■ UČILA 93

r

\VflORNB&tm

m GERMANI A 2

BLACK a DECKER

V OBJEKTIVU

SEJEM UČILA 93 - TIMOVA DELAVNICA

Slika 1: RV polmaketo Pittsa S2A, ki je bila razstavljena na sejmu
učil, lahko sestavimo iz kompleta, ki ga izdeluje firma MIBO modeli iz
Logatca. Model ima razpon krila 1050 mm, za pogon pa uporablja
motorje s prostornino do 6,5 cm 3 .

Slika 2: V okviru pestrega programa TIMOVE DELAVNICE so sode¬
lovali tudi tečajniki Mladinskega tehničnega centra iz Ljubljane. Izde¬
lovali so modele jadrnice LIPA, katere načrt je bil objavljen v lanskem
letniku revije TIM.

Slika 3: Mladi letalski modelarji so se predstavili z jadralnimi letal¬
skimi modeli razreda F1H (Al), med katerimi je še posebej priljubljen
model Slavček proizvajalca Žnidarja iz Gorič na Gorenjskem.

Slika 4: Pod spretnimi prsti najmlajših so nastajali zanimivi izdelki iz
papirja, ki so jih malčki tudi lepo okrasili.

Foto: Jože Čuden

186671

REPORTAŽA

44. mednarodni
sejem igrač in
modelarske opreme

Ntirnberg, 4.-10. 2. 1993

S kakšnimi novostmi nam je postregel
letošnji nurnberški sejem, največja se¬
jemska prireditev v Evropi, ki je name¬
njena predstavitvi vseh pomembnejših
svetovnih proizvajalcev igrač, konstruk¬
cijskih sestavljank, modelov in opreme
za najrazličnejše tehnične hobije? Po¬
drobneje smo že pisali o tem, kaj je
novega na področju malih železnic, to¬
krat pa smo iz bogate ponudbe proizva¬
jalcev modelarske opreme izbrali nekaj
pomembnejših novosti, ki so se nam
med obiskom sejma najbolj vtisnile
v spomin.

Sejem v Numbergu je po številu raz-
stavljalcev in obiskovalcev vodilni trgov¬
ski sejem, na katerem se sklepajo ku¬
pčije med proizvajalci in trgovci, zato ni
odprt za širšo javnost. Predstavitve pro¬
dajnih artiklov so učinkovite in atrak¬
tivne, saj je namen vseh sodelujočih iztr¬
žiti čim večji dobiček. Raven kakovosti
izdelkov in tehnični napredek na tem
področju so tolikšni, da bi težko govorili
o kakšnih revolucionarnih novostih, pač
pa se pojavljajo vedno novi, tehnično
vse bolj dovršeni izdelki ter natančno
izdelani modeli in makete, ki ponazarjajo
tehnične dosežke v miniaturi. V njihov
razvoj so bila vložena velika finančna
sredstva, ki se povrnejo šele ob veliko-
serijski proizvodnji in dobri prodaji, zato
vodilne firme veliko pozornosti in sred¬
stev namenijo tudi v reklamne namene.

Letos je na 105770m 2  sejmiščnega
prostora razstavljalo svoje izdelke 2409
razstavljalcev iz 48 držav. Največ je bilo
domačih, nemških firm, od slovenskih pa
smo - tako kot že vrsto let doslej - lahko
srečali le dva predstavnika: firmi Ciciban
in Mehano. Sodelovanje na tem sejmu je
tak finančni zalogaj, da ga naši manjši
proizvajalci, ki bi tudi v tej hudi medna¬
rodni konkurenci imeli kaj pokazati in
ponuditi zahodnemu trgu, žal še ne zmo¬
rejo.

Na sejmu so proizvajalci razvrščeni
glede na vrsto izdelkov, ki jih ponujajo,
v sedem skupin. Na kratko si oglejmo
nekaj najzanimivejših, ki se ukvafjajo

s proizvodnjo in prodajo modelarske
opreme. Med njimi sta se povsem v vrhu
utrdili firmi Graupner in Robbe. Tako za¬
nju, kot za večino močnejših firm velja,
da poleg lastnih izdelkov pod svojo bla¬
govno znamko ponujajo tudi vse več iz¬
delkov drugih proizvajalcev. Skušajo
namreč zaokrožiti svojo ponudbo na
vseh področjih modelarstva, zato lahko
v njihovih katalogih najdemo prav vse,
od osnovnega materiala za gradnjo mo¬
delov, prek modelov v kit-kompletih ozi¬
roma sestavljank, najrazličnejših pogon¬
skih motorjev ter naprav za radijsko vo¬
denje do drobnega pribora, modelar¬
skega orodja in strokovne literature. Za¬
radi povečanega povpraševanja kupcev
s svojo ponudbo vse pogosteje posegajo
tudi na druga področja, ki jih doslej še
niso pokrivali, ali pa prevzemajo zastop¬
stva za izdelke drugih proizvajalcev,
predvsem z Daljnega Vzhoda ali iz Ame¬
rike. Letos se je Robbe pojavil kot eks¬
kluzivni prodajalec Estesovih raketnih
modelov in motorjev v Evropi. Za ljubite¬
lje raketnega modelarstva je to gotovo
vzpodbudna novica, saj bo mogoče
Estesove izdelke kupiti skoraj v vsaki
modelarski prodajalni, ki trguje z Robbe-
jevimi izdelki. Med najpomembnejše no¬
vosti, ki jih je predstavila ta firma, sodi
RV oddajnik Futaba PCM 1024 9Z.
O tem in drugih napravah za radijsko
vodenje bomo podrobneje pisali v eni od
prihodnjih številk. Precej zanimanja je
veljalo preprostejšim modelom, kakršna
sta npr. Disco (slika 1) in RV jadralni
model z razponom 1380 mm za spušča¬
nje iz roke (HLG), ter RV jadralnim mo-

Urednikov predal

Sejem igre, vzgoje in izobraževanja
ali na kratko sejem »Učila 93« je minil
v znamenju pestre ponudbe izobraže¬
valnih programov za mladino in tudi
odrasle, ki so jih predstavile številne
ustanove, društva in zasebniki. Morda
so bili nekateri nad ponudbo nekoliko
razočarani, saj so pričakovali več;
predvsem razstavljalcev iz tujine, ki jih
tokrat ni bilo opaziti - z izjemo tistih, ki
so se predstavili prek domačih posred¬
nikov. Slovenski prostor je majhen in
hkrati s tem tudi zanimanje tujine za
nas. S tem se bomo morali pač sprijaz¬
niti. Kljub temu je bilo tokrat prvič zaz¬
nati precej svežega podjetniškega
duha, pestrost ponudbe in privlačnejši
način predstavitve izdelkov in progra¬
mov na način, kakršnega smo vajeni
v tujini, kjer je pomemben vsak kupec
oziroma končni porabnik. To pa po¬
meni nastop razstavljalcev z obilico in¬
formativnega materiala ter praktičnimi
prikazi programov in izdelkov ter
spremnimi prireditvami, kot so preda¬
vanja, posvetovanja in okrogle mize.

Razveseljuje izjemen odziv obiskoval¬
cev, predvsem šolnikov, pa tudi drugih
posameznikov, ki so si prireditev ogle¬
dali v tolikšnem številu, kot ga pri nas
na podobnih prireditvah doslej nismo
bili vajeni. Tehniška založba Slovenije
se je v sejemsko dogajanje vključila na
način, ki smo ga napovedali že v prejš¬
nji številki TIMA. Bogato ponudbo
knjižnih izdaj smo popestrili s Timovo
delavnico, kjer so mladi prikazali vrsto
tehniško-ustvarjainih dejavnosti, o ka¬
terih pišemo v naši reviji. Tečajniki iz
ljubljanskega Mladinskega tehničnega
centra so obiskovalcem pokazali, kako
nastaja model jadrnice Upa, člani
Astronavtsko raketarskega kluba Ko-
marov iz Ljubljane, Modelarskega
kluba iz Kamnika in Modelarsko make-
tarskega kluba iz Logatca pa so izdelo¬
vali jadralne modele Al, RV motorne
letalske modele, demonstracijske več-
motorne rakete, raketoplane in pla¬
stične makete letal. Učenci iz osnovne
šole Ledina so naredili nekaj zanimivih
fizikalnih in kemijskih poskusov, prika¬
zano pa je bilo tudi, kako je mogoče
s tiskanjem na tkanino okrasiti različne
izdelke iz blaga. Pod spretnimi rokami
najmlajših so v Timovi delavnici nastali
privlačni izdelki iz papirnih gradiv. Tudi
tokrat niso manjkali modelarji-balonarji
iz osnovne šole Vrhovci, ki smo jih bral¬
cem revije TIM letos že predstavili. Ko¬
gar je zanimalo, kakšni so videti izdelki,
narejeni po načrtih v naši reviji, si jih je
lahko ogledal na razstavnem prostoru.

S Timovo delavnico smo želeli navdu¬
šiti še več mladih za tehnične interesne
dejavnosti; menimo, da nam je s pe¬
strim prikazom to tudi uspelo.

Jože Čuden,
urednik

TIM 8 • april 1993 • 1

REPORTAŽA

elektro- ali eksplozijski motor. Ljubitelji
jadrnic se bodo razveselili čudovitega
modela trimarana Butterfly (slika 4), tisti,
ki so jim bolj pri srcu manjši motorni
modeli, pa bodo našli zanimivo rešitev
pogona pri modelu čolna Fluppi (slika 5)
z zračnim potisnim propelerjem, ki ga vrti
elektromotor SPEED 600 s pomočjo
sedmih Ni-Cd celic. Model doseže hi¬
trost 20 km/h.

Med RV avtomobilskimi modeli so vse
bolj priljubljeni t.i. »Off-road« ali terenski
modeli. Graupner je prikazal tri novosti:
modela Impuls 2000 in 3000 v merilu 1:8
sta predvidena za pogon s 3,5-cm 3  mo¬
torjem, medtem ko Gepard v merilu 1:6
(slika 6) skriva pod pokrovom kar 26-cm 3
dvotaktni motor. Zahtevnejši modelarji
se bodo za nakup nemara raje obrnili na

delom na pogon z elektromotorjem, kot
so npr. Varta Fly, Balance ali Calibra
Soft. Razpon njihovih kril se giblje med
1600 in 1840 mm. Za vse modele velja,
da imajo večino sestavnih delov že pov¬
sem narejenih, kar je v zadnjih letih
splošna usmeritev večine proizvajalcev.

Med brodarskimi modeli je najbolj
ugajal Odin (slika 2), model pristani¬
škega vlačilca v merilu 1:25, kar pomeni,
da je s svojimi 1200 mm ravno pravšnja
barka za demonstracijske nastope. Gra¬
upner je predstavil nov zanimiv štiritaktni
VVanklov motor s prostornino 37,4 cm 3  in
močjo 3,3 kW (slika 3). Ta ustreza vse

ostrejšim zahtevam po omejitvi hrupa, ki
se jim pridružujejo tudi mednarodna mo¬
delarska združenja, polega tega pa pro¬
izvajalec zagotavlja, da novi motorček
teče brez za te motorje značilnih vibracij.
Če koga zanima njegova cena, povejmo,
da ta v Nemčiji krepko presega 2000
mark.

Med Graupnerjevimi letalskimi modeli
prednjači RV maketa v kit- kompletu Su-
hoj SU-26 mx (načrt za podoben model
oziroma polmaketo prav sedaj objav¬
ljamo v TIMU) z možnostjo pogona na

Avtomobilčki, ki govorijo

V preteklem letu je tovarna Matchbox dosegla velik uspeh z igračo INTERCOM
CITY. Gre za pločevinasto podlago s cestiščem in stavbami, po kateri vozimo
modelčke. V cestah so na določenih mestih vgrajeni elektronski elementi, ki
odčitajo kodiran zapis na podvozju avtomobilčkov (podobno kot pri blagajni
v samopostrežni trgovini senzor spozna kodiran zapis cene artikla). V policijski
postaji sta vgrajena mikroprocesor in zvočnik. Ko zapeljemo avto prek elektron¬
skega elementa, mikroprocesor na podlagi zapisa naključno izbere enega izmed
400 ukazov za nadaljevanje vožnje in ga sporoči prek zvočnika, pri čemer imamo
:  vtis, kot bi govoril voznik iz avtomobila. Igra je toliko bolj zanimiva, ker nikoli ne
vemo, kateri ukaz (v angleškem jeziku) bo izbral mikroprocesor.

Igrača je lahko bolj ali manj obsežna. Najpreprostejša različica z imenom
MASTER SET, ki jo lahko še poljubno dograjujemo, vsebuje tri kodirane avtomo¬
bile in stane 190 DEM (približno 13.000 SIT), največja enota MEGA SET, ki
obsega cestišče, dirkališče, letališče in osem avtomobilčkov, pa stane 333 DEM
(23.500 SIT).

Vlado Zupan

2  •  TIM 8 • april 1993

REPORTAŽA

firmo Kyosho, ki je na tem področju brez
dvoma številka 1 v svetovnem merilu.
Njena modela Lazer 4 x 4 z električnim
pogonom in Interno 4x4 (slika 7) z eks¬
plozijskim motorjem veljata na tekmova-

Slika 9. Znani novinar Guy Revell, ki se
ukvarja predvsem z modelarsko tematiko,
je svoj pokal namenil RV trenažnemu mo¬
delu FM 25 S japonske firme EZ. Po mne¬
nju donatorja si je to nagrado prislužil
predvsem zato, ker je preprost za sestav¬
ljanje in primerne konstrukcije za šolanje
mladih modelarjev.

Slika 10. Revija Modeli Fan je med naju¬
spešnejšimi avtomobilskimi maketami
v merilu 1:43 (gotovi modeli) izbrala model
Ferrari mythos, izdelek nemške firme Re¬
vell. Ferrari mythos je delo znanega itali¬
janskega oblikovalca Pininfarine.

Slika 11. Nagrado med malimi maketami
avtomobilov so pri reviji Modeli Fan priso¬
dil modelu Audija avus quatro v merilu
1:87, ki ga izdeluje manj znana nemška
firma Rietze. Za primerjavo izredne na¬
tančnosti izdelave v miniaturi smo priložili
tolarski kovanec.

njih za najuspešnejše. Z modeli vozila
Interno 4x4 so tekmovalci na lanskem
svetovnem prvenstvu zasedli vsa prva
mesta.

Po daljšem času je pozornost spet
vzbudila firma Simprop, tokrat z mode¬
lom paraplana z elektromotornim pogo¬
nom (slika 8). Model je sicer izdelek
firme Hirobo, ki je znana predvsem po
RV helikopterjih.

Za slovensko tržišče utegnejo postati
zanimivi nekateri manjši proizvajalci, ki
so glede ponudbe in kakovosti izdelkov
povsem na ravni uveljavljenih firm, ce¬
novno pa precej dostopnejši našemu
žepu. Pri tem mislim na firme, kot so
Aeronaut, Krick, Jamara, Ikar in po¬
dobne, za katere bi veljalo poiskati za¬
stopnika za slovenski trg.

V tujini je zanimanje za nedelujoče
makete letal, vozil, plovil ali vojaških vo¬
zil neprimerno večje kot pri nas. O tem
priča količina prodanih sestavljank in že
povsem narejenih modelov, ki so tarča
navdušenih maketarjev in zbiralcev vseh
starosti, pa tudi število specializiranih re¬
vij s tako tematiko.

