četrtletje. ¡Mno'gim je s 1. oktobrom tuJdi potekla naročnina. Vabimo in prosimo vse tiste, ki še niso plačali naročnine do konca leta da to takoj storijo, da v pošiljanju lista ne bo treba kaj spreminjati. Obenem pa vabimo v naš krog tudi še vse tiste Slovence in Slovenke, ki še niso naročeni na ..Slovenskega Gospodarja." Naročnina zr -Slovenskega Gospodarja"' znaša za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naš podlistek. Z današnjo številko smo pričeli priobčevati daljši podlistek „Vojni spomini", ki ga je spisal dobroznani pisatelj, vojni kurat č„ g. Januš Goleč, ki si sedaj od ruske granate hudo poškodovano roko vrači v Rogaški Slatini. Priporočamo, da si naročniki vse številke, kjer bo priobčen ta pojdli-stek, dobro shranijo, ker je snov velezanimiva. Duhovniška vest. C. g. Janez Bogovič, korni vikar v 'Mariboru, je vpoklican kot c. in kr. vojni kurat v vojaško službo ter odrine danes na svoje mesto. f Nadučltelj Konrad Mejovšek. V soboto, dne 30. sept., je umrl v Reki pri Hočah v 60, letu svoje starost'i nadučitelj Konrad Mejovšek. Pogreb je bil danes popoldne v Hočah. N. p. v m,! C. g. Rajmund Iiratanič. c. kr. vojni kurat. ki se že dve leti nahaja v ruskem vjetništvu, je iz Azije in sicer iz pustinje Gobi (v Mongoliji, južno od Bajkalskega jezera, severno od Kitajske) pisal dne 11. junija č. g. Alojziju Zamuda, župniku v Creš-njevcu, pismo, v katerem med drugim praJv)i: „Sem še zidrav in čil. Gre mi še kaj zadovoljivo, čeravno imam včasih trenutke, v katerih si bolj želim smrti, nego življenja. Postal sem Že popolnoma melanholičen. Dal Bog vendar že skorajšnji konec, upam, da bode potem v domovini vse bolje. Imam tukaj dušno pastirstvo najd 13.000 avstro-ogrskimi in rajhovskimi Vojnimi vjetniki, samimi Nemci. V jeseni leta 1916 pa pridem, ako še ne bode konec vojne, med Slovane. Prisrčne pozdrave iz daljne pustinje Gobi." Novi vpoklici črnovojnikov. Domobransko ministrstvo razglaša: Za črnovojnike, rojene v letih 1871 do 1866, ki so bili vpoklicani v vojake za dne 2. oktobra 1916, a je bil ta vpoklic preložen, in za črnovojnike, rojene v letih 1892 do 1890 in 1884 do 1880, ki bi morali pod orožje dne 10. oktobra, je sedaj določeno sledeče: Avstro-ogrski črnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1871 do 1866, so sedaj vpoklicani pod orožje na dne 3. novembra 1916. Črnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1892 do 1890, 1884 do 1880, niso vpoklicani na dne 10. oktobra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak so vpoklicani na 16. novembra 1916. Pripomni se, da so ti novi vpoklici veljavni samo za tiste črnovojnike, ki so bili pri prebiranju v naši državi, za črnovojnike pa, ki so bili pri prebiranju v kaki drugi državi, n. pr. v Nemčiji,- nimajo ti vpoklici nobene veljave, ampak je veljaven samo tisti dan vpoklica, ki je označen v črnovojniški izkaznici vpoklicanega. Zvišane poštne pristojbine tudi za vojake na bojišču. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da veljajo od 1. oktobra dalje zvišane poštne pristojbine tudi za Izasebne poštne zavoje, vzorce blaga, denarne pošiljatve, pisma, dopisnice itd.„ katere ¡odpošiljajo svojci vojakom na bojišče. iMladlnska organizacija. V Crešnjevcu pri SI. Bistrici jo bila v nedeljo, dne 1. oktobra, lepil in pri- srčna prireditev mladinske organizacije. Blagoslovila se je zastava vrlo napredujoče dekliške Marijine družbe.. Cerkveni govor je imel profesor dr. Josip Hohnjec. Tirolski deželni glavar baron dr. Katrein je di.e 2. oktobra v starosti 74 let umrl. Mož je bil voditelj tirolskih konzervativcev. Svoj čas je bil tudi predsednik državnega zbora, a je za časa nemirov, ki so nastali vsled Badenija, odstopil. Mirovna prošnja nemških socijalistov. Iz Mo-nakova poročajo, da je tam podpisalo že nad 100.000 socijalnih demokratov prošnjo za mir. Prošnjo so poslali nemškemu zveznemu svetu in nemškemu kance-larju v Berolin. Cepljenje koz. Notranje ministrstvo je odredilo, da se v vsaki deželi ustvarijo posebna okrožja za cepljenje. Vsako okrožje mora imeti svojega zdravnika. Ako treba, bo hodil zdravnik od hiše do hiše cepit. Plovba po Dravi pri F ali. Za plovbo splavov pri