Modelarski reviji Model Fan in Kit In¬
ternational na podlagi glasovanja svojih
bralcev, modelarskih klubov in prodajal¬
cev vsako leto izbereta najkakovost¬
nejše in najbolj tehnično dovršene ma¬
kete v minulem letu po posameznih te¬
matskih področjih. Plakete in pokale za
vrhunske izdelke so tudi letos v navzoč¬
nosti številnih novinarjev podelili proiz¬
vajalcem oziroma konstruktorjem na po¬
sebnih tiskovnih konferencah v okviru
niirnberškega sejma. Največjega števila
priznanj so bile deležne firme Revell,
Airfix, Italeri, Tamiya in Hasegavva, ki so
dobro znane tudi pri nas, vendar je nji¬
hova ponudba na policah naših proda¬
jaln dokaj skromna in zato vsekakor da¬
leč od tega, da bi lahko njihove novosti
že v kratkem kupili tudi pri nas. Za to bo
potrebno stopiti v najbližje zamejske tr¬
govine.

Izbira ostale modelarske opreme je
tudi pri nas vedno bogatejša. Nekaj
k temu prispevajo podjetni trgovci,
vedno več pa domači proizvajalci, zato
so nakupovalni izleti v tujino vse manj
potrebni. Žal naše želje in možnosti niso
vselej usklajene; spretnemu modelarju
namreč včasih zadoščajo že dobra za¬
misel ali dober načrt ter seveda obilo
vloženega dela in truda, da je na koncu
model prav tak ali še boljši od tistega iz
drage sestavljanke. Izdatkom za motorje
in RV naprave se seveda ni mogoče
izogniti, vendar lahko izbiramo med do¬
volj kakovostnimi izdelki v nižjem cenov¬
nem razredu ter najdemo kaj primernega
tudi za plitvejši žep.

Jože Čuden

TIM 8 • april 1993 • 3

REPORTAŽA

Muzej avtomobilov
znamke Porsche

Kogar zanima razvoj športnih avto¬
mobilov, si lahko v Gmundu, ki je kako
uro vožnje po hitri turski avtocesti odda¬
ljen od Beljaka, ogleda zanimiv zasebni
muzej športnih avtomobilov znamke
Porsche. Leta 1982 ga je v nekdanjem
hlevu grofa Lodrona uredil trgovec
s starinami, Helmut Pfeifhofer.

In zakaj ravno v Gmundu? V tem me¬
stecu je med obema vojnama in do leta
1950 živel svetovno znani oblikovalec
prof. dr. Ferdinand Porsche, ki je med
drugim zasnoval obliko mercedesa in le¬
gendarnega Volksvvagnovega hrošča.
Njegov sin Ferry je leta 1946 narisal
načrte za popolnoma nov športni avto¬
mobil. Dve leti kasneje so naredili proto¬
tip vozila, ki so ga imenovali Porsche
356. Do leta 1950 je 300 zaposlenih
v tovarnici v Gmundu sestavilo 52 pri¬
merkov tega, dolga leta zelo priljub¬
ljenega športnega vozila. Takrat so pro¬
izvodnjo prenesli v Zuffenhausen blizu
Stuttgarta v Nemčiji, kjer so model 356
izdelovali še do leta 1964.

Prvi primerki - kar nekaj jih lahko vi¬
dimo v muzeju - so imeli Volksvvagnov
zračno hlajeni motor s prostornino
1086 cm 3  in močjo 28 kW. Kasneje so
prostornino povečali na 1991 cm 3  in moč
na 91 kW. Karoserija je bila iz aluminija¬
ste pločevine, da bi bil avto čim lažji.
V muzeju vidimo tudi lesen kalup, na
katerem so oblikovali pločevino. Vozilo
so izdelovali kot zaprt kupe z dvojnimi"
vrati in kot odprt kabriolet s pomično
streho.

Konstruktor Porsche je svoja vozila
nenehno izboljševal; motor je dobil šest
valjev in vedno večjo moč. Sledili so
modeli 905, 911, 912, znani carrera in
drugi. Carrera 911 iz leta 1966 je imel že
moč 147kW. Njegova karoserija je bila
narejena iz poliestrske smole, ojačane
s steklenimi vlakni, zato je bila za polo¬
vico lažja od tiste iz aluminija. Vozila
Porsche so postala pojem malega hi¬
trega športnega avtomobila in bogati
snobi so bili prepričani, da se morajo
pred znanci postavljati ne samo z velikim
mercedesom, ampak tudi s hitrim Porsc¬
hejem.

Poleg športnih vozil za na cesto so
v tovarni po letu 1951 začeli izdelovati
tudi posamezne primerke tekmovalnih
vozil, ki so dolgo zmagovala širom po
svetu. Že leta 1951 je bil Porschejev
avto zmagovalec dirke v Le Mansu v ka¬

tegoriji do 1100 cm 3  in nato še na dirki
Mille miglia (tisoč milj) v kategoriji do
1500 cm 3 . Leta 1969 narejeni Porsche¬
jev model 917 s prostornino 4494 cm 3  in
močjo 364 kW, ki je dosegel hitrost
384 km/h, je zmagal naslednje leto na
avstrijskem dirkališču v Zeltvvegu, kakih
120 km severneje od naše meje z Av¬
strijo. Tudi o teh dirkalnih vozilih v mu¬
zeju izvemo marsikaj.

Leta 1985 je tovarna Porsche izdelala
svoje najmočnejše in najhitrejše cestno
vozilo - model 959. Narejenih je bilo le
manjše število avtomobilov, zato je da¬
nes model 959 med zbiralci (ki morajo
biti seveda milijonarji) najbolj iskano
Porschejevo vozilo in zanj plačujejo celo
poldrug milijon nemških mark. Pri izde¬
lavi avtomobila so upoštevali najsodob¬
nejše izsledke; ponaša se z elektronsko
uravnavnim pogonom na vsa štiri kolesa
in šeststopensjkim prenosom moči. Mo¬
tor s šestimi valji ima prostornino
2900 cm 3 , razvija 331 kW moči in doseže
hitrost 324 km/h. Poraba goriva znaša
201/100 km. Lani je bil na ogled tudi ta
model, ki ga je za nekaj časa - ob oblet¬
nici otvoritve - posodil tovarniški muzej
iz Zuffenhausna.

Povejmo, da je v muzeju na ogled še
nekaj drugih starih vozil, pri oblikovanju
katerih »je imel vmes prste« gospod
Porsche. To so vozila Steyr, Cistalia in
seveda Volksvvagnov hrošč v različnih
izvedbah - tudi v taki, ki plava na vodi.
Ker je v tem muzeju za vsakega ljubitelja
športnih avtomobilov toliko zanimivosti
in ker muzej ni predaleč, se ga vsekakor
splača obiskati. Odprt je od aprila do
sredine novembra.

Vlado Zupan

TIMOVI OGLASI

ZBIRAM stare in nove kovance vseh
držav.

Slavoljub Prelič

Imeno 85

63254 Podčetrtek

Tel.: (063) 829-149 (od 14.-15. ure)

PRODAM večjo količino steklene tka¬
nine 40 g/m 2 , 70 g/m 2  in 100 g/m 2 . Po¬
šljem jo po povzetju, vendar ne manj
kot 1 m 2  naenkrat.

Bogo Štempihar
Krpanova 5
61370 Logatec
Tel.: (061) 741-435

Pogled v razstavni prostor, kjer je bil vča¬
sih hlev

Prvi model Porsche 356 in lesen kalup, na
katerem so oblikovali aluminijasto ploče¬
vino

Porsche 356 kot odprt kabriolet s spuš¬
čeno streho

Porsche carrera 906, ki je zmagal v Le
Mansu

Porsche carrera 911

Spominski posnetek pred modelom 959,
za katerega je treba danes odšteti poldrug
milijon nemških mark

4 • TIM 8 • april 1993

MODELARSTVO

Germania 2

Razred RV jadralnih modelov, o kate¬
rem smo v reviji TIM pred kratkim že
pisali, ima v Ameriki, Angliji in Nemčiji
veliko privržencev. Upajmo, da jih bo
našel tudi v Sloveniji. Glavne prednosti
teh modelov so nizki materialni stroški,
preprosto orodje in hitra izdelava, sla¬
bost pa akumulatorji, servomehanizmi in
sprejemnik, ki morajo biti zelo majhni in
lahki.

Na največjem evropskem mitingu mo¬
delarjev, ki jih zanima pobočno jadranje
- bilo je v italijanskem kraju Val di Fassa

Krilo je grajeno klasično. Najprej izre¬
žemo vsa rebra, ki so v načrtu narisana
v merilu 1:1, in jih obdelamo. Na delovno
površino pritrdimo spodnji glavni nosilec,
na katerega polagamo rebra točno pod
kotom 90°. Ko se lepilo posuši, prilepimo
gornji glavni nosilec in sprednjo letvico,
ki jo pred prekrivanjem z 1 mm debelo

balsa

servomotor

- sem lansko leto spoznal zanimiv mini-
akrobatski jadralni model Germania 2 in
njegovega konstruktorja. Letalo je na¬
menjeno akrobacijam na najmanjšem
možnem prostoru oziroma letenju ob
nizkem pobočju in pri šibkem do srednje
močnem vetru, zaradi izredne konstruk¬
cije pa brez hujših posledic prenese tudi
trši pristanek.

TIM 8 • april 1993 • 5

MODELARSTVO

balso obrusimo. Najprej prekrijemo
spodnjo, nato pa še zgornjo tretjino krila,
ki mora biti med sušenjem trdno vpeto
oziroma obteženo, da se ne zvije. Ko je
lepilo suho, zalepimo zadnjo pomožno
letvico in zadnjo letvico iz mehke balse
s prerezom 40 x 7 mm, ki jo zbrusimo
v trikotno obliko. Prostor med rebri št.
2 zgoraj in spodaj prekrijemo z 0,4 mm
debelo vezano ploščo. Med oba glavna
nosilca kril in rebri št. 2 zalepimo 4,5-
stopinjski kotnik iz 2 mm debele vezane
plošče, ki skrbi za pravilen V lom kril. Ko
je eno krilo pritrjeno na delovno ploskev,
mora biti konec drugega (pri rebru št. 10)
od nje dvignjen za 35 mm. Pri trikotnih
ojačitvah moramo paziti na pravilno
smer letvic. Preden za glavnima nosil¬
cema vstavimo ojačitve iz 1,5 mm balse,
namestimo oba kabla za servomeha-
nizma.

Spredaj je krilo pritrjeno s središčnim
čepom premera 3 mm iz bukovine, za¬
lepljenim v rebro št. 1, zadaj pa s plastič¬
nim vijakom M 3. Ko zalepimo še nosilca
servomotorjev, je krilo narejeno.

Trup ima preprosto škatlasto obliko in
je narejen iz trde 1,5-mm balse. Znotraj
(v načrtu do črtkanega področja za krili)

je ojačan z 0,4 mm debelo vezano
ploščo. Pravilen vpadni kot, ki znaša
1,8°, nastane sam po sebi, če je zgornji
del trupa do glavnega nosilca raven,
nato pa se 7 do 8 mm dviguje do pred¬
nje, profilu odgovarjajoče letvice. Za re¬
brom št. 3 je spodaj odprtina za kazalec
desne roke, s katerim doseže model pri
startu večji pospešek in s tem večjo izho-

6 • TIM 8 • april 1993

modelarstvo

sprednja letvica

spodnja opiata
(balsa 1mm)

utor za čep
0 3x35mm

zgornja opiata
(balsa 1mm)

glavni nosilec
(smreka)

ojačitev
(balsa 1,5mm)

zadnji pomožni nosilec
(trda balsa 3mm)

diščno višino. Mesto, kjer je krilo pritr¬
jeno na trup, lahko razširimo s trikotno
letvico iz balse s prerezom 4x4 mm tako,
da se krilo kar najbolje prilega. Konica
trupa je narejena iz polne trde balse in
zbrušena v odgovarjajočo obliko.

Rep je za izdelavo najlažji. Izrežemo
smerno in višinsko krmilo ter jima za¬
oblimo robove. Zaradi večje trdnosti je
smerno krmilo (ki je negibljivo) sestav¬
ljeno iz dveh delov. Zalepimo ga točno

pod kotom 90° glede na višinsko krmilo,
vse skupaj pa prilepimo na trup s trikot¬
nimi letvicami iz balse.

Krila in trup na koncu prekrijemo s fo¬
lijo. Ta se na podlago veliko lepše pri-

vsa rebra
(balsa 2mm)

lepi, če jo prej namažemo z razredčenim
belim lepilom, ki naj bo tekoče kot mleko.

Servomotor za višino (  pritrdimo kar na
nosilec iz 1 mm debele vezane plošče,
za premikanje zakrile pa potrebujemo dva
servomotorja, na vsaki strani po enega.
Z obojestranskim lepilnim trakom ju pritr¬
dimo tik pred zakrilci, gibljive dele pa

TIM 8 • april 1993 • 7

MODELARSTVO

rebro 1 rebro 2

Rezana plošča 1mm) (vezana plošča 2mm)

rebro 3

(vezana plošča 1mm)

tom nobenega zadovoljstva.

Vsi, ki bi želeli skrajšati čas izdelave
modela, lahko na spodnjem naslovu na¬
ročijo trup iz steklenih vlaken: Miran Kos,
Ledinekova 7, 62106 Maribor, tel. 062/
37-147 (po 21. uri).

Miran Kos

Nacionalni
modelarski pravilnik

Modeli avtomobilov na električni pogon - prosta
vožnja v cilj

1.1. Model mora biti izdelek tekmo¬
valca. Materiali za izdelavo modela niso
predpisani - so poljubni.

1.2. Model mora imeti krmilni mehani¬
zem za nastavljanje smeri (eno gibljivo
os). Na zahtevo sodnika mora tekmova¬
lec (pred ali neposredno po tekmovanju)
pokazati, kako je krmilni mehanizem na¬
rejen. Če model nima krmilnega meha¬
nizma, je tekmovalec diskvalificiran ozi¬
roma s takim modelom ne more tekmo¬
vati.

1.3. Dovoljeni so naslednji industrij¬
sko izdelani deli: elektromotor, kolesa
z gumami in osmi, prenos (zobniki, jer-
menica) in napajalni vir.

1.4. Za makete avtomobilov velja, da
mora biti model narejen v enem od na¬
slednjih meril: 1:10,1:12,1:16. Za samo¬
stojne konstrukcije pa velja, da je raz¬
merje med dolžino in širino skrajnih točk
modela 1:3, najmanjša širina pa 10cm.

1.5. Najvišja napetost napajalnega
vira, merjena pri neobremenjenem viru,
je 9V.

1.6. Sodniško komisijo sestavljajo
trije člani.

1.7. Model mora tekmovalno progo
prepeljati v 60 sekundah (1 minuti).
Steza je pravokotne oblike, široka

2,10 m in dolga 10 m (glej skico). Ob
robovih tekmovalnega poligona so na
določenih mestih (glej skico) postavljeni
100 mm visoki valji s premerom 25 mm.
Prostor med valji je vrednoten z določe¬
nim številom točk (glej skico). Vsak tek¬
movalec ima pravico do treh startov. Ko
model starta, se začne meriti čas (60
sekund). Tekmovalec ne sme hoditi po
progi za modelom.

1.8. V času tekmovanja je dovoljeno
menjati samo motor in napajalni vir, sicer
pa mora imeti model enako obliko kot na
začetku tekmovanja. Če model zadene
valj, dobi nižje število točk (točke sosed¬
njega polja). Če se model na poligonu
ustavi in se v določenem času (60 se¬
kund) ne premakne, ne dobi točk, nima
pa tudi pravice do ponovitve starta.

1.9. Če se model ustavi na ciljni črti
(jo samo delno prevozi), se točkuje s toč¬
kami, ki so določene za ta del poligona
(steze).

1.10. Seštevek točk vseh veljavnih
startov (voženj) določi o zmagovalcu. Če
ima dva ali več tekmovalcev enako šte¬
vilo točk, tekmujejo med seboj, dokler ne
dobimo zmagovalca.

2.1. Organizator tekmovanja lahko
organizira tudi estetsko-tehnično ocenje¬

vanje modelov, ki se točkuje posebej in
ne vpliva na dosežene rezultate na poli¬
gonu.

2.2. Tekmovalci, ki sodelujejo v estet-
sko-tehničnem delu tekmovanja, morajo
priložiti tudi tehnično dokumentacijo mo¬
dela. Ta mora biti narejena po pravilih
o tehničnem risanju. Makete se oceni
ločeno od samostojnih kategorij. Na
podlagi estetske ocene nagradi organi¬
zator najboljše modele v vsaki skupini
posebej.

2.3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo
trije člani (sodniki). Vsak sodnik ocenjuje
model samostojno.

2.4. Sodnik ocenjuje:

1. Tehnično dokumentacijo

2. Tehnično izvedbo modela (zahtev¬
nost izdelave)

3. Kakovost izdelave

4. Verodostojnost makete

2.5. Sodnik oceni vsak element (teh¬
nično izvedbo, dokumentacijo, kakovost
izdelave) z oceno od 0 do 10 točk. Vsak
sodnik ima na razpolago 3 x 10 točk (30
točk).

Pri maketah se oceni še verodostoj¬
nost makete z največ 10 točkami, ki se
prištejejo k skupni oceni. Največje šte¬
vilo točk za makete je 40.

2.6. Seštevek točk vseh treh sodni¬
kov je dosežen rezultat. Največje možno
število je 90, pri maketah pa 120 točk.
Tekmovalec z največjim številom točk je
zmagovalec.

8 • TIM 8 • april 1993

Če ste z izdelavo trupa gotovi, najbrž
že kar težko čakate na drugi del načrta.
Na začetku na kratko ponovimo, da so
vse mere v milimetrih, oznake materi¬
alov pa pomenijo: VP = vezana plošča,
S = smreka in B = balsa.

Pri konstrukciji kril sta na razpolago
dve možnosti.

A. Sendvič konstrukcija.  Krila naredite
na enak način kot smerni in višinski sta¬
bilizator. Pripravite šablonski rebri K1 in
K2 ter odrežite jedro iz stiropora. Paziti
morate na negativno zvitje kril 2°. Pred
prekrivanjem kril z balso v stiroporno
jedro vstavite žico za povezavo servo-
motorjev (ki sta v krilih) s sprejemnikom
(ki je v trupu). Opiate prilepite na jedro
z epoksidno smolo, v notranjo tretjino
krila (med oplato in jedro) pa laminirajte
stekleno tkanino 1 x 90 g/m 2 . Na tako
narejeni polovici prilepite ustrezni letvici
(sprednjo in zadnjo), ki ju zbrusite po
profilu, in zaključek kril (kapljo iz balse).
Polovici zlepite skupaj tako, da je zgor¬
nja stran krila ravna (t.i. V-lom kril).
V krilo z epoksidnim laminatom vlepite
nosilec koles iz bukovega lesa z merami
35 x 10 mm. Stik polovic v širini trupa do¬
datno ojačajte z epoksidnim laminatom
(steklena tkanina 1 x 90 g/m 2 ).

B. Klasična konstrukcija.  Krila nare¬
dite iz reber iz ustreznih materialov, oz¬
načenih v načrtu. Sestavite jih na ša¬
blonski deski z vlepljanjem reber med
letvice. Med nosilnima smrekovima letvi¬
cama s presekom 10x5  mm med rebri
od konca nosilca K3 do konca krila vle¬
pite 2-mm balso, med smrekovima letvi¬
cama s presekom 10 x 3 mm pa (prav
tako med rebri) 5-mm balso. Pazite na
negativno zvitje kril 2°! Na mesto, kjer
sta luknji za vijaka za pritrditev kril na
trup, vlepite polno balso. Krilni polovici
zlepite z nosilcema K3 skupaj (zgoraj je
krilo ravno!), vse prekrijte z 1,5-mm
balso in vlepite še nosilec koles iz buko¬
vine s prerezom 35 x 10 mm.

Nadaljnji postopek izdelave je za oba
konstrukcijska načina enak. Krilu odre¬
žite sprednjo in zadnjo letvico v področju
trupa (glej načrt) in prilepite rebri T2A in
T5, vmes pa še ostala rebra. Na mesto,
kamor prideta vijaka za pritrditev kril na
trup, prilepite ojačitev iz 3-mm vezane
plošče.

Sledi izdelava nosilca glavnega pod¬

vozja. Osnova je 2-mm duraluminijasta
pločevina. Nanjo narišite nosilec v pravi
dolžini in ga izžagajte ter ukrivite po na¬
črtu. Iz jeklene žice 0 4 mm naredite
ojačitev nosilca, pri čemer se mora kri¬
vina prilegati nosilcu iz duraluminija. Na
štirih mestih povežite duraluminij in je¬
klen nosilec z 0,3 mm debelo jekleno
žico in vse dobro zaspajkajte. Iz 1 mm
debele medeninaste pločevine naredite
dve objemki in s samoreznimi vijaki celo
konstrukcijo privijte na nosilec iz buko¬
vega lesa. Pazite na pravilen kot pod¬
vozja (glej pogled na trup!).

Skozi rebro T2A prilepite na konstruk¬
cijo podvozja zatiča kril iz bukovine
s premerom 8 mm. Cel del v območju
rebra T2A, bukovih zatičev, nosilca pod¬
vozja in po krilu do rebra T3 (v območju
trupa) dobro laminirajte (steklena tka¬
nina 4 x 90 g/m 2  in »mata«).

Vsa rebra trupa, ki so prilepljena na
krila, povežite s smrekovo letvico s pre¬
rezom 8x5 mm, vmes pa vlepite stiro¬
por. Zbrusite ga po obliki trupa in vse
skupaj prekrijte z 2-mm balso. Izrežite še
luknji za vijaka za pritrditev kril na trup.

Letalo je s tem gotovo; sledi še prekri¬
vanje in barvanje ter nanos oznak. Na
razpolago sta dve shemi letal, ki sta se
pojavili na Svetovni letalski razstavi
v Angliji in v Parizu.

Cel model je prekrit s folijo za prekri¬
vanje modelov, lahko pa ga prekrijete
tudi s tankim japonskim papirjem (in ni-
trolakom) ter pobarvate. Boljša je prva
možnost, saj bo model lažji.

1. SU-26 mx.  Letalo je bilo prikazano
na razstavi v Parizu leta 1991. Pobar¬
vano je bilo v dveh glavnih barvah: beli in
rožnato-vijolični (glej barvno shemo).
Shema je risana v merilu, tako da jo
ustrezno povečano prenesete na model.
Številka 179 je črne barve, napis
»PAC >, POMPANO AIR CENTER« pa
je bel. Grbi z državnimi zastavami imajo
zgoraj črn pas, spodaj pa zastavo dr¬
žave - po vrsti: sovjetska (rdeče polje
z rumenim srpom in kladivom), ameri¬
ška, španska (rdeče-rumeno-rdeč pas),
angleška in švicarska (rdeče polje in bel
križ). Grbi so samo na levi strani trupa.
Letalo je francosko, zato ima njihovo
oznako »F-WZCJ« v svetlo sivi barvi.

2. SU-26 mx.  Letalo je pilotirala sve¬
tovna prvakinja iz tedanje Sovjetske

zveze na letalski razstavi v angleškem
Farnboroughu leta 1990. Letalo ima po¬
polnoma enako barvno shemo kot prejš¬
nje, le da je na poljih namesto rožnato-
vijolične rdeča barva. Na bokih trupa je
samo bel napis »PAC >, POMPANO
AIR CENTER«.

Obe letali imata naslednje skupne oz¬
nake: zvezde na smernem stabilizatorju
in krilu spodaj v rdeči barvi in obrobljene
z rdečo, polovična zvezda spredaj na
motorju (prav tako obrobljena z rdečo)
tudi napis »SU-26 mx« je rdeče barve.

Steklene površine pobarvajte v vijo-
lično-rjavo-sivi barvi (pazite na boke
trupa in spodnji del krila).

Z vgrajeno napravo za radijsko vode¬
nje lahko spreminjate smer, višino in plin
(servo motor, sprejemnik in akumulator
so v trupu) ter nagib (servomotorja sta
v krilih). Motor je nameščen v ležečem
položaju in z glavo obrnjen v desno, za
njim pa je v prostoru med rebroma T1 in
T2 izpušna cev. Model z vgrajenim 6,5-
cm 3  motorjem leti zelo dobro in je mo¬
goče z njim prikazati večino zahtevnih
akrobacij, z vgrajenim 10-cm 3  motorjem
pa lahko izvajate prav vse figure. Rezer¬
voar za gorivo je nameščen na levi strani
med rebroma T1 in T2; vstavite ga skozi
trup v področju kril, pazite pa tudi pri
vgradnji RV naprave.

Za konec še nekaj podatkov o mo¬
delu:

RV polmaketa merilo 1 :5,5

razpon kril 143 cm

dolžina 120 cm

teža modela s 6,5-cm 3
motorjem 2,80 kg

*

Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo
uspeha in zabave.

Sašo Krašovec

TIM 8 • april 1993 • 9

MODELARSTVO

RV raketoplan
kategorije S8E

(2. del)

Izdelava repnih
stabilizatorjev

Stabilizatorje lahko naredimo na več
načinov, pač odvisno od možnosti, ki jih
imamo. Prekrijemo jih lahko z japonskim
papirjem ali stekleno tkanino. Lahko jih
obrusimo ali pa prešamo v vakuumski
vreči. Ker se zaradi odpornosti in trdnosti
še najbolje obnesejo vakuumirani stabili¬
zatorji, bom opisal ta postopek za izde¬
lavo.

Repne stabilizatorje izrežemo iz zelo
lahke 4-6 mm debele balse. Deli, na ka¬
tere bomo kasneje prilepili še ojačitve,
naj bodo iz enakega materiala. To je
nujno tudi zaradi lažje obdelave repnih
površin. Horizontalni stabilizator obru¬
simo v simetričen profil debeline 4-6%,
enako pa obdelamo tudi smerni stabili¬
zator. Gibljive dele stabilizatorjev izre¬
žemo šele, ko sta povsem gotova in
pripravljena za lepljenje na trup. Na¬
tančno obrušene stabilizatorje najprej
enkrat prelakiramo z razredčenim nitro-
lakom, nato pa jih obrusimo s finim vodo-
brusnim papirjem. Iz 0,2 mm debele ce-
luloidne folije izrežemo po dva enaka
kroja za vsak stabilizator, ki naj bosta
v vseh smereh za 1 mm večja od stabili¬
zatorja. Ti kroji pomenijo kalup, v kate-

SMERNI
STABILIZATOR
M 1:1

rega bomo kasneje stisnili stabilizatorje
v vakuumski vreči. Folijo najprej prema¬
žemo s PVA ločilcem, nato pa po želji
pobarvamo s polivretansko barvo. Upo¬
rabimo čim tanjšo tkanino, ki jo ukrojimo
pod kotom 45° in po obliki folije ter
v dveh delih za vsak stabilizator. Za oja¬
čanje prvega roba izrežemo 5 mm širok
trak steklene tkanine pod kotom 45°.
Z epoksidno smolo najprej prelakiramo
folije; nanje položimo stekleno tkanino in
jo dobro pritisnemo s čopičem. Sedaj na
prvi rob stabilizatorja nalakiramo trak iz
steklene tkanine, nato pa ga vstavimo
med obe foliji in v vakuumsko vrečo. Ko
vzamemo stabilizator iz vreče in ga pre¬
vidno ločimo od folije, mu obrusimo ro¬

bove, potem s skalpelom izrežemo gib¬
ljive dele, na koncu pa obrusimo še rob,
na katerem je obešen stabilizator. Po
dolžini odrežemo na vsaki strani po
0,5 mm, da se ne zatika. Odprtino zava¬
rujemo z nitrolakom, da se stabilizatorji
ne bodo krivili. Namesto klasičnih šarnir-
jev za gibljive dele uporabimo 1 cm širok
trak monokota, ki ga nalikamo na zuna¬
njo, dva koščka pa na notranjo stran
krmil.

Vlepiti moramo še ročice za povezavo
s servomotorji. Naredimo jih iz 0,5 mm
debelega pertinaksa ali 0,3 mm debe¬
lega aluminija, v katerega izvrtamo luk¬
nje s premerom 0,8 ali 1,0 mm - odvisno
od vrste povezave. Če je odprtina točna,
jih lahko vlepimo tudi s cianoakrilatnim
lepilom.

Profil krila

Za profil krila sem glede na njegove
karakteristike izbral RG-15. Na razpo¬
lago sta lahko tudi stanjšani E-374 ali
E-205. Vsekakor naj profil ne bo debe¬
lejši od 9%. Za tiste, ki nimajo ustrez¬
nega profila, so ti narisani v načrtu. Za
drugačen profil je treba prilagoditi tudi
kot na trupu modela in obliko trupa. Naj-

10 • TIM 8 • april 1993

MODELARSTVO

bolje je, da profil narišemo na velik kos
milimetrskega papirja, nato pa ga s foto¬
kopirnim strojem pomanjšamo. Kdor raz¬
polaga s programom za računalniško ri¬
sanje profilov, si bo zelo olajšal delo.
Paziti moramo le, da bodo profili res¬
nično natančni, sicer je bolje uporabiti
manj zahtevne profile, kakršen je npr.
CLARK-Y 8%. Seveda pa model potem
nima enakih letalnih lastnosti. Od profila
je odvisna tudi zvitost krila, ki je samo na
uški, in znaša -1 °. Kot za vmesni profil
na uški izračunamo. Centroplan nima
zvitosti.

Izdelava krila

Za krilo bomo potrebovali zelo lahko
0,8-1,0 mm debelo balso ter stiropor
s specifično težo okoli 12 kg/m 3 . Balsa
mora biti obvezno rezana v »C rezu«, ki
ga spoznamo po značilni luskinasti povr¬
šini. Najprej naredimo šablonska rebra
za stiroporno jedro in šablone za izde¬
lavo negativov, v katerih bomo krilo pre-
šali. Za šablone jedra uporabimo 1 mm
debel pertinaks, za negative pa do
1,5 mm debelo letalsko vezano ploščo.
Šablone naj bodo gladke in kolikor je
mogoče natančne, saj je to pri tako
majhnih globinah zelo pomembno. Re¬
zali bomo z 0,2-0,3 mm debelo jekleno
žico. Pri negativnih šablonah moramo
paziti na zvitost uške, ki jo določimo
s temi šablonami. V šablonah za jedro
z ostrim nožem označimo tetivo profila in
nad njo izvrtamo dve luknjici s premerom
0,8-1,0 mm - eno spredaj in drugo čim¬

bolj zadaj - ki ju potrebujemo hkrati za
distančnike in za pritrditev na stiropor.
Za točno rezanje potrebujemo dva 18 cm
dolga kvadratna profila (mere preseka
niso zelo pomembne), ki bosta služila
kot distančnika. Odščipniti moramo še
štiri 2-3 cm dolge kose jeklene žice, ka¬
tere debelina naj ustreza luknjam v ša¬
blonskih rebrih.