Fali se določa: Splavi smejo pluti samo skozi je-zovo odprtino I na levem bregu Drave in dolžina posameznega splava ne sme znašati več kakor 30 metrov. Štajerski strelci odlikovani. Narednik Mirko 0°nrelee nam piše: Tudi mi štajerski strelci smo ponosni. d < pomagamo za obrambo domovine ter prav krepko odbijamo napade Lahov, ki hočejo tukaj pre-dret! proti Trstu Dokaz temu so najvišja odlikovanja, katera smo si zaslužili dne 24% julija t. 1. Odlikovani so bili: četovodja R. Funk iz Radgona z veliko srebrno, Iskra A. iz Leitlersberga z malo srebrno, narednik 'Mirko Ogorelec iz Sv. Barbare z železnim križcem s krono, četovodja Svab iz Maribora z železnim križcem, strelci Praprotnik Fr. iz Vuhreda, Rautar Anton iz Vuhreda in Kavčič Ivan z bronasto kolajno. Štajerci! Bodite prepričani, da bodo Vaši sinovi storili svojo dolžnost za. domovino. S svojimi telesi so vojaki ščitili svojega dušnega pastirja, S Krasa poročajo, £la j9 bil v bojih dne 11. sept. ranjen vojni kurat i polka iz K ar love a Vukelič. Kroglo, ki mu je predrla dfcsno stran pljuč, so zdravniki spretno odstranili, tako da je še upati, da Vukelič ostane pri življenju. Sedaj se nahaja v neki bolnišnici na Krasu, V izvrševanju svoje službe je dospel Vukelič v ljut sovražni ogenj in se ima zahvaliti samo junakom svojega polka, ki so ga ščitili s svojimi telesi, da je ostal živ. Slugo mu je raznesla granata. Prisrčne pozdrave iz strelskega jarka pošilja v domovino svojcem Franc Jerič vsem Cirkovčanom in Sikoljčanom, posebno pa svojim roditeljem, stanu-jočim v Sikoljah pri Pragarskem. — Pri istem polku se nahaja tudi koroporal Anton Beranič, posestniški sin. doma iz Cirkovc pri Pragarskem, in pošilja svojim starišem, bratu in sestricam, kakor tudi vsem svojim rojakom Cirkovčanom najprisrčnejše pozdrave iz strelskega jarka. Italijanska granata jo je zasula. „S, N." poroča: Velika nesreča se jo pripetila' babici Karolini Susteršičevi iz Gorjanskega pri Komnu v okraju sežanskem. Dne 15. septembra je sovražna granata zadela njeno hišo in zasula nesrečno ženo. Komenski prebivalci so tedaj ubežali, med njimi petero babič-nih otrok v starosti 3 do 15 let. Zasuta je strašno je-čala pod razvalinami. Dospel je sanitetni oddelek in potegnili so jo izpod razrušenega zidovja. Leva roka ji je bila zlomljena, leva stran spodnjega života ranjena in opečena. Ta strahovita nesreča jo je zadela tem huje, ker je žena pričakovala v kratkem po-množitve v družini. Odvedli so ubožico v vojaško režemo bolnišnico in ji odrezali levo roko do pod pazduhe, Pohabljena in zapuščena se je prebudila iz narkoze. Dne 25. septembra je povila zdrava in zelo krepka dvojčka, dečka in deklico. Njen mož je v bojnih vrstah. Novice od ogrskih Slovencev. Prekmurski list ..Novine" poroča: Dne 24. sept. po poldnevi jeäle v Tiirnišči zgorelo giimlo i stale pa mnogo krme pri Trboča Ivana vdovici. Kvar je veliki, šteri se pa povrne, zato ka je hramba bila zavarvana. — Mro je v nornišnici v Zalaegerszegi Bauer Jakob, bivši črensovslri krčmar. — KolekI za račune bodo znašali po razglasu na-redbe finančnega ministra, ki izide v kratkjem, sledeče: Kolek za račune do 20 K bo 2 v; do 100 kron bo 10 v; do 1000 K bo 20 v, in od več kakor 1000 K pa 50 v od vsake pole. Kolke se mora počez prepisati in sicer se lahko porabi podpis stranke in Ida-tum, ali pa se pritisne čez kolek štampilja osebe ali tvrdke, ki je izdala račun. Kdo kaj ve? Pogreša se že dalje časa 'Mihael Iskra. Služil je pri trenu, Staffel E 14, vojna pošta štev. 601. Ce kdo kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti njegovi ženi Ani Iskra, vinjčarica v Ihovi, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor. Gospodarske »orioe, tr~ • Kako je z vinsko letino? Iz Slovenskih goric se nam piše, da je vinska letina splošno srednja. Vina se pridela sicer povsod manj, kot se ga je pričakovalo, a kakovost je prav dobra. Posebno rizling je letos dobro dozorel. Slabše je uspel pošip in čr vrste grozdja. Mošt ima povprečno 16% sladkorja, a ponekod celo 18. b. Sploš- no se opaža, da vinogradniki letos vino držijo 3n ga ne prodajajo tako naglo kot druga leta. Najvišje cene za vinski mošt? Po Mariboru in