Najprej izberemo stiropor in ga po
obliki krila razrežemo na kose. Paziti
moramo, da bo leva stran enaka desni.
Na pravo (izračunano) debelino razre¬
žemo stiropor na stekleni površini, ka¬
mor vzporedno nalepimo dva približno
1 mm debela distančnika. Nanju polo¬
žimo žago in odrežemo spodnji del izre¬
zanih delov. Za pravo debelino izrežemo
iz pertinaksa distančnika, vanju nare¬
dimo zarezo za žago ter ju postavimo na
stekleno podlago. Višino zareze izraču¬
namo tako, da vzamemo dvojno višino
aluminijastega distančnika, ki ji prište¬
jemo eno debelino jeklenega distančnika
za pritrditev na stiropor in eno debelino
žage, s katero nameravamo rezati. (Alu¬
minijasti distančnik je npr. debel 10 mm,
jekleni koščki za pritrditev 0,8 mm in je¬
klena žica na žagi za stiropor 0,2 mm.)
Tako dobimo res povsem enake kose
stiropora za točno rezanje profila krila.

Rezati začnemo vedno na prvem robu
profila in ne s prevročo žago. V nasprot¬
nem primeru bo ta stopila zadnji rob, ki je
zelo tanek. Ko smo odrezali eno stran,
obrnemo stiropor in postopek ponovimo.
Vsakokrat je treba stiropor obtežiti

s svinčenimi ploščicami, da nikjer ne
moli v zrak. Ko stiropor v korenu krila ter
oba dela za obe uški zlepimo, je jedro
pripravljeno za prekrivanje. Če imamo
na razpolago samo standardno dimen¬
zijo balse, tj. 10 x 100 cm, potem potrebu¬
jemo štiri liste (C rez). Najprej jih zlepimo
na pravo dolžino in širino, nato pa jih
razrežemo po obliki krila. Na steklo
(ogledalo, avtomobilsko steklo ipd.)
z dvostranskim lepilnim trakom 15 cm
vsaksebi vzporedno prilepimo dva
0,8-1,0 mm debela trakova jeklene plo¬
čevine ali rezili olfa noža - odvisno od
tega, s kako grobim vodobrusnim papir¬
jem nameravamo brusiti. Za potrebno
debelino balse 0,7 mm uporabimo
0,9 mm debela distančnika in vodobrusni
papir št. 320, ki ga nalepimo na vsaj
80 mm širok aluminijast U profil.

Teža zgornje in spodnje opiate krila
naj ne presega 25g. S tankim floma¬
strom označimo zadnji rob krila, ki ga
bomo obrusili pod ostrim kotom. V ko¬
renu krila je to 10 mm od uške, na koncu
uške pa 12 mm. Dobiti moramo čimbolj
oster zadnji rob, ki pa ne sme nikjer
manjkati. Pomagamo si s samolepilnim
trakom, ki ga nalepimo na rob spodnje
strani opiate (odstranimo ga šele, ko je
1  krilo že sprešano). Ko je to opravljeno,
začnemo z lepljenjem opiat. Lepimo
s tankim nanosom redkega epoksidnega
lepila ali s polivretanskim lepilom. Zak¬
ljučke ušk nalepimo na že do konca na¬
rejeno krilo.

Preden začnemo nanašati lepilo, pod

TIM 8 • april 1993 • 11

MODELARSTVO

90° odrežemo 15cm širok trak steklene
tkanine 100g/dm 2 , ki naj bo dolg toliko
kot krilo. Pri lepljenju ga vstavimo v zad¬
nji rob krila, ki zato ostane oster in se ne
lomi. Lepimo z razredčenim epoksidnim
lepilom v razmerju približno 4:1 - od¬
visno od vrste lepila in fiksirke, s katero
razpolagamo. Pri navadni fiksirki lahko
za redčenje uporabimo tudi več kot štiri
dele metanola, količina lepila pa naj ne
presega 10 g. Tudi trak steklene tkanine
naj bo prepojen samo z razredčenim
epoksidnim lepilom. Nanesemo ga naj¬
prej na opiate, ostanek pa še na jedro iz
stiropora. Opiate in jedro z lepilnim tra¬
kom in bucikami brez glavic pritrdimo na
spodnjo negativno šablono iz stiropora.
Čeznje položimo zgornji negativ iz stiro¬
pora, nato pa vse skupaj sprešamo med
dvema šablonskima deskama ali v vaku¬
umski vreči.

Ko se lepilo po 12-24 urah posuši,
poravnamo prvi rob in dolepimo prvo
letev iz trše balse ter zaključke ušk. Krilo
na mestu loma razrežemo in ga obru¬
simo pod kotom tako, da se uška in
centroplan natančno ujemata. Lom zle¬
pimo s polivretanskim ali belim lepilom,
nato pa ga ojačimo z eno plastjo 20 mm
široke steklene tkanine, izrezane pod
kotom 45°. Stik obrusimo s finim vodo-
brusnim papirjem. Zadnji rob zaključkov
ušk ojačimo; ko se vse dobro posuši, pa
poravnamo tudi zadnji rob krila. Vlepiti
moramo še košček balse (na mesto za
vijak) in dva koščka 4 mm debele vezane
plošče (za aluminijasto paličico). Za ve¬
zano ploščo skozi krilo naredimo zarezo
z olfa nožem; skoznjo potisnemo z lepi¬
lom namazano vezano ploščo. Ko se
lepilo posuši, odrežemo presežek in stik
pazljivo obrusimo. Na mestu, kjer je
vlepljen kos balse za vijak, obdelamo še
odprtino za glavo vijaka. Tako je krilo
pripravljeno za prekrivanje.

Krilo bomo prekrili z barvnim japon¬
skim papirjem, za lakiranje pa pripra¬
vimo nitrolak. Krilo najprej dvakrat prela-
kiramo z razredčenim nitrolakom; vsak
osušen nanos moramo obrusiti z zelo
finim vodobrusnim papirjem, da odstra¬
nimo vsa vlakna, ki se postavijo pokonci.

Nato japonski papir prelakiramo z raz¬
redčenim nitrolakom. Pri vseh naslednjih
nanosih razredčenemu laku primešamo
toliko smukca, da dobimo gostoto, ka¬
kršno ima lak (ali še večjo). Lakiramo
vedno v smeri od prvega k zadnjemu
robu in nazaj; le tako bomo zapolnili vse
pore v balsi. Med vsakim lakiranjem krilo
obrusimo; najprej z vodobrusnim papir¬
jem št. 360-400, nato pa še s št.
500-600. Če ta postopek ponovimo tri¬
krat, bo krilo razmeroma dobro zašči¬
teno pred vremenskimi vplivi.

Sedaj izvrtamo luknjo za sprednji nosi¬
lec krila in vijak zadaj. Aluminijast nosi¬
lec vlepimo z epoksidnim lepilom. Tako
krilo ne sme biti težje od 65 g; bolje je, če
je še lažje. Paziti moramo predvsem na
zadnji rob krila, ki je spodaj vbočen. Kri¬
vino najlaže kontroliramo s pomožnimi
šablonami, ki jih izrežemo iz tanke ve¬
zane plošče. Tudi nosno zaokrožitev
preverjamo na enak način. Za prekriva¬
nje sicer lahko uporabimo folijo mono-
kot, vendar moramo biti zelo previdni,
saj se vsak pritisk z likalnikom pozna na
krilu. Pozna se tudi slabo (stopničasto)
brušenje. Zelo hitro se zgodi, da se krilo
zvije, ker se folija močno skrči. Posebna
previdnost naj velja spodnjemu delu
zadnjega roba, ker je ta zelo hitro valovit.
(Folija je navadno težka več kot 35 g/m 2 ,
japonski papir pa tehta 12-17 g/m 2 ; če
temu dodamo 12 g/m 2  nitrolaka s prime¬
šanim smukcem, je folija še vedno pre¬
cej težja.) Debelina zadnjega roba naj bo
nekaj desetink milimetra.

Vgradnja naprave

Najprej prilagodimo odprtine za servo-
motorja in sprejemnik. Servomotorja sta
spredaj pritrjena vsak z enim vijakom,
zadaj pa sta postavljena v zarezo. Spre¬
jemnik je samo tesno vstavljen v odpr¬
tino; akumulator je pritrjen s kratko ela¬
stiko. Povezave med servomotorjema in
krmili so iz lipovih letvic s prerezom
2x2 mm, ki jim obrusimo robove. Letvica
za smerno krmilo ima na zadnjem koncu
60 mm dolg kos 0,8 mm debele gibljive
povezave, letvica za višinsko krmilo pa

ima na obeh straneh kratek košček ba¬
krene ali jeklene žice, ki ustreza velikosti
luknje na servomotorju. Če je povezava
jeklena, moramo obvezno narediti ko¬
leno, s katerim bomo lahko nastavili nev¬
tralno lego servomotorja. Najboljšo reši¬
tev sestavlja 2 mm debel in 10 mm dolg
nastavljiv distančnik z vrezanim navojem
M 1,5, s katerim nastavimo nevtralo kr¬
mila. Seveda lahko uporabimo tudi tanke
povezave, narejene prav v ta namen
(Sulivanov bovden), vendar je njihova
teža skoraj dvakrat tolikšna. Letvice iz
balse s podobnimi merami niso upo¬
rabne, ker se prehitro zlomijo. Tudi vilice
za nastavitev so prevelike in pretežke.
Če so na servomotorju samo luknje
standardne velikosti, torej 1,5 mm, poleg
njih izvrtamo še nekaj manjših s preme¬
rom 0,8 ali 1,0 mm. Ročico ustrezno
skrajšamo, da se ne zatika, odvečne
dele pa odrežemo. Servomotorjev ni
treba montirati na gumijaste podložke,
saj te samo povečujejo odstopanje na
krmilih. To se pozna med štartom mo¬
dela, pri navpičnem letu, ko hitrost nara¬
ste prek 20 m/s. Pri taki hitrosti je vsako
odstopanje pri krmilih za model lahko
usodno.

Startna rampa

Startno rampo naredimo iz aluminija¬
stih profilov, katerih mere niso kritične.
Paziti moramo samo na to, da bo model
drsel po rampi vsaj 80 cm. Sam sem za
spodnji del uporabil 80 cm dolg kos
U profila z merami 4x4cm. Vodila za
krilo so iz 1 cm debele in 100 cm dolge
aluminijaste palice, stojalo pa iz 100 cm
dolge votle aluminijaste palice s prere¬
zom 1,4x1,4 cm. Rampo na stiku obeh
delov lahko prepognemo in zložimo. Mo¬
del se naslanja na aluminijast distančnik,
ki je hkrati tudi ščitnik pred izpušnimi
plini in držalo vžigalnika. Kdor bo za
rampo uporabil 1 cm debelo in 150 cm
dolgo jekleno palico, naj navije papirnate
cevke za vodila in jih prilepi na model.
V tla oziroma podstavek je treba pritrditi
še po eno vodilo za vsako krilo, da se
model na rampi ne more zavrteti.

12 • TIM 8 • april 1993

MODELARSTVO

Reglaža modela

Model regliramo na običajen način iz
roke in s praznim motorjem. Če smo bili
pri delu natančni, je težišče modela med
35 in 40% globine korena krila, sicer pa
ga moramo popraviti. Če komu model
kljub temu ne bo letel dobro, naj še
enkrat prekontrolira vse kote in more¬
bitno nesimetrično zvitost krila. Slednjo,
ki povzroča zanašanje modela iz smeri,
odpravimo tako, da na zunanjo uško na¬
lepimo 0,2-0,3 mm debel aluminijast
trak z merami 15 x 20-30 mm. Z njim po¬
pravimo nagib.

Pravilno zregliran model mora po
metu iz roke brez težav opisati dva kroga
s premerom okoli 60 m. V tem primeru
lahko model lansiramo s »trening motor¬
jem« (10-20 Ns). Startno rampo pod ko¬
tom 60° ali več usmerimo v veter,
smerno in višinsko krmilo postavimo
točno v nevtralni položaj in nato star-
tamo model. Start večkrat ponovimo, da
ugotovimo morebitne napake na modelu
in se privadimo na začetno reakcijo mo¬
dela. Zelo važno je, da točno ugotovimo
začetno smer gibanja modela; navadno
ta na začetku leta poteka nazaj, pri večji
hitrosti pa naprej, zato se raje postavimo
kakih 20-30 m za model. Tako imamo
pregled nad njegovim letom in tudi dobro
vidljivost pri večji višini. Pri startu se
moramo izogibati naglih premikov krmil.
Odklon smernega krmila je do 15°, višin¬
skega pa 12° v vsako smer. Ob pravilni
reglaži se bo model vzpenjal navpično.

Dokler motor še deluje, se moramo izo¬
gibati raznim akrobacijam, kajti model ni
predviden za tako velike obremenitve.
Če se model vzpenja v rahli spirali, to
popravimo s trimerjem smernega krmila.
Kdor razpolaga z nekoliko boljšo na¬
pravo, lahko za start vklopi vezje za eks-
potencialno krmiljenje, ali pa vzame
daljše ročice za oddajnik. S tem se bo
dodatno zmanjšala občutljivost modela
pri vzpenjanju.

Uporaba različnih motorjev

Zaradi lege motorja, ki je pod krilom,
priporočam izključno uporabo motorjev,
ki so namensko izdelani za to kategorijo.
To velja predvsem za »trening motorje«.
Motor za tekmovanje je zanesljivejši in
deluje 5-8 sekund, standardni motor
enake moči pa deluje manj časa, zato ni
najbolj primeren. Motor z veliko začetno
potisno močjo lahko uniči model že na
startu; tudi če ga model prenese, je do¬
sežena višina mnogo nižja kot pri na¬
menskem motorju. Navadnim motorjem,
ki jih želimo uporabiti za trening, mo¬
ramo odstraniti še obratno polnjenje in
jih zaliti z epoksidom. Traser lahko
ostane, ker ne povzroča nobenih težav.
Vsak motor, ki ima manjši premer, ovi¬
jemo z ozkim samolepilnim trakom
v dveh pasovih - z enim spredaj in enim
zadaj - da ostane v osi. Za vžiganje
uporabimo vžigalno vrvico ali električni
vžigalnik, odvisno od motorja.

Če je antena v trupu, sprejemnik na¬
vadno povzroča težave; ker manjši spre¬
jemniki niso tako kakovostni, se domet
lahko skrajša tudi za polovico ali več.
Temu je kriv trup iz ogljikovih vlaken, ki
se obnaša kot t.i. Faradayeva kletka,
v kateri tudi PCM sprejmnik ne deluje.
Lego antene zato določimo s poskusom,
sprejemnik pa postavimo čimbolj stran
od ogljikovih vlaken. Če še vedno ne
deluje zadovoljivo, je najbolje, da izde¬
lamo ves prednji del trupa brez ogljikovih
vlaken; ojačimo ga s kevlarjem, ki ne
povzroča motenj.

Zgodi se, da mora antena prosto vi¬
seti, da sprejemnik deluje. To povzroči
težave pri startu modela, ker nam motor
zaradi visokih temperatur, ki se razvijajo
pri zgorevanju, lahko odžge anteno. Še
posebej so nepredvidljivi smodniški mo¬
torji, pri katerih je plamen lahko dolg tudi
pet centimetrov!

Poleg slabo blokiranih servomotorjev,
ki sicer povsem ustrezajo klasičnemu
sprejemniku, pa vendar povzročajo mot¬
nje, je vzrok za lom modela lahko tudi
pretirano cenena naprava. Ker so name¬
njene predvsem vodenju avtomobilčkov
in majhnih tekmovalnih čolnov, je njihov
domet majhen. Delno se temu izognemo
z močnejšim oddajnikom (z večjim dose¬
gom) ali na 1 m podaljšano sprejemniško
anteno. Žal to ne velja za tekmovanje, ko
je na poligonu več tekmovalcev hkrati.

Zelo koristen podatek je tudi poraba
naprave med delovanjem. Izmerimo jo,
ko je naprava že vgrajena v model in
povezana s krmili. Ker približen čas de¬
lovanja, ki ga tako izračunamo, nikakor
ni enak za vse akumulatorje, je najce¬
nejši preizkus - če seveda nimamo
ustreznega testerja.

Za konec še tabela mas, ki sem jih na
svojem modelu dosegel brez večjih te¬
žav. Podatki veljajo za do konca nare¬
jene, vendar še ne vgrajene dele mo¬
dela.

opiati krila 22-25g

sredica iz stiropora ???

krilo brez prekritja 37-42 g

obrušeni stabilizatorji 4-6 g

gotovi stabilizatorji 8-10g

ves sprednji del trupa 11-13 g

rebra iz stirodura 2 g

zadnji del trupa iz ogljikovih vlaken 5-8 g
cev nosilca motorja

iz steklenih vlaken 1 g

lipove letvice z nastavki za povezavo 4 g

Ob izdelavi in pri spuščanju modela
vam želim veliko uspeha. Če pa naletite
na kakšne težave, se lahko pismeno ali
prek telefona obrnete na naslov: Bogdan
Makuc, Pavšičeva 28, 61370 Logatec,
tel. 061/742 037.

Bogdan Makuc

TIM 8 • april 1993 • 13

MAKETARSTVO

Šola plastičnega
maketarstva (9.dei>

Podvozja letalskih maket

V 30. letih, ko je nastajala predhodnica
plastičnega maketarstva v obliki bakelit¬
nih odlitkov na podstavkih, je bilo pod¬
vozje letala samo moteči element, ki je
kazil uglajene oblike letala. S pojavitvijo
lovskih letal z uvlačljivim podvozjem so
bile te težave za nekaj časa rešene, toda
s prvimi Frogovimi plastičnimi maketami
so se znova pojavile. Vse do 80. let je
bilo mogoče v sestavljankah le redko
najti lepo narejene sestavne dele za
podvozje, saj so za kolo, oplato in no¬
silno hidravlično nogo izdelovalci največ¬
krat uporabili le tri kose plastike.

Časi so se spremenili in izdelovalci
maket kar tekmujejo v detajliranju letal¬
skih podvozij. Pogosti so odlitki iz kovine
in pravi gumijasti plašči, vendar pa ti ne
rešujejo vseh težav; kvečjemu zelo po¬
dražijo maketo. Kljub vsemu je v pov¬
prečju kakovost izdelkov še vedno taka,
da lahko marsikaj postorimo sami. Za
vsak poseg je seveda potrebna dobra
fotodokumentacija detajlov na podvozju
in v notranjosti, kamor se podvozje
uvleče. Kaj bomo storili, je odvisno pred¬
vsem od merila, v katerem je narejena
maketa. Če je v merilu 1:72, so posegi
navadno majhni, povsem drugače pa je
pri merilu 1:48. In na kaj moramo paziti?

Še pred sestavljanjem makete dobro
preverimo odlitke posameznih delov in
na hidravličnih nosilnih nogah ostrgamo
ali obrusimo rob, ki ostane od ulivanja
plastike. Nekateri proizvajalci na delih že
ponudijo različne hidravlične vode. Za
zahtevnega maketarja je to prej ovira kot
pa rešitev, saj so te podrobnosti največ¬
krat napačne in neustreznih velikosti.
Zlahka jih nadomestimo s kosi bakrene
žice ali celo gumijastih cevi, kajti tudi na
pravem letalu je ta napeljava različna.
Pri lepljenju uporabimo cianoakrilna le¬
pila.

Proizvajalci pogosto pozabljajo, da so
podvozja letal gibljiva; če se odločimo,
da letalo polno obremenimo z oboroži¬
tvijo, potem se podvozje nekoliko bolj
upogne. To dejstvo moramo upoštevati
pred sestavljanjem in ustrezno skrajšati
del hidravličnega bata. Pri maketah
v merilu 1:48 lahko ta bleščeči kovinski
del nadomestimo z aluminijasto polirano

Videz v samogradnji narejenega podvozja
švedskega lovca saab JA-37 viggen. Od
originalnih delov so uporabljena samo ko¬
lesa in del nosilne osi med kolesoma, vse
ostalo pa je narejeno iz različnih kosov
plastike in bakrene žice.

Za podvozje jugoslovanskega lovca S-49C
lahko uporabimo tudi sestavne dele kake
druge makete. Prostor za kolesje v krilih je
za izdelavo na prvi pogled preprost, ven¬
dar prav taka oblika zahteva pripravo
»vacform« predloge za notranjost ali pa
brušenje kita, s katerim smo zapolnili ves
prostor.

cevko, ki ji v plastične dele navrtamo
ležišče. Vse to v dobri izvedbi prispeva
k trdnosti podvozja, v slabi pa dela
večne preglavice. Ob posegih te vrste je
treba v samogradnji narediti pregibne
kolenske sklepe, karšne kaže skica.

Vsa letala nimajo preprostega enočle-
nega nosilnega dela kolesa; pri letalih
z gibljivimi krili, ki imajo podvozje pritr¬

jeno izključno na trup letala, je to pogo¬
sto zelo členjeno, kar pri izdelavi pov¬
zroča nemalo težav. Premišljeno leplje¬
nje, kos za kosom, nam bo tudi v samo¬
gradnji dalo podvozje izjemne trdnosti.

Pod težo letala se pnevmatike ob sti¬
čišču s tlemi nekoliko razširijo. Nizko¬
tlačne pnevmatike, ki jih uporabljajo ko¬
penska letala, na maketah nujno zahte¬
vajo popravek: že zlepljene polovice ko¬
lesa s kleščami pritisnemo ob dno
ponve, v kateri smo segreli vodo do tem¬
perature približno 90 °C. Nekaj posku¬
sov s starimi kolesi nam bo zagotovilo
vsakokraten uspeh pri predelavi novih
delov. Mornariška letala imajo visoko¬
tlačne pnevmatike, zato bo zadoščalo že
nekaj brušenja.

Najteč težav je s kolesi starejših letal,
ki nimajo s platnom prevlečenih platišč in
zato kažejo žično strukturo. Izdelovalci
kovinskih delov so že ponudili rešitev
v obliki jedkanih kovinskih delov, ki jih
zlepimo med seboj tako, da med dva
enaka kosa vlepimo še os kolesa, na vse
skupaj pa nataknemu ustrezno gumija¬
sto tesnilo ali kar obrušen originalni del.
Na priloženi fotografiji avstroogrskega
lovca aviatik berg D.l iz sestava maribor¬
ske eskadrilje iz leta 1919 vidimo rezul¬
tat samogradnje takega podvozja. V gu¬
mijasto tesnilo je bil najprej vlepljen no¬
silni plastični trak. Na plastelinu je bila
pripravljena montažna podlaga s pra¬
vilno nameščeno osjo kolesa, nato pa
kos za kosom nanjo nalepljene tanke
plastične niti. Tekoče lepilo je tanko pla¬
stično nit skoraj stopilo, zato jo je bilo
treba kolikor je mogoče hitro pritrditi na
podlago, s pritiskom igle pa se je do¬
končno pogreznila in zalepila v prav tako
zmehčano plastično podlago. Mukotrpna
in dolgotrajna predelava je poplačana
z dovolj trdnim podvozjem, vendar je
v model berg D.l vgrajeni kovinski motor
vseeno pretežak, zato maketa počiva na
posebnem podstavku.

Del trupa ali krila, kamor se uvleče
podvozje, je pri novejših maketah so¬
lidno detajliran, čeprav pogosto poeno¬
stavljen. Tam je na pravih letalih vse
polno različnih instalacij, agregatov in
kontrolnih instrumentov, ki so dosegljivi
mehanikom, ko je letalo na tleh. V škat¬
lasto notranjost zlahka zalepimo kako
podrobnost, z nitmi ponazorimno struk¬
turo opiat in napeljemo žične instalacije.

Nekoliko več dela bo tam, kjer mo¬
ramo v krilih narediti stene kolesnega
prostora in vanje navrtati potrebne luk¬
nje. Pri nekaterih vrstah letal je najbolje
v ta prostor nanesti precej kita in z okro¬
glimi svedri zbrusiti potrebno obliko. Na
fotografiji je podvozje jugoslovanskega
lovca ikarus S-49C; ima sicer precej pre¬
prosto podvozje, ki pa ga je težko nare-

14 • TIM 8 • april 1993

Kolo suhoja Su-22 je precej zapleteno,
zato je morda prav to vzrok, da še vedno ni
mogoče dobiti solidne makete tega letala.

V prostoru za kolesje na trupu miga-23
moramo iz bakrene žice ali plastičnih niti
narediti ustrezno napeljavo.

diti. Ker makete ni na trgu, bo gradnja
podvozja le del samogradnega projekta.

Vakuumsko prešane makete pred leti
sploh niso imele priloženega podvozja,
zato se je moral maketar znajti kar sam.
Danes je stvar povsem drugačna, saj
v razmeroma dragih maloserijskih make¬
tah te vrste lahko najdemo vse od ulitih
plastičnih delov do kovinskih delov za
podvozja, ki po kakovosti pogosto prese¬
gajo klasične makete.

Pred sestavljanjem vedno preverimo,
če so sestavni deli podvozja res podobni
originalnim, kajti kasneje bodo popravki
na prostoru za kolesje nemogoči. Ker
v škatli le redko najdemo popolnoma
ustrezno predlogo, si moramo ustrezno
fotodokumentacijo priskrbeti še pred se¬
stavljanjem.

In barvanje? Gumijastih delov nikoli
ne pobarvamo črno, temveč vedno v od¬
tenku temno sive. V večjih merilih imajo
pnevmatike tudi reliefno površino, ki jo
poudarimo s tehniko suhega čopiča
v svetlejši barvi. Sestavne dele podvozja

MAKETARSTVO

Prostor za prednje kolo miga-23 skriva
množico žic in ostale napeljave, ki jo je
v manjšem merilu skoraj nemogoče nare¬
diti.

Iz gumijastega tesnila in plastičnega
obroča (na katerega so nalepljene tanke
plastične niti) doma narejeno podvozje na
maketi letala aviatik berg D.l. Zaradi vgra¬
jenega kovinskega motorja mora maketa
počivati na posebnem podstavku.

pobarvamo pred lepljenjem in pri tem
srbno pazimo, da ostanejo mesta, kamor
moramo pritrditi kak drug kos, popol¬
noma čista. V merilu 1:72 bodo skoraj
vse opiate na kolesju predebele, zato jih
lahko nadomestimo z novimi, ki jih nare¬
dimo iz tanke plastike. Navodila za bar¬
vanje podvozja in prostora, kamor se to
uvleče, so pogosto zelo skopa, zato kar
cvete založništvo posebnih publikacij, ki
do podrobnosti in v barvah prikazujejo
vse detajle. Notranjost letal je pogosto
pobarvana z zaščitnim premazom proti
rjavenju. Za nemška letala je tako zna¬
čilna siva, za ameriška zeleno-rumeni
kromirani premaz, za sodobna mornari¬
ška in tudi večino kopenskih letal pa
svetleče bela barva. Seveda se v naši
šoli plastičnega maketarstva ne moremo
spuščati v podrobne opise, z veseljem
pa bomo to storili, ko bomo predstavljali
posamezne makete.

Prihodnjič pa kaj več o oborožitvi letal.

Mitja Maruško

Komisija za letalsko maketarstvo pri Pred¬
sedstvu Letalske zveze Slovenije v sode¬
lovanju z Muzejem novejše zgodovine,
Celovška 23, Ljubljana,
vabi na

3. državno prvenstvo in odprto prven¬
stvo Republike Slovenije v letalskem
maketarstvu (neleteče makete)

in

razstavo neletečih maket

Tekmovanje bo v Muzeju novejše zgo¬
dovine (Cekinov grad v Tivoliju), Celov¬
ška 23, Ljubljana, v soboto 29. maja
1993.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE

Ljubljana

Tekmovalne discipline:

1. Makete v merilu 1:72

2. Makete v merilu 1:48

3. Makete v merilu 1:32

4. Diorame v vseh merilih

Muzej bo odprl vrata ob 8. uri. Prijave
tekmovalcev bodo možne do 10. ure. Za¬
ključek tekmovanja s podelitvijo priznanj
in nagrad bo predvidoma še isti dan. Otvo¬
ritev razstave letalskih maket s prikazom
razvoja letalstva bo v nedeljo, 30. maja
1993.

Vse nadaljnje informacije dobite na na¬
slovu: Mitja Maruško, Tržaška 48, 61000
Ljubljana, ali po telefonu (061) 559-262 (v
dopoldanskem času).

Vabljeni!

TIMOVI OGLASI

PRODAM nov kompresor ACM Hurri-
cane (moč 2,5 bara, dva motorja, ena¬
komeren pritisk) in Airbrush Badger XF
100 z dodatno opremo.

Samo Štempihar
Krpanova 5
61370 Logatec
Tel.: (061) 741-435

UGODNO PRODAM 1200-mAh Ni-Cd
akumulatorske celice SANYO SCR CUT
OFF s priključki za spajkanje. Cena je
4,2 DEM za kos (v tolarski protivredno¬
sti). Pošljem jih po povzetju.

Miran Kos
p.p. 3

62106 Maribor
Tel.: (062) 37-147

PRODAM akorde, besedila in note sku¬
pine Guns ’n’ Roses, Use your lllusion
L, II., Metallica, Black Album, Santana,
Bon Jovi... Zahtevajte brezplačen ka¬
talog.

Vanja Bole
Lukovica 15
61225 Lukovica
Tel.: (061) 735-107

TIM 8 • april 1993 • 15

MAKET ARSTVO

Mala železnica

Kaj moramo vedeti za
začetek

Uredništvo revije TIM se je odločilo,
da bo v več nadaljevanjih posredovalo
ljubiteljem male železnice in tistim, ki bi
to radi postali, podrobne napotke in
praktična navodila za postavitev makete
s progo in vsem, kar sodi zraven. V dveh
letih bomo postopoma opisali vse od
nakupa lokomotive do gradnje hišic in
nasvetov za fotografiranje postavljene
makete. Predlagamo vam, da nadaljeva¬
nja shranjujete, saj bodo na koncu se¬
stavljala kar zajeten priročnik, ki bo za¬
četnikom praktičen vodič in svetovalec
pri načrtovanju ter izdelavi makete.