okolici so gotovi ljudje razširili vest, da se bodo za vinski mošt določile najvišje cene. Vprašali smo g. državnega kletarskega nadzornika, kaj je na teh vesteh resnice. Zatrdil nam je, da se mu še dosedaj ni poročalo, da bi vlada nameravala za vinski mošt nastaviti najvišje cene. . Razlika glede kafkovosti vina v posameznih krajih je tako velika, da je popolnoma nemogoče nastaviti najvišje cene, ki bi bile enako pravične za vse razmere. Verjetno je, da so to govorico o najvišji ceni za vinski mošt razširili ljudje, ki imajo največji interes na nizkih cenah. Kje dobi mariborska okolica kruh. Prebivalstvo občin iz mariborske okolice dobi kruh samo v 3 mariborskih pekarijah. Te so: Serbaium na Grajskem trgu, Josipina Kotnik v Tegetthoffovi ulici 81, in Janez Vigele na Meljajnski cesti 14. Prodaja kruha po gostilnah prepovedana, Na-mestniška naredba določa, da je prepovedala prodaja kruha po vseh gostilnah na Štajerskem. Nakupovanje živine v mesecu oktobru. Naku-povalci živinoprometnega zavoda so dobili nalog, da morajo pri nakupovanju živine v mesecu oktobru paziti na to, da se živinorejcem ne odvzame vprežne živine, da se more tako sejanje ozimne nemoteno vršiti. Ako bi kak nakupovalec zahteval od kmeta edine vprežne vole, naj se posestnik obrne s pritožbo na okrajno glavarstvo in naj se sklicuje na to, da brez vprežne živine ne more obsejati svojega polja in tudi ne spraviti pridelkov pod streho. Vinske cene v Reki na Hrvaškem.. Vino se plačuje v reški okolici, kakor poročajo ljubljanski lilsti, kmetom hektoliter po 200 K ali pa še več, V reških gostilnicah se prodaja 1 liter novega vina I po 2 K 40 vin. , i Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo nobenega povpraševanja po tujem hmelju in se ga tudi ni nič pokupilo, oziroma poprodaio. Na zborovanju zveze avstro-ogrskih hmeljarskih društev v Žatcu z dne 24. sept. t. 1. se je storil sklep, naj se priporoča vsem avstro-ogrsldm hmeljarskim društvom, da naj hmeljarji tudi v prihodnjem letu znižajo površino hmeljskih nasadov in sicer za polovico, ker ni upati da bi se cene za hmelj tudi v bodočem letu zvišale. Nadalje so sklenili pozvati vse hmeljarje, dal naj ne oddajajo letošnjih hmeljskih pridelkov za slepo ceno, oziroma za ceno, ki bi nikakor ne krila stroškov pridelovanja. Sladkor se zopet oodraži. Cena za kilogram sladkorja v kockah je od dne 1. oktobra naprej 1 K 17 v, v kartonih ali zavojih pa 1 K 15 v. Vinogradniki, ki potrebujejo sladkor za zboljšanje vinskega mošta in napravo petijota, naj se o-brnejo na državnega kletarskega nadzornika g. R. Petrovlana v Mariboru, okrajno glavarstvo. Zai Štajersko je določenih v to svrho 19 va)gonov sladkorja. Enake pravice za Ogre in za Avstrijce. Na Ofrskem se sme za vsako osebo na mesec obdržati 18 kg zrnja, to je na leto 216 kg. Pri nas je dozidaj veljalo 132 kg za osebo in leto, a sedaj že baje računajo samo 80 kg. ....................^^mn^ta CO. ¿¡MJ1 MM' «?»• • mero žita? Tečaj za perutninarstvo se bo vršil na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. dne 29„ o-ktobra. Predaval bo konzulent c, kr. poljedelskega ministrstva, g. Wieninger, nemški. Nemščine neveščim se bode predavanje raztolmačilo v slovenščini. Prijave se sprejemajo do dne 15. oictobra pri ravnateljstvu štajerske deželne poljedelske šole v St. Juriju ob juž, žel. Za prevažanje krompirja v vsaki množini, torej tudi do 100 kg, se zahteva old sedaj naprej dovoljenje za prevažanje od pristojnega okrajnega glavarstva. Cene za koruzo na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala naredbo: s katero se določajo cene za koruzo in vporaba koruze ter promet s koruzo. Cene so do- ločene sledeče: Za koruzo v strokih 26—32 K, za iz-luščeno koruzo 32 K 50 v do 38 K, za boljšo koruzo izluščeno pa 37 K 80 v do 41 K. Cena za koruzo bo, začenši z oktobrom do meseca maja 1917, vsak mesec višja. Kaj je z mlini? Mnogi kineUki mlini, n-tr 4e komisija že pregledala zaloge žita, še sedaj niso pričeli mleti. Kje je vzrok? Na uradnem mestu se nam je povedalo, da mlini ne smejo prej začeti svojega obratovanja, dokler mlinar žita. ki ga je komisija določila za oddajo, ne odda vojno-žitno-prometnemu zavoda. Ako