Mnogi menijo, da je mala električna
železnica »kraljica igrač«. V resnici ni le
igrača, ki pritegne že otroka, ampak pri¬
vlačnost in zanimivost, ki lahko spremlja
človeka tudi tja v pozna leta. Za dorašča-
jočega otroka ni zgolj zelo dinamična
igra, ampak tudi prijetno in nevsiljivo
spoznavanje številnih tehničnih pojavov
ter priučevanje mnogih spretnosti. Pri
oblikovanju pokrajine na maketi se uči
bolje opazovati naravo in svojo okolico,
ko z njenim posnemanjem skuša narediti
maketo čim bolj podobno resničnemu
okolju. Tako delo mu budi domišljijo in
iznajdljivost, ob njem spoznava razna
orodja, različne materiale in načine nji¬
hove obdelave.

Da je mala železnica tudi »resna igra«
odraslih, potrjuje velikansko število klu¬
bov ljubiteljev male železnice po svetu.
Za marsikoga je železnica - predvsem
parne lokomotive - spomin na neko ro¬
mantično dobo starih hlaponov in pri¬
jetna duševna sprostitev pri urejanju pro¬
meta na več ali manj zapleteno postav¬
ljenih maketah.

Prvi parni vlak je speljal leta 1825
v Angliji, enajst let kasneje pa se je
v nekem nemškem časopisu pojavil
oglas, ki je ponujal igračo - model vlaka
iz lakirane pločevine; gnan je bil s prož¬
nim peresom na navijanje. Takratni mo¬
del ni bil natančna kopija pravega, kot so
to današnji modeli, narejeni po sodobni
tehnologiji iz posebnih zlitin in plastičnih
snovi. Prvo lokomotivo, ki jo je poganjala
električna energija, je dala leta 1897 na
trg nemška tovarna Marklin. Model je bil
narejen v merilu 1 : 32, širina med tirni¬
cama pa je znašala 45 mm. Igrača je bila
nevarna, saj je bila napajana z električ¬
nim tokom napetosti 110 V; šele leta

Lokomotive sistema HO so dolge od 10 do
25 cm

V sistemu Z lokomotiva ni večja od prsta

Električna lokomotiva lahko na maketi do¬
biva tok prek ročice zgoraj ali prek koles
spodaj

Prva maketa je navadno na eni plošči...

1926 so začeli uporabljati nižjo napetost
20 V. Proizvajalcev je bilo vedno več in
vsak je izdeloval modele v različnem
merilu. Ker je bilo na razpolago kar devet
različnih širin tira, izdelki ene tovarne
niso mogli voziti po tirih druge. Zato je
leta 1935 firma Marklin predlagala stan¬
dardizacijo tirov in danes imamo le pet
standardiziranih velikosti, ki jim pravimo
kar sistemi; vsak ima svojo oznako. Pri
enakem sistemu sedaj lahko na tire po¬
stavimo vozni park katerega koli proizva¬
jalca. Najbolj je razširjen sistem HO z mo¬
deli v merilu 1: 87, kar pomeni, da so mere
resnične lokomotive pomanjšane 87-krat.

V naših razmerah bo bolj težko kar
naenkrat ustvariti večjo maketo s števil¬
nimi lokomotivami, vagoni in vsem, kar
spada k progi. Začetek je največkrat bolj
skromen. Najprej dobimo cenejšo kom¬
pozicijo vlaka, nekaj tirov, kako kretnico
in seveda transformator z regulatorjem.
Temu se vsako leto za rojstni dan ali kak
drug praznik pridruži še kaj. Tako se
počasi poraja želja po stalni maketi, saj
se otrok-hitro naveliča kar naprej sestav¬
ljati in razstavljati progo na tleh svoje
sobe. Vozni park se povečuje, iz manjše
makete nastane večja, ročno upravljanje
prometa preide na polavtomatizirano in
morda bo naposled pri urejanju prometa
pomagal še računalnik.

V trgovinah čez mejo je izbira vlakov
in opreme za maketo tako obsežna, da
se nepoučen kupec v njej kar izgubi. Če
hočemo, da bo maketa smiselna in da
bo omogočala promet brez večjih zasto¬
jev, moramo kupovati sistematično in
s premislekom. Zato bo v tem prvem
nadaljevanju o mali železnici poudarek
prav na temeljnih značilnostih male že¬
leznice; tako bo lahko tudi vsak začetnik
vedel, kaj naj kupi, in se kasneje ne bo
hudoval, če kaj »ne bo šlo skupaj«.

Za začetek potrebujemo lokomotivo,
nekaj vagončkov, tire in transformator
z regulatorjem. Da bo lokomotiva lahko
peljala v krogu, moramo poleg ravnih
kupiti tudi polkrožne tire. Za zanimivejše
odvijanje prometa kasneje dokupimo še
kretnice, signale, razne releje in kon¬
taktne tire. Ko bo tirov in vlakov več, se

...kasneje pa ploščo na eni strani razši¬
rimo in progo podaljšamo

16 • TIM 8 • april 1993

MAKETARSTVO

bomo lotili izdelave makete, za kar bomo
morali seveda najprej narediti načrt. Na
maketo bomo postavili hribe, predore,
mostove, naselja, tovarne, drevesa in še
vrsto raznih malenkosti, ki šele naredijo
maketo res podobno resnični pokrajini.
Opravka bomo imeli s številnimi izdelki,
z raznimi materiali in različnimi meto¬
dami dela ter oblikovanjem materialov.
Zabave in včasih tudi hude krvi bo do¬
volj, a tudi zadovoljstvo in veselje bo
vsakokrat, ko se nam bo načrtovano
delo posrečilo, veliko.

V letošnjih treh številkah revije TIM so
bile že opisane vse tri vrste lokomotiv:
parne, motorne in električne. Nemogoče
bi bilo, da bi modele na maketi gnala tudi
para ali nafta, zato vse tri vrste lokomotiv
poganja električni tok. Vstop tega v loko¬
motivo je omogočen na spodnji strani
- s tirnic prek koles. Če izvzamemo ne¬
kaj nepomembnih igrač, ki uporabljajo
za pogon lokomotive baterijo, moramo
vedno dovajati v tirnice električni tok iz
omrežja. Da pa igra ne bi bila nevarna,
omrežno izmenično napetost 220 V s po¬
močjo transformatorja znižamo na 14-20
V. Obstajata dva sistema lokomotiv:
prve napajamo z izmeničnim, druge pa
z enosmernim tokom. Večina modelov
uporablja enosmerni tok - in ker je v na¬
šem omrežju izmenični tok, bo poleg
transformatorja potreben še usmernik, ki
izmenični tok spremeni v enosmernega.
Pri njem obrnemo smer vožnje tako, da
s posebnim stikalom zamenjamo oba
pola na tirnicah, pri izmeničnem pa je
v lokomotivi vgrajeno elektromagnetno
stikalo, ki ga sprožimo tako, da nasta¬
vimo regulator za hipec na najvišjo na¬
petost.

Razlike so tudi v dovajanju in odvze¬
manju električnega toka. Modeli z eno¬
smernim tokom imajo na eni tirnici poziti¬
ven, na drugi pa negativen pol. Ker eno
kolo na isti osi dovaja tok v lokomotivo,
po drugem pa se tok vrača v tirnico,
morata biti kolesi med seboj izolirani. Pri
drugem sistemu - najpomembnejši so
modeli tovarne Marklin - je dovod toka
speljan po sredini med obema tiroma,
odvod pa po obeh tirnicah. Lokomotiva
dobiva tok prek posebnega odjemalca
med kolesi in ga vrača na obe trinici prek
obeh koles iste osi. V tem primeru ni
treba, da sta med seboj izolirani, pa tudi
sestava proge je preprostejša. Če nam¬
reč naredimo s progo pentljo, se leva
tirnica veže na desno in narobe. Pri si¬
stemu, kjer obe tirnici služita za odvod
toka, ni težav, pri prvem sistemu pa bi
prišla pozitivna tirnica na negativno in
prišlo bi do kratkega stika.

Nekateri modeli električnih lokomotiv
imajo na strehi ročici za odvzem električ¬
nega toka kot prave lokomotive. Kljub

Šele ko postavimo tudi griče, speljemo
progo navzgor in postavimo hiše ter šte¬
vilne drobnjarije, maketi vdihnemo življe¬
nje

Dogajanje na tovorni postaji je zaradi so¬
dov, posod, zabojev, viličarja in človeških
figuric videti kot resnično

Ko bo na postaji »stavkalo« hkrati blizu 20
strojevodij, bo naša železnica že kar ob¬
sežna...

temu, da na naši maketi tudi električne
lokomotive največkrat dobivajo tok s tir¬
nic prek koles, lahko tok priteka v loko¬
motivo tudi prek zgornjih ročic, če nad
progo napeljemo žico in jo povežemo
s transformatorjem. Ker pa je napeljava
take žice zamudno, natančno in pred¬
vsem zelo drago opravilo, v naših član¬
kih te možnosti za zdaj ne bomo podrob¬
neje opisovali. Ko bo mladi železničar
z leti dobil več izkušenj, predvsem pa kaj
več denarja, bo še vedno čas tudi za
takšno napeljavo, ki omogoča, da lahko
po istem tiru neodvisno druga od druge
vozita dve lokomotivi, saj en transforma¬
tor napaja zgornjo žico, drugi pa obe
tirnici.

Napisali smo že, da je mogoče kupiti
modele v raznih velikostih in že od vsega
začetka se moramo najprej odločiti za
eno samo velikost. Včasih so firme izde¬
lovale modele, ki so imeli širino tirov 65
in celo 120 mm, vendar so jih na začetku
našega stoletja opustili. Obdržali so se
naslednji sistemi in velikosti:

Nekdaj je bil zelo priljubljen sistem
0 (nič) s širino 32 mm, iz njega pa se je
kasneje razvil z razpolovitvijo te širine
danes najbolj razširjen sistem HO (nem:
halbnull = polovična ničla). Poleg sistema
HO prihaja za naše razmere v poštev le
še sistem N, ostali pa so omejeni zgolj
na določene proizvajalce, kar nas potem
neogibno naveže le na izdelke ene same
tovarne. Marklin izdeluje poleg sistema
HO še sistema Z in I. Če meri kaka
lokomotiva v sistemu HO 21,8 cm, je
enaka v sistemu Z dolga le 9 cm, v si¬
stemu I pa kar 58 cm. Seveda stane
lokomotiva sistema I kar trikrat več kot
tista iz sistema HO. Pri vsem je po¬
membno tudi vprašanje velikosti ma¬
kete. Če je narejena v sistem HO, jo je še
mogoče imeti v sobi, sistem I pa sodi že
na prosto. Sistem Z porabi pri enaki ma¬
keti trikrat manjšo površino kot HO. Več
možnosti je tudi pri urejanju prometa, se
pravi upravljanju hitrosti in smeri vožnje
ter premikanju kretnic in signalov. Naj¬
bolj preprosto je »ročno« upravljanje, ko
z regulatorjem določamo hitrost in smer,
z vzvodi na kretnicah pa premikanje le-
teh. Na naslednji stopnji premikamo
kretnice in signale daljinsko prek stikal in
magnetnih elementov, še bliže pravemu
prometu pa smo, ko vgradimo v progo
kontaktne tire, prek katerih lokomotiva
sama - ko zapelje čeznje - odpira in
zapira signale ter premika kretnice. Te¬
daj že lahko govorimo o polavtomatizira-
nem upravljanju prometa.

Ko je elektronika prodrla tudi na po¬
dročje male železnice, so se pokazale
velike možnosti avtomatiziranega pro¬
meta. Ročno (z regulatorjem) nikoli ne
moremo speljati vlaka tako počasi, kot to
poteka pri pravi železnici, pa tudi po¬
časno zaviranje ni mogoče, saj se vlak
ustavi takoj, ko prekinemo dovod toka.
Če imamo razsvetljene vagone, tudi
lučke takrat ugasnejo. Le kaj bi se zgo¬
dilo, če bi v pravem vlaku, ko se ustavi
na postaji, ugasnile vse luči! Regulator
z elektronskimi elementi tak promet na
maketi omogoča. Sprva so elektronske
elemente vgrajevali v omarice za uprav¬
ljanje, danes, ko so vedno mafijši, pa kar
v lokomotive. Na progi, ki jo napaja isti
transformator, lahko hkrati neodvisno
druga od druge vozi več lokomotiv; ne¬
česa takega si prej sploh ni bilo mogoče
zamišljati.

TIM 8 • april 1993 • 25

RADIJSKO VODENJE

Najnovejši dosežek je popolno elek-
tronizirana oziroma digitalizirana proga,
ki omogoča povsem avtomatizirano
upravljanje prometa, če je bilo pri obi¬
čajni maketi pod ploščo sto in več me¬
trov žic, bomo tu videli samo dva kabla,
ki povezujeta tire in centralno elektron¬
sko upravljalno enoto. V lokomotivah,
kretnicah in signalih so vgrajeni moduli,
ki se odzivajo na posamezne ukaze iz
centralne procesne enote (smer, hitrost,
preklop kretnice, uravnavanje signalov
in podobno). Vsak modul ima svojo
kodno številko, zaradi česar lahko teore¬

tično po isti progi hkrati z različnimi hi¬
trostmi vozi prek 100 lokomotiv. S takim
sistemom je storjen še večji korak v po¬
polnoma samodejno upravljanje pro¬
meta prek računalnika. Na razpolago je
vrsta več ali manj zapletenih programov,
ki omogočajo tak promet, kot je v resnici
na pravi železnici. Vlaki se po naprej
narejenem voznem redu čakajo, sreču¬
jejo, umikajo, na določenih mestih loko¬
motiva zapiska (če ima vgrajen zvočnik)
ali pa slišimo značilno »sopihanje«. Na
ekranu hkrati vidimo položaj vsakega
vlaka ter podatke o njegovi hitrosti in

smeri. Ob tem se postavlja vprašanje,
kako naj se potem sploh »igramo«, če
namesto nas vse dela računalnik. Taka
maketa je bolj za kako božično izložbo,
večina ljubiteljev male železnice pa daje
še vedno prednost ročnemu in polavto¬
matskemu vodenju prometa.

Spoznali smo nekaj »osnov« male že¬
leznice, v prihodnjem nadaljevanju pa si
bomo ogledali ponudbo posameznih to¬
varn, trgovine z materialom za malo že¬
leznico in cene izdelkov.

Vlado Zupan

TIM

CVII

SMD

Uvod

TIM CVII je daljinsko vodeno stikalo, ki
služi za vklop in izklop močnejših elek¬
tričnih porabnikov, kot so npr. pogonski
elektromotor, pomožni motor na jadral¬
nih modelih ipd. Priključimo ga na enak
način kot servomehanizem. Je moderni¬
zirana izvedenka vezja TIM XXXVI, ki pa
ima prigrajen t.i. BEC oziroma pripomo¬
ček, ki omogoča napajanje sprejemnika
za radijsko vodenje iz pogonske baterije.
Tako napajanje sprejemnika je lahko
tvegano, saj pri prazni pogonski bateriji
odpove tudi vodenje, kar bi si posebno
pri letalskem modelu težko privoščili.
Zato sem v vezje vgradil tudi varovanje,
ki ne pusti vključiti pogonskega motorja,
če je baterija izpraznjena do določene
mere. Ker je vezje namenjeno tudi letal¬
skim modelarjem, se bomo borili za vsak
gram in milimeter. Tako vgrajujemo naj¬
manjše sestavne dele, kar jih je moč
kupiti pri nas, in gradimo v SMD tehniki.