je zaseženo tudi žito ubogih, se lahko zanje prriš* Krmljenje z želodom je na pravem mestu samo pri prašičih, kajti samo te živali ga prav dobro izkoristijo in jim prav nič ne škoduje, med tem ko upliva pri govedi in konjih več ali manj neugodno. Speh prašičev, krmljenih z želodom, je mnogo boljši od špeha z želodom nekrmljenih prašičev, on je jed-rast, bolj gost in ima tudi izboren okus. Vsakemu pitalnemu prašiču se da na dan lahko po 54—1 kg želoda, Ker pa vsebuje želod razmeroma le malo beljakovin, zato je treba, da se poklada prašičem poleg želoda in druge vodene krme tudi nekoliko takšne, ki vsebuje mnogo beljakovin, kakor otrobe, sezamo-ve ali orehove tropine itd. Želod naj se poklada prašičem naravnost cel, še boljše pa je, da se ga prej posuši in na to zdrobi ali na debelo zmelje. Želodo-vemu zdrobu naj se primeša tik pred pokladanjem nekoliko žitnega zdroba. ali pa drugih močnih k(rmil in sicer teh od ene četrtinke do dve tretipki. Krompirjev sir. V gospodinjstvu, kjer je mnogo otrok, torej vedno dosti lačnih in praznih želodcev, je krompirjev sir posebne vrednosti,' ker je prvič jako dober in drugič, ker se jako poceni da napraviti. 5 kg belega močnatega krompirja se skuha, potem olupi in pretlači. K temu se primeša 1 kg kislega mle,ka in nekaj kumine. Kislo mleko mora biti prav gosto in ne vodeno. Ta zmes naj se potem dobro zmeša ter poleti dva, pozimi pa štiri dni pusti stati v kleti. Po preteku tega časa naj se dobro u-gnete ter razdeli v kose. ki naj se nalože v košarico ter dobro pokrijejo, da ne pridejo muhe do njih. Posule naj se potem na zraku v senci in nato shra-nijo v kleti v kakem nalašč za to pripravljenem loncu. V 14 dneh je sir dober za uživanje. Da se obvaruje žito snetnjavosti, namaka se ga, namesto v galični, lahko v formalinovi raztopini. Pormalinova raztopina za namakanje žita za sejanje se napravi tako-le: V kakšno kad ali kaikšno drugo posodo se prilije na vsak hektoliter vode četrtlinko litra 40%nega formalina in nato vse skupaj dobro premeša (formalin se dobi v lekarnah). To raztopino se mora napravjiti tik pred namer,aivlanim namakanjem. Hektoliter takšne zmesi zadostuje za 3 kvintale žitnega zrnja. Ko se je raztopino napravilo, se vsuje seme v kakšno kad in zlije na žito toliko formaiti-nove raztopine, da pokrije površino žita za ped na visokem. Nato se seme s kolcem dobro premeša ter snet in drugo nesnago s površja raztopine posname. V tej raztopini naj se namaka seme 10—15 minut, k večjem pol ure. Nato naj se raztopina odlije in namočeno seme na tanko razširi, da se osuši. Med sušenjem naj se seme večkrat s kako lopato ali pa z vevnico premeša. Ko se je seme tako osušilo, da se več drugo ob drugo ne sprijemlje, naj se ga takoj poseje. Ce se namerava spraviti to seme v vreče, se naj vzame vreče, ki še niso bile uporabljene za žito, sioer je lahko mogoče, da se seme, spravljeno v vreče, v katerih je bilo prej, žito, zopet okuži s trosi sneti. Ce drugih, novih vreč ni pri rokah, naj se pa stare vreče, preden se jih za namočeno žito porabi, namoči v formalinovi raztopini in jih nato posuši. A na vsak način pa se naj strogo pazi, da se pripravi formalinova raztopina natančno po tem navodilu, a pazi pa tudi na to, da. se ne bo seme namakailo v nji nad prej označeni čas. Ta način namakanja žitnega semena ne uniči samo sneti, marveč ima tudi to dobro, da na. ta način namočeno zrnje ni škodljivo ne ljudem in ne živalim. V tej raztopini namočeno seme se lahko uporabi za živež, če ga. po dovršenem sejanju kaj ostane. Kako shranjnjmo sadje. Preden se sajdje dene v sadno shrambo, naj se ista najprej prav dobro pre- zrači, nato okna zapre in zažvepla. Za vsak kubični meter prostora naj se vzame po 1 gram žvepla, dene v kakšno kožico žrjavico in vrže nanjo to žveplo. Da se sadje dalje časa ohrani, mora biti shramba hladna in rajši nekoliko bolj vlažna nego }>resuha. Zelo važno je, da nima sadna shramba nikakega tujega duha, kajti hranjeno sadje vleče razne duhove rado nase in če se jih navzame, dobi njegovo meso zopern okus in duh. Ako je sadna shramba prevla-žna, se razvijajo razne glivice, ki povzročajo potem gnitje sadja, Ce se taka shramba yišče se ie raztezalo od S v i n i u h i j a notri do K i a e 11 n a. Glede srditosti je bila bitka slična oni prejšnjih dni in tudi uspeh je bil isti, popolni sovražni poraz z izvanredno velikimi izgubami. Posebno se ie odlikoval črnovojniški pešpolk št. 24. Italijansko bojišče. Na Kraški gorski planoti je bil popoldne sovražni topovski ogenj in ogenj metačev min zelo hud. Tudi ponoči je bilo delovanje artilerije in metačev min na tem ozemlju precej živahnejše, kakor po navadi. Danes je napadal sovražnik na obeh straneh Opatjegaselas je Vdrli v naše najprednejše jarke, toda bil je takoj zopet vržen iz jarkov. Oddelek sovražnih letal je brezuspešno metal bombo na N a b r e ž i n o. Na koroški fronti je sovražna artilerija obstreljevala več krajev v Z i J s k i dolini. Naša artilerija je pa obstreljevala T i m a v o. Na fronti doline F 1 e i m s se nadaljuje topovski ogenj. Sovražni napaid na ozemlju pri Colbricon je naš topovski ogenj izjalovil. Na gori C i m a n e .so naše čete zavsera izkopale 6 strojnih pušk. Balkansko bojišče- Položaj je nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Dogodki na morja. Oddelek pomorskih letal jie metal dne 3. oktobra uspešno bombe na vojaške naprave pri S v . Kanoijanuin Staranzanu. Vsa letala s» se vrnila nepoškodovana. Mornariško poveljstvo. Vajnovejše nemško uradno porodilo. Berolin, 4. okiobra. Francosko bojišče. Ob Sommi vedno hujši artilerijski ogenj, popoldne je pa bil skrajno hud na ozemlju 'Morval-Bouchavesnes. Močni francoski napadi na naše postojanke Sailly — Rancourt, v gozdu Pierre V a a s t in v južnem delu gozda so bili v bojnem metežu odbiti. Plen: 1 ča(stnik, 128 mož in 2 strojni puški. Angleški sunki pri T, b i e p v a 1 u so bih odbiti. Balkansko bojišče. Obkoljevalnemu napadu nemšKih in bolgarskih čet so se rumunske čete, ki so bile izkrcane na bolgarskih tleh na, onkraj Dlonave pri R a h o v e m južno od Bukarešte, izognile na ta najčin, da so se r vsej naglici spustile v beg. v Cesarjev god na Slovenskem Stajerju. Cesarjev god se je včeraj, dne 4. oiktobra, slavil po celem Slovjenskem Stajerju zelo slovesno. V Mariboru so prem. g. knezoškof darovali za cesarja slovesno sv. mašo, katere se je udeležilo veliko ljudstva ter zastopniki vojaštva in u radiov. Laški minister divja Laški minister Bisolati je imel povodom odkritja neke vojne spominske plošče govor, v katrrem je strastno navduševal poslušalce za vojsko ter ves razdivjan izustil besede, da so naše armade iz severnih gozdov pobegle roparske druhali. Naši vojaki se bodo ministrski surovini na svoj način zaliva^ lili za to nizkotno in brezokusno razžajjenje. Bukarest gori Kakor poroča nemški letalec iz Sofije, je Bu-karešt vsled zrakoplovnih napadov v plamenu. Celi deli mesta gorijo. Vjet rumunski letalec pripoveduje, da imajo zračni napadi na Bukarešt strašne u-činke. Nekateri deli mesta so uničeni. Požari trajajo po cele dneve, ker pri požarnih hrambah pomanj-kuje ljudi. KNJIŽEVNE NOVOSTI. Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. la,vantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom." Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in j raznlikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne služIle božje,- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v dofcnačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obisega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru, — Ravnotam se dobi tudi knjiga v (nemškem jeziku iste vsebine, katero je spisal profeteor dr Slavič. Komad stane 30 vin. Tudi nemško knjigo dobijo vojaki zastonj «. oktobra-1916. slovenski eospomm. Stran 2. Loterijski StarvIIK*. •radec, dne 27 »eptembra 1916: 89 «9 88 54 3« Lime, dne 30 *,>ten*>ra 1916: 68 1 82 72 86 W BilIIIII I IFIII lin i i lil 1)1' I II .1........." 1 1 ' • izgubila «e je t soboto od Slivnice do Hoč legitimacija, glaseča le na ime Franc Krainz. Odda ie naj proti najdarini ▼ Slivnici Smuiku. 644 Sprejme ie takoj učenec pri g. Dnhek medičar, Maribor. 642 Dobroidoča gostilna ■ trafiko is trgovino ▼ prometnem kraju na Slovenskem Štajerskem, dve novo zidani hiši z 12 stanovanji, posebej ledenica in kozole, lep vrt in 2 orala rodovitne zemlje. Pogoji zelo ugodni. Naslov: Roza Škorc Melj-ska cesta 56, Maribor. 