Opis delovanja

Oglejmo si vezalni načrt na risbi 1.

V vezju sem uporabil štiri operacijske
ojačevalnike. Prvi je le ločilna stopnja.
Za njim pretvorimo signal v enosmerno
napetost s pomočjo upora R2 in konden¬
zatorja C2. Vrednost te napetosti se
spreminja z ukazom, in sicer od 0,15 do
0,3 V. Operacijski ojačevalnik »2« pri¬
merja to napetost z referenčno nape¬
tostjo na sponki B. V primeru, da je
signalna napetost večja, vklopi rele s po¬
sredovanjem transistorja T. Ta preklop
je izveden s t.i. histerezo. To pomeni, da
potrebujemo za vklop nekoliko večjo na¬
petost kot za izklop. Ta preklop je smi¬
seln povsod, kjer preklapljamo večje to¬
kove z relejem, in bi »zvonenje« kon¬
takta zelo krajšalo življenjsko dobo kon¬
takta in elektromotorja. Histerezo določa
razmerje upornosti R4/R3 histereza je
obratno sorazmerna R4/R3. To pomeni,
da se npr. z manjšanjem vrednosti R4
veča razlika med napetostima za vklop
in izklop.

Referenčno napetost dobimo iz upo¬
rovnega delilnika R6/P. Ker imamo v to¬
kokrogu spremenljiv upor - trimerpoten-
ciometer, to pomeni, da lahko s spremi¬
njanjem vrednosti P spreminjamo točko
preklopa vezja, tj. vezje uglašujemo.

Vezje napajamo s stabilizirano nape¬
tostjo 5V, ki jo dobimo s pomočjo stabili¬
zatorja 7805. Ta napetost služi tudi za
napajanje sprejemnika.

Risba 1. Shema vezja TIM CVII

Sledi detektor nizke napetosti, ki ga
sestavljajo uporovni mostiček R7-R10 in
operacijski ojačevalnik »3«. Normalno je
napetost na izhodu operacijskega ojače¬
valnika visoka. To je takrat, ko je pogon¬
ska baterija še pri moči. Ko pa le-ta
upade na približno 0,9 V na celico (7,2
V za 8 NiCd celic), pa postane napetost
na » + « vhodu operacijskega ojačevalnika
»3« nižja od napetosti na »-« vhodu.
Slednjo namreč jemljemo na stabilizirani
strani 5V in se zato ne spreminja. Takrat
napetost na izhodu ojačevalnika »3«
upade in kondenzator C se izprazni prek
diode D2. Upad te napetosti teče prek
operacijskega ojačevalnika »4«, ki prek
upora R12 dvigne referenčno napetost
na točki »B« in tako onemogoči vklop
releja.

Kondenzator C4 se sicer nabije prek
upora R11 na +5V. Pač pa imamo tako
vgrajeno časovno konstanto reda nekaj
sekund. Le-ta je koristna za modelarje
z »debelo kožo«, saj prepreči prehitro
ponovno vklapljanje pogonskega mo¬
torja, ko si celice pogonske baterije po
izklopu hude obremenitve spet opomo¬
rejo.

Izbira sestavnih delov

Vse sestavne dele je moč kupiti v ljub¬
ljanskih trgovinah. Rele je vrste, ki je
namenjena avtoelektriki s 1000-ohm-
skim navitjem in delovno napetostjo 12
V. Kotvo pritegne že pri 6 V, zmogljivost

26 • TIM 8 • april 1993

i

RADIJSKO VODENIE

kontakta pa je najmanj 20 A. Za 300 SIT
ga dobite pri ELEKTRISu na Kolezijski
25. Najdete ga tudi v Conradovem kata¬
logu pod številko 84 06 33-66.

Operacijski ojačevalniki so v integrira¬
nem vezju LM 224 ali LM 324. SMD
izvedbo prodaja IRE na Ziherlovi 2 in
Just Electronics na Dolenjski cesti 11.
Tam sem dobil tudi miniaturni kermetni
trimerpotenciometer za pokončno mon¬
tažo in tantalove elektrolitske kondenza¬
torje. Naj pojasnim, da so kermetni tri-
merpotenciometri veliko bolj stabilni
(beri dražji) od navadnih ogljenih. SMD
upore sem kupil pri HTE na Roški cesti
16. Stabilizator 7805 ali 78S05 dobite
v vseh naštetih trgovinah; ne pozabite
tudi na primerno hladilno rebro zanj, če
nameravate imeti v modelu več kot en
servomehanizem. Imajo jih v IRE in pri
ELEKTRIS-u. 7805 zmore do 1A obre¬
menitve, 78S05 pa do 2A. Slednjega
priporočam za večje napajalne napetosti
(do 12 Ni-Cd celic) in več servomehaniz-
mov.

Diod nisem dobil v SMD izvedbi, zato
sem porabil kar navadne in jih spajkal
kot SMD.

Originalni priključek za servomehani¬
zem dobite v Modelarskem centru na
Ciril-Metodovem trgu 14. Tam so na vo¬
ljo tudi originalni priključki za baterijo
vrste AMP-Mate N-Lok in motor MC4.
Letalskim modelarjem priporočam po¬
zlačene izvedenke, saj je odpoved na¬
prave za vodenje tam najhujša nezgoda,
ki se lahko primeri.

Tudi ploščati AMP faston priključki, ki
jih uporablja avtoelektrika (širina
6,3 mm) so dovolj dobri za tokove do 30
A; slednji so po ceni najugodnejši (manj
kot 10 SIT za priključek).

Naj opozorim na dovolj velik presek
žic, po katerih vodimo večje tokove. Pri¬
poročam 2,5 mm 2 . Mehke in s silikonsko
izolacijo dobite v Modelarskem centru.

Za ploščico tiskanega vezja potrebu¬
jemo enostransko kaširan vitroplast, za
škatlico napravice pa 1 mm debel celu¬
loid ali akrilno steklo.

Gradnja

Gradimo v SMD tehniki, pri čemer je
nekaj sestavnih delov klasičnih. To so
kondenzatorji, vezje 7805 in trimerpo¬
tenciometer. Klasični deli so skupaj z re¬
lejem montirani na zgornji strani ploš¬
čice, SMD pa spodaj, spodnji del ploš¬
čice v merilu 1:1 prikazuje risba 2.

Pri izdelavi ploščice bodite skrbni, saj
so najmanjše dimenzije reda pol milime¬
tra. Lahko jo narišete tudi ročno; več
o tem v rubriki modelarski triki. Vsekakor
pa mora biti brezhibna, predno se lotimo
gradnje.

Risba 2. Ploščica SMD v merilu 1:1

Za klasične sestavne dele naredimo
tabelo vrednosti in montaže.

TABELA I

Med seboj povezati sponki 11 in 22!

+ B

Risba 3. Povečana slika vezja-pogied
s spodnje strani

Pogled na SMD del ploščice sem nari¬
sal na risbi 3, kjer je narejen tudi razpo¬
red sestavnih delov ter priključkov in
sponk.

Navadno začnemo montažo s preve-
zavo. Sponki 11 in 22 povežemo med
seboj s tanko žičko. Sledijo največji se¬
stavni deli, tj. rele, trimerpotenciometer
in vezje 7805. Le-to naj ima hladilno
rebro »U« oblike. Velikost 20 (širina)
x 18 (višina) mm kar ustreza. Nato mon¬
tiramo elektrolitske kondenzatorje in
šele zatem SMD dele. Pazite na upor
R9! Vrednost tega določa tisto naj¬
manjšo napetost pogonske baterije, pri
kateri bo varovalno vezje preprečilo po¬

noven vklop pogonskega motorja. Merilo
za Ni-Cd baterije je približno 0,9-1 V na
celico. Za določeno število celic pogon¬
ske baterije podaja izračunano vrednost
upora R9 tabela II.

TABELA II

Ko prispajkamo še priključne kable, je
vezje zrelo za preizkus. Prav je, da vezje
vgradimo v škatlico, ki ga varuje pred
neželenimi vplivi okolice. Že zaradi re¬
leja, ki je odprtega tipa, je to nujno po¬
trebno.

Uravnava

Za uravnavo in preizkus potrebujemo
preizkuševalnik servomehanizmov ali
delujoč RV sistem. Poleg tega je dobro
imeti tudi nastavljiv stabilizirani usmer¬
nik/napajalnik za območje 6 do 12 V.

Vezje priljučimo na enak način kot ser¬
vomehanizem, napajamo pa ga iz stabi¬
liziranega usmernika. Na napajalniku
nastavimo nazivno napetost; za 8 celic

TIM 8 • april 1993 • 27

Risba 4. Shema z označenimi pravilnimi
napetostmi

9,6 V. Ko vključimo stikalo, napajamo
preizkuševalnik (sprejemnik) že prek na¬
šega BEC vezja. Dajmo povelje nev¬
tralno in se lotimo trimerpotenciometra.
Z vrtenjem drsnika moramo doseči oba
skrajna položaja, ko rele kotvo pritegne
in ko jo spusti. Nastavimo sedaj povelje
približno na tri četrtine in počasi obrnimo
drsnik tako, da rele pritegne. Vrnimo se
s poveljem nazaj in kotva se mora spro¬
stiti pri približno eni četrtini. To je t.i.
preklop s histerezo. Za tako krmiljenje
v praksi izkoriščamo preklopni kanal
z dvopoložajnim stikalom. Če pa smo
vezje priključili na kanal s tripoložajnim
stikalom, opazimo zanimiv pojav. Rele
pritegne v skrajnem položaju, toda ko se
vračamo, spusti šele v drugi skrajni legi.
Sam pomik do sredine namreč ne pov¬
zroči preklopa.

Dajmo sedaj povelje, ko rele pritegne,
in preizkusimo varovanje. Počasi zmanj¬
šujemo napetost na stabiliziranem
usmerniku in poiščimo vrednost napa¬
jalne napetosti, ko zaščita rele izklopi.
Pri napajanju s sedmimi celicami se

mora to zgoditi pri približno 6,3 do 7V, za
osem celic 7,2 do 8 V in za deset 9 do 10
V. Če napetost napajanja povečamo,
rele po zakasnitvi sekunde (ali nekaj se¬
kund) spet prime.

Kaj storiti, če vezje ne deluje? Poma¬
gamo si z merjenjem napetosti na posa¬
meznih značilnih točkah vezja. V našem
primeru si pomagamo tako, da damo na
eno sondo V-metra buciko ali šivanko,
da lahko merimo po tako gostem vezju,
kot je v SMD tehniki. Na shemo na risbi
4 sem vpisal posamezne vrednosti, kot
sem jih izmeril z digitalnim V-metrom.
Veljajo za napajanje 9,6 V. Številke
s predznaki veljajo za različen signal,
v oklepajih za vklop in v oglatem okle¬
paju za primer, ko »prime« zaščita pri
prazni bateriji.

Montaža v model

Vezje, kot je TIM CVII, ima rele, t.j.
mehanski kontakt, in kot tako je občut¬
ljivo na tresljaje. Zato mora biti zavito
v penasto gumo, da zanesljivo deluje.

Preklop z relejem je t.i. »trdi« vklop, ko
elektromotor dobi polno napetost v hipu.

To predstavlja tako električni kakor tudi
mehanski sunek. Predstavljajte si npr.
avtomobilski menjalnik brez sklopke!

Za tak model toplo priporočamo ela¬
stično sklopko za vse vrste modelov.
Primer ROBBE-jeve je na sliki 5.

I

»OHO

Sl. 5. Elastična sklopka

Na koncu podajmo še tehnične po¬
datke:

Mere vezja z ohišjem 24 x 24 x 24 mm

Masa brez kablov
Zmogljivost releja
BEC

Napajalna napetost
Število celic Ni-Cd
Zaščita
Histereza

40 g
20 A

5 V/1 A (2A z 78S05)
2 do 3

servomehanizmi
8,2 do 12 V
7 do 10 (12 z 78S05)
0,9-1 V/ceiico
50%

Dr. Jan I. Lokovšek

TIMOVI OGLASI

IŠČEM programe in navodila za žepni
kalkulator SHARP PC-1245.

Izidor Plazar
Dolnje Impolje 7
68293 Studenec

KUPIM načrt za izdelavo kakršnega koli
modela helikopterja.

Blaž Kos
Rudarska 2
61412 Kisovec

Tel.: (0602) 71-807 (popoldne)

KUPIM tire, kretnice, lokomotive, va¬
gone, drevesa, mah in figure za sistem
TT ali HOm (12 mm).

Beni Štern
Šmartno 8 a

64207 Cerklje na Gorenjskem
Tel.: (064) 421-078 (zvečer)

PRODAM nov 3-5-cm 3  motor Speed 20

- ABC Webra s TN uplinjačem in eliso.

Miha Ribič

62250 Ptuj

Tel.: (062) 772-036

PRODAM dve ROBBE-jevi jadralni le¬
tali RC-Uno, opremljeni z napravo za
RV Robbe Eco 40 MHz, primerno za
učenje. Prodam tudi motorno letalo Ra¬
dar s 3,5-cm 3  motorčkom, komplete
akrobatskega letala na 6,5-cm 3  motor,
motor OS MAX 10 FP-S, trup za ja¬
dralno letalo iz epoksidne smole z raz¬
ponom kril do 3,5 m in trup za jadralno
letalo ASW 17 z razponom kril 4 m.
Bogo Štempihar
Krpanova 5
61370 Logatec
Tel.: (061) 741-435

KUPIM kasete za računalnik Amstrad
464 plus.

Peter Alešnik

Mestne njive 3

68000 Novo mesto

Tel.: (068) 28-221 (po 16. url)

PRODAM računalnik Commodore 64,
disketno enoto 1541, kasetnik, dve
igralni palici, prenosni televizor, prek
200 iger na kasetah in disketah, turbo
modul in vso literaturo. Cena 500 DEM.
Tel.: (067) 56-811 (popoldne)

SNEMAM igre in programe za Commo¬
dore 64 na disketah in kasetah. Zahte¬
vajte brezplačen katalog.

D-SOFT
Dejan Hozjan
Hotiza 191
69220 Lendava
Tel.: (069) 76-364

PRODAM skupaj ali posamezno: ZX
Spectrum, č/b televizor z diagonalo
ekrana 31 cm in kasetofon. Cena po
dogovoru.

Franc Lekše

Prešernova 47

61410 Zagorje ob Savi

Tel.: (0601) 62-462 (od 17.-20. ure)

PRODAM devet mesecev star računal¬
nik Commodore 64, kasetnik, dva mo¬
dula, dve igralni palici in 66 kaset. Cena
z enim modulom je 43.000, z dvema pa
45.000 SIT.

Rihard Huzimec
Gornji Lakoš 106/A
69220 Lendava
Tel.: (069) 76-235

28 • TIM 8 • april 1993

RADIJSKO VODENTE

Test
vezja
RSC 200

Vezje RSC 200 (FUTABA/ROBBE) je
daljinsko krmiljeno stikalo, namenjeno
vklapljanju in izklapljanju električnih po¬
rabnikov, kot je npr. pomožni elektromo¬
tor v jadralnih modelih, pogonski elektro¬
motor čolnov itd. V reviji TIM smo že
opisali podobno vezje (TIM XXXVI), to¬
krat pa predstavljamo še uspešno kon¬
kurenco, ki jo je pri nas mogoče dobiti za
50 DEM (v tolarski protivrednosti).