643 Kupujem in plačam po najvišji ceni vosek in strd ter orehe v vsaki množini od i kg naprej. Ponudbe poslati na Ivan Gerk, Tr»t, ulica Valdi-rivo 12. 645 Mlinarskl učenec se sprejme. De-ček dobi za čas učne dobe poleg eele oskrbe tudi primerno denarno nagrado od 100—300 kron letno. Vprašati je v nekdaj Orosl-ovem mlina na Dobrni pri Celju. 627 Malo posestvo na prodaj, meri 4 orale. Njive, lep sadonosnik, redi se lahko par krav, je vse v dobrem stanju. Pripravno za kakšnega penzionista. četrt ure od železnice in trga Šmarje p. Jelšah. Natančneje se izve v Zadržah štev. 26. Cena je 7000 K. 628 filavnato zelje v večjih množinah kupuje M. Berdajg trgovec, Maribor, Grajski trg. 638 Pristno laneno olje in firnež iz lanenega olja kupuje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka al. 19. 635 1 kosijar se cajme za dva konja pri Jožefu Nekrep v Mozartstrasse 59, Maribor. Doki vso oskrb in na mesec 48 E. Bree oprav« na mesec 100 K plačila. 687 Manjšo kmetijo bi rada kupila ali v najem vzela v župniji Sv. Jurij ob jai>i železnici gospa Uduč, Karnap v Essenu, Nemčija, Sie-mensstraas« 71. 684 Vojaške m napestnioa niklaste ali iz jekh K 10'—, 14'— in 18 K, z radium svit-lobno plošč« K 14 - 18"— 32., z Ia kolesjem K 24 — 30"—, z radium svitlobno ploščo K 28' 82'—, 36-—, z precizijskim kolesjem K 60'—, srebrna ura z nategljivo zapestnico K 26' —, 30'—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90"—, 100"—.8 letno jamstvo. Zamenjava dovoljen a, ali pa denar nazaj. Pošilja se proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemu sakaeilu denarja poleg 80 v za poštnino. Prva tovarna uri Ivan Konrad, a. i k. dvomi dobavitelj v Brtzv l 809 na Češkem. 2 Df Lep Slagerjev stroj se proda za 94 K. Maribor, Goeth« ulica 2, HI. »aditr. vrata it. 15. »4 9 Pridsa vlnlčarska družin 4 do 5 oseb, z dobrimi dohodki, se nnjno išče. Tprata s«: Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik 23. 650 Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj Matej Bregant v Orehovivasi p. Slivnisa pri Mariboru. 651 Učenca sprejm« mizarski mojster Maribor, Kaiserstrasse 18. 652 Prodajalka, vešča slovenskega in nemškega jezika išče službe kje na deželi v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na g. Regina Kočar, Jesenice, Gorenjsko. 618 Kupim svinčene Slbre vseh vrst, prazne nove patrone ali nabasane Lancaster št. 16. Ponudbe pod „Lovec" na upravništvo Slov. Gospodarja 591. 15letni deček iz dobre hiše želi kot učenec v kakšno trgovino. Pod kakšnimi pogoji bi b i sprejet, kje bi se sprejel, uaj se blagovoli naznaniti Florjanu Plevčak r Majšpergu. 632 ffiče slufte. Deklo pošten«, ljivo in štedljivo, sposobna za gospodinjo tudi na d«š«lo. Zeli k •nema gospoda ali gosp«j v staž bo Íriti. Naslov pove Al«jzijaZav«rnik «gethoffstrass« it. 6, I. nadstropje duri št. 4, Maribor. 6t8 Mala posestvo okoli 3—6 oralov se kupi v okolici Maribora. Kupnina se plača takoj. Nasl«v: Upravništvo Slov. Gosp. pod št. 602. Yiir novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pov« apravniitvo pod „Vila 172". y m f 50% cenelia: Ameriška gospodarska kava, viso-koaromatična, izdatna in varčna, 5 kg za poskošnjo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred samo 28 K po poštnem povzetju pošilja A. Saplra, razpošlljalnica kave Salanta 496, (Ogrsko). 520 Kdo ima na prodaj kaj lovskih iiber (svinčenih zrn), naj mi naznani: Franc Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Muri, p. Št. Ilj v Slov. gor. 620 UDE vse Ivrst Kup tua stare A. OIET, p, G-sa&tanj, 40 let star, samskfga stanu, poštenega in treznega značaja, nemškega in slovenskega jezika zmožen ▼ govoru in pisavi, želi stopiti v službo kot gospodarski oskrbnik ali vodja na kako veleposestvo, gostilno, trgovino ali kako drugo podjetje. Zmožen je tudi knjigovodstva. Naslov pove upravništvo pod »Oskrbnik« št 626 pCa! delajo Srapisti ¡T O tem lahko izveš v mični novi knjižici: „Brat Ga-briel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu." Dobiva se pri trapistih v Rajhenburgu, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Novem mesta in po vseh diugih knjigarnah. Broširana knjiga relja K 2 50 in v platno vezana K 3 50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. več. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podučna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni čolarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnica Marijinih družb itd.! 631 -------H, m ——— —— Apno prodaje Kmetijska Zadruga v Racah. Kmpim vsako množino starega ia novega vina po najboljših cenah. Franc Medved, gostilničar na Dunaja VII/8 Zieglergaaa« f6. «20 Viničar. Išče se viničar za večjo gospodsko viničarijo. — Nastop začetkom novembra. Zglasiti se je pri gosp. Otonu Ploj v Goriščak« pri Za-vrču, okraj Ptuj. 688 2 konja, 1 kobila 6 let stara in 1 „"VValah konj," 4 let star, za lehko in težko vožnjo sta na prodaj pri tesarskem mojstru Jožef Nekrep Mozartstrasse 59 v Mariboru. 636 Učenca iz poštene hiše sprejme Blaž Pihler, krojač v Ptuju, Gob-podska ulica 21. 621 ,,Solzna Avstrija.' Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašeno i slikami, pošlje Matija Belec pri Sv. Brlfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 krono 20 v v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znanituih. Ta spomin na svetovno vojno, naj n« manjka v nobeni hiši I 689 Proda s« čebelnjak z 18 panji različnih sistemov. Pojasnila daj« mad-učitelj v Teharjih, gospod Lovro 8«i. 593 Gostilna Narodni Dom r Maribora. Naznanjava, da sva prevzela s 1. avgustom gostilno v Narodnem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno oBčinstvo, da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Sirkovo vino iz St. Jakoba) ter jedil. Tudi novoopremljena staroznana „klubova soba" ia 61. gospodom na razpolago. 816 Avgust In Leopoldina Bteloer. Kupim vsako množino starega in fiovegaiiim po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom« v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit ,10 vnikar ||jj trgovina špecerijskega kolonijalne-ga blaga barv in zaloga mineralnih aeuelo! voda Celje «Graška cesta 21 kupuje p« najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristno strd in vosek. Na irsln! ■ ■ ice za svinje. Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju -teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem, F* PfUlIe mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15. Zahvala. Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem m prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan Škorjanc. Srednja vas, dne 6. avgusta 19X6. tshžajo se veliki dnevi srečal V časa do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izboruih srečk: Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3*/. zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K 17 irebanj vsako l«tol Svota glavnih dobitkov 1.1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. DOC* Mesečni sbrok samo K T— oziroma K 375. "M Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju ueiairebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom! BraSkovno saatopatvo 16, LJubljana. 4*0 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju y©fl$tro¥®iia xadruga z neom. zaveso» Obrestuje §ira^£is%e vime na II 0 14 O od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posojila Da vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.' lastni hiši (Hotei .pri teütem volu* 1 Celiu.. Graška cesta 9, Usdstr. »."V. -.. v.> ............ . ... # 4» < Th Ó Í4 C111 i 7? % P Si kJf W <*> 'LJf ú JL it k k. J. 4*»C-ii «f riboru rcg. zad. z sieom. zav. SMIMMSffismSKT.a Hran IHSV^ftTfilnO vliAtti» w T?wje»aj» od vsakega ia se obroMujsjo. navadne po 4V**/« proti trimesočni odpovedi po 4,/,V»- Obresti se pripisujejo h kaaitabi .S.S. muill« V «f i, isauaij» in 1. julija vsak«?» leta. Hrsailn* kajiiice se afra^majo kot gotov d«nar, ne da bi »o njih obreitcca^« kaj prokinifo. Z* niiafaa¡t ?« joit: te poštno knaSIM peloiaioo (9?.07f< m "sjrjtlsgo. Rsntni davek plaž» faa«j9nica sama. U^cnilla «£> .ris»t>' fi m .tojift« preti pmfla«J tosussu« f S'///», m tknjižbo sploh 5» o» «ottBka * p ruoujua -Jt reglsirovana zadruga z neomejeno zavezo. ¡ca ¥ HtUJ \nmm* Uradne ure so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 13. tire 5n vsako nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne. Vplačaje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuj«. Hranilne vloge obrestuje po 4 - , od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. • Na razpolago so strankam brezplačno poštao-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5»/«» na rknjiihe || po 5 V, •/., n» menice po «%, na gi«tayo t . listín i« tekoči račun pod ^ Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih Jfe prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris posojilnica brezplačne, stranka plača -.V Wii'-"/-'' .•*.\i-«Mt^SKi Usojamo si z naslednjim uljudno naznaniti, da smo kupili dobroznano trgovsko hišo F. Kerschischnig ¥ Radgoni, in je ista s 25« SGptOlVtbrOlVI 1916 prešla v našo posest Ta dan smo trgovino prevzeli in jo v večjem obsegu nadaljujemo Z zjedinjenjem te veletrgovine s kolonialnim blagom z Vozno in izvozno tvrdko M. Pippaii, družba z o. p. in Avstrijsko petrolejsko obratno družbo z je p. n našim prijateljem dana najboljša prilika za zanesljivo in solidno trgovsko zvezo in prosimo, da bi se tudi našemu novemu podjetju izkazalo popokio zaupanje. Dopisi se naj pošiljajo na tvrdko F. Kerschfschnig, lastnik m. Pippati, družba z o. z. Zentrale Gradec. Naročila se pošiljajo pod enakim naslovom v RadgOftO. Prosimo, ca se to naše naznanilo vzame na znanje ter se priporočamo z odličnim spoštovanjem lustriapetroi BrzoiaTke: pippail Avstrijska petrolejska obratna M. Pippan, družba Telefon it. družba z o. p. z o. p. Centrala v Gradsu. IL— 3328 3348 Brzojavke v Radgono: Kerschsichnig. fill Yabilo na izredni #toeial zfeor Ljudske hranilnice in posojilnice t Celju, j¡t&, iadmga ■ asom. ki se vrši t nedeljo dne 15. oktobra 1916 ob 10. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici pri »Belem volu.« DNEVNI EHD: 1. Sprememba pravil. 2. Nadomestna volite'/ člana načelstva. 3 Nadomestna volitev člana nadzorstva 4. Slučajnosti. Če bi naveden občni zbor ne bil ob 10. uri skl- p^en, vrši se eno uro pozneje d?ug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. 629 Seno in slamo kupuje Zadruga v Kačah. 64ed Preselitev. Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj lotografični zavod iz hiše št. 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo Štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk|'%| r en S * A&Olf SfeuSe», fotograi. Kdor hoče Jabolka dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Širec Maribor» Tegetthoffstrasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki. mi OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in mlade živin1 Za vse dokaze iskrenega sožalja ob smrti našega ljubega sina oziroma brata Konr?ch Ledmek, c. kr. pionirskega desetnika, se iskreno zahvalimo č. duhovščini, pevcem in pevkam in za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Za številne vence izrttkamo najprisrenejšo zahvalo. Prerano umrli Konrad je dal na južnem bojišču svoje življenje. Priporočamo ga v blagi spomin in molitev. Slivnica pri Mariboru, 1. okl 1916. et> Žalujoči ostali. <64-<#> be. O- o 1> o. kyp§m rasko množino pifSllI©iliSl gob (cj <>~ banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti kravje sli prave globanje, potem posi$I@M turkv% brezovke, žemljarice, jelenovke, bodi čari ee iM rumene ježovke, medvedove tace? laške lesičk*, aavadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečeni e^ golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gol: .. Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali va nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Ekspt; gob" v Konjicah št. S2, Štajersko. — P S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce v s trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst sn Izbora« g« |a obneslo za volateo v vojiki lo aploh so vsakega kot najboljše bol obžažujoče mazanje pri prekinjanju, rermatismu, protinu, prjni, vratni i« bolesti t hrbta Dr. B¡hter-ja Sidro - Liniment. capsici compos. Nadomestilo za Sidro - Pmn - Ejcpelier1. Stekleni«» kroa. —-80, 1'40, a-—. Dobiva m v lekarnak ali direktno v Dr. Rickter-ja lekarni „Pri zlatem lin" Praga, I., Elisabetna ceita i. Daovrno raipošU}