Slika 1: Vezje RSC 200 skupaj s TIMovima
izvedenkama podobnih vezij

Vezje vsebuje dva monostabilna mul-
tivibratorja, narejena iz integriranega
vezja 4001. Vhodni signal proži oba. Ča¬
sovna konstanta prvega je približno
1,5 ms, kar naj bi ustrezalo srednji legi.
Drugi multivibrator obenem primerja dol¬
žini vhodnega impulza (povelja) z dol¬
žino, ki jo daje prvi multivibrator. Ta je
stalna. V primeru, ko je dolžina povelja
daljša od dolžine normale (MV1), se
MV2 preklopi in posreduje signal prek
tranzistorja releju, ki preklopi svoj kon¬
takt. Ker lahko časovno konstanto pr¬
vega multivibratorja spreminjamo, to po¬
meni, da lahko izbiramo točko preklopa.

l/l

KiKiKa

AMR

Vezje 4001 (oziroma oba multivibra¬
torja) ima napajanje stabilizirano s po¬
močjo zener diode tako, da je delovanje
bolj stabilno. Rele je robusten (glej risbo
3) ter po masi in prostornini pomeni 90%

vsega vezja. Je tipa FEME (italijanske
proizvodnje) MZP A 001-4116 z dvema
preklopnima kontaktoma in 5,2-V navit-
jem. Tak rele seveda rabi moč; ob
vklopu »vleče« kar 150 mA. To se sicer
zdi veliko, vendar vemo, da teče pogon¬
ski motor npr. v jadralnem modelu naj¬
več deset minut. V tem času pa je vezje
iz sprejemniške baterije »porabilo« manj
kot 30mAh, kar je zares malo.

Zmogljivost enega kontakta je 16 A,
čeprav pri firmi ROBBE za vzporedno
vezavo obeh kontaktov navajajo zmoglji¬
vost 50 A! Kljub vsemu ni vzroka za
strah, saj naši motorčki redkokdaj prese¬
žejo tok 20 A, 30 pa zanesljivo nikoli;
vsaj med normalnim obratovanjem ne.

i

Vezje je narejeno v zelo kakovostni
tehniki SMD. V tej tehniki je tudi trimer-
potenciometer za nastavljanje točke pre¬
klopa vezja. Čeprav je boljše vrste (ker-
metni), ga je vseeno priporočljiveje pu¬
stiti čim bolj na miru. To je zlato pravilo
za vsa taka vezja, vključno z zveznimi
regulatorji, polnilci itd. Ko ga enkrat na¬
stavimo, se ga ne dotikajmo več.

Da bi naredil vtis, je proizvajalec na
škatlo napisal dva zveneča izraza:
OPTO in BRAKE. Ker se rele napaja kar
iz sprejemniške baterije, to pomeni, da je
tokokrog pogonskega motorja galvansko
ločen od napajanja sprejemnika. Poraba

Slika 3: »Drobovje« vezja RSC 200

vezja je sicer nekoliko večja (rele), zato
pa je vezje lahko preprostejše. Tako loči¬
tev so imenovali OPTO, kar sicer po¬
meni ločevanje tokokrogov s pomočjo
optičnega sklopnika.

Izraz BRAKE pomeni, da motor ob
izklopu zavremo, kar naredimo tako, da
kolektor kratko sklenemo. To je pri mo¬
delih z zložljivim vijakom nujno potrebno,
sicer se le-ta noče zložiti. Centrifugalna
sila ga namreč drži odprtega, zato ga
zračni tok vrti. Ker pa se vrti, se zaradi te
sile noče zložiti, če ga prisilno ne za¬
vremo. Tako vrteč vijak pomeni precej¬
šen zračni upor.

Risba 4: Vezava z zavoro

Na risbi 4 so vezi, kjer teče večji tok,
narisane odebeljeno. To pomeni, da mo¬
rajo biti te žice debelejše (2,5 mm 2 ). Mo¬
torju prihranite nekaj življenjske dobe, če
v zavorno vez vključite upor 1-2,2 Q
/1 W ali žarnico 6V/3W ter tako omejite
tokovni sunek. Vrednost tega upora do¬
loča zaviranje; če je prevelika, se listi
vijaka nočejo zložiti!

OPOZORILO: Posebej moram opozo¬
riti na vklop oziroma start. Takrat je tok
največji, zato trpita tako pogonski motor
kot kontakt releja. Pri takem načinu
vklopa, t j. bodisi z relejem ali pa z mikro-
stikalom, moramo obvezno uporabljati
elastično sklopko med motorjem in po¬
gonskim vijakom. Propeler naj ne bo ta¬
koj na osi motorja! Pri prvih modelih na
električni pogon so na to zelo strogo
pazili in vodilne firme (Graupner, Multi-
plex, Robbe itd.) imajo v svojih kompletih
tudi take sklopke. Če pa je propeler ne¬
posredno na osi oziroma je povezava
toga, moramo poskrbeti za t.i. mehki
start, ki pa ga zmore samo zvezni regu¬
lator ali podobna vezja!

Na koncu si oglejmo še tehnične po¬
datke:

Mere

Masa brez kablov
Poraba v mirovanju
Poraba

(rele pritegnjen)
Zmogljivost preklopa

38 x 35 x 15 mm
28 g
8 mA

150 mA
32 A (50 A)

dr. Jan I. Lokovšek

TIM 8 • april 1993 • 29

RADIJSKO VODEN JE

Dodatek regulatorju
TIM CV

Pravzaprav gre za spremembo ozi¬
roma izboljšavo načrta zveznega regula¬
torja TIM CV. Njegovo slabost, da ob
izklopu močno požene motor in ga vrti še
nekaj deset sekund, je mogoče odpraviti
z majhno spremembo v načrtu.

gim mirovnim kontaktom ob izklopu re¬
gulatorja kratko sklenili emiter in kolektor
transistorja T1, toda to je že druga
zgodba.

Moj mlajši modelarski kolega, A. Gor¬
kič, je ta popravek naredil tako ele-

go

Risba 2. Položaj SMD upora na ploščici
tiskanega vezja

30V

Vsega je kriv kondenzator C4, ki
ostane nabit še nekaj časa potem, ko
stikalo S že razklenemo. Ker se takrat
zapre tudi transistor T1, naraste nape¬
tost na kolektorju in tako odpre moč¬
nostne FET tranzistorje T2 do T7; motor
potem teče, dokler je na C4 dovolj nape¬
tosti. Če kondenzatorju C4 vzporedno
vežemo upor 33-47 kQ, ga bo ta po
izklopu izpraznil v nekaj desetinkah se¬
kunde; motor bo poslej samo veselo
»zapel« in nato utihnil. To je najprepro¬
stejša rešitev. Seveda bi lahko uporabili
tudi dvojno preklopno stikalo ter z dru-

gantno, da res zasluži pozornost: na
spodnjo stran ploščice je med sponki 37
in 38, ki sta obenem tudi sponki konden¬
zatorja C4, preprosto prispajkal SMD
upor, kar kaže risba 2.

Izvedenka regulatorja TIM CVI z optič¬
nim sklopnikom na začetku tega pri¬
spevka opisane pomanjkljivosti nima.
Tam se motor izklopi takoj, ko razkle¬
nemo stikalo.

dr. Jan I. Lokovšek

Modelarski triki

Stikala

Stikalo, ki je neogibni del vsake na¬
prave za radijsko vodenje, nam večkrat
dela skrbi in težave. Od njega zahte¬
vamo, da je priročno, čim manjše in po
možnosti nepokvarljivo, predvsem pa se
mora dobro podati modelu; ne sme pre¬
več moleti iz trupa in biti mora odporno
na vlago, vodo ter umazanijo. Letalski
modelarji stikalo najraje montirajo v mo¬
del in na površino potegnejo le vzvod.

Ta rešitev, ki je skicirana na risbi 1, bi
bila uporabna tudi v brodarskem mode¬
larstvu, če bi le puša dobro tesnila. Naj¬
večkrat raje namakamo drsna stikala,

Risba 1. Povezava z vzvodom

čeprav obstajajo tudi manj elegantne,
a vendar dobre rešitve. Uporabimo lahko
npr. klasični priključek, pa tudi tisti za
servomehanizme so dovolj dobri. Zale¬
pimo ga v steno modela, da tesni. Vklop
izvedemo z drugim delom priključka, ki
ima kratko vezane sponke. Če namesto
dveh uporabimo štiri sponke, je zaneslji¬
vost večja.

prevezava

Risba 2. Rešitev s priključki

30 • TIM 8 • april 1993

RADIJSKO VODENJE

Taki pristopi so primerni samo za
manjše tokove, npr. za vklop sprejemni¬
kov za vodenje, pri večjih tokovih pa smo
uporabili kar t.i. AMP faston priključke, ki
so sicer običajni sestavni del avtomobil¬
ske električne napeljave. Enega prile¬
pimo v steno modela, drugega pa pu¬
stimo kar na kablu.

Risba 3. Rešitev za tokove do 30 A

Trajnost takih rešitev v ladijskem mo¬
delarstvu ni ravno najboljša, in stikala, ki
jih ves čas obliva voda, tako zdržijo le
nekaj tekem ali kvečjemu eno sezono.

hermetični kontaktnik

Risba 4. Vklop sprejemnika za ladijski
model

Brez dvoma je najboljša rešitev upo¬
raba hermetičnega kontaktnika (reed re¬
leja) in magneta, ki jo kaže risba 4.

Kontaktnik je na notranji, magnet pa
na zunanji strani modela. Ko magnet
bodisi zasukamo ali kako drugače pritr¬
dimo nad kontaktnik, ta sklene tokokrog.
Voda in vlaga tako vedno ostaneta zunaj
in ne prodirata skozi stikalo v notranjost.

Hermetični kontaktnik dobite v trgovini
HTE na Roški cesti v Ljubljani, magnet
pa je lahko kakršen koli, tudi tak za
zapiranje vrat pri omarah.

Risanje vezij SMD

Velikokrat se zgodi, da želimo na hitro
narediti ploščico za SMD vezje, pa pri
tem iz katerega koli vzroka ne moremo
uporabiti fotopostopka. Pomagamo si
lahko s preprostim orodjem. To je ostra
šivanka ali bucika, ki jo vpnemo v pa¬
tentni svinčnik ali posebej v ta namen
narejeno držalo. Vezje najprej narišemo
- lahko kar s svinčnikom za risanje vezij,
čeprav je le-ta predebel. Počakamo ne¬
kaj minut, da se barva posuši, nato pa se
lotimo popravljanja z našo konico. Pri
tem si pomagamo z lupo, delovna povr¬
šina pa naj bo dobro osvetljena. S ko¬
nico odpraskamo barvo povsod tam, kjer
je ne sme biti, in tako odpravimo neže¬
lene stike, napake itd. Če se nam zgodi,
da kje odstranimo preveč, spet vza¬
memo svinčnik in ves postopek ponav¬
ljamo, dokler nam vezje ni všeč. Šele
potem se lotimo jedkanja. Popravljanje
s svinčnikom in konico je namreč veliko

preprostejše od kasnejšega praskanja
po že zjedkanem vezju.

Spajkanje elementov SMD

Pri sestavljanju SMD vezij se nam za¬
radi nepazljivosti nadvse rad naredili stik
prav tam, kjer ga ne sme biti. Poma¬
gamo si tako, da tisti sestavni del neko¬
liko dvignemo stran od povezave, s ka¬
tero ne sme priti v stik. Pred vnovičnim
spajkanjem nanesemo na kontaktni bla¬
zinici (A in C) nekoliko cina in za enako
debelino bo sedaj ta del višji od vezi B,
s katero ne sme priti v stik.

UPOR


1EŽ

A — - B - ^ -

PLOŠČICA -

premik v desno

:^WavM

& — -C

Risba 5. Zgornji del slike prikazuje nor¬
malno montažo elementa, spodnji del pa
odmaknjen in dvignjen element. Blazinica
C je že prispajkana, A pa še ne, zato se vidi
oblika cina na njej; končna oblika stika je
le nakazana. Upor je sedaj toliko dvignjen
nad povezavo B, da neželen stik ni več
mogoč.

dr. Jan I. Lokovšek

Naredimo ekslibris!

Ta čudna beseda izvira iz starega latinskega je¬
zika: »ex« pomeni iz, »libris« pa knjige. Če obe
besedi združimo, dobimo »izmed knjig«, kar nam še
ne pove veliko.

Sodobni ekslibris je listek, na katerem je v latinš¬
čini napisano »ex libris« ali slovensko »iz knjig«,
zraven pa je ime lastnika ekslibrisa. Ta listek nale¬
pimo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. Ker
je na njem naše ime, smo s tem označili, da smo
lastniki te knjige. Včasih so se nekateri nekoliko
poigrali in na ekslibris napisali »iz moje knjižnice«,
da je torej knjiga iz knjižnice tistega, katerega ime je
napisano na ekslibrisu. Nemci so radi napisali »mein
Buch«, kar pomeni »moja knjiga«.

Če bo prijatelj pozabil, kdo mu je posodil knjigo,
pa bo v njej videl ekslibris, bo takoj vedel, komu jo
mora vrniti.

Okras knjige

Na ekslibrisu je res lahko samo ime lastnika in
latinski napis, vendar se izdelovalci ekslibrisov
- med njimi so velikokrat tudi znani umetniki - potru¬
dijo še bolj. Poleg dolgočasnih napisov naredijo lepo
sliko. To je lahko prijetna rožica, potoček v gozdu ali
kar koli, kar ekslibris okrasi, obenem pa okrasi tudi
knjigo. Lep ekslibris je knjigi okras; polepša jo pov¬
sem drugače, kot s kemičnim ali navadnim svinčni¬
kom načečkan podpis.

Zaželeno je tudi, da risba v ekslibrisu nekaj pove
o lastniku knjige. Motivi na ekslibrisih so lahko zelo,
zelo različni. V tem je tudi čar, saj lahko premišlju¬
jemo, kaj pomenijo in zakaj so sploh uporabljeni.

Poiščimo kos linoleja ali plastike, ki ni pretrda.
Potrebujemo tudi grafične nožke, s katerimi bomo
vrezovali. Kdor ni tak mojster, da bi kar brez pripo¬
močkov rezal motiv in črke, naj s svinčnikom nariše
na linolej ali drugo ploščo motiv in tisto, kar je treba
na ekslibris napisati. Potem začnemo rezati po teh
obrisih; nekaj izrežemo, drugo pa pustimo.

Kar bomo kasneje premazali s tiskarsko barvo,
pustimo neizrezano, ostalo pa izrežemo. Ko ploščo
namažemo, obrnemo in pritisnemo na papir, dobimo
odtis. Na papirju se bo poznalo tisto, česar nismo
izrezali. Za dobre odtise bo treba nekaj potrpljenja in
vaje. Barve ne sme biti niti preveč niti premalo,
pritisniti ali z valjarjem povaljati jo je treba ravno prav
močno, potem pa papir previdno odtrgati od linoleja
ali druge plošče in ekslibris pustiti, da se posuši.

Omenimo še drobno »skrivnost«. Pri vrezovanju
črk moramo te obrniti narobe ali zrcalno. Le tako
bodo potem na odtisu stale pravilno. Npr. ime naše
revije na ekslibrisu ne smemo napisati TIM, ampak
MIT.

V boj z drugimi

Prav sedaj obstaja velika priložnost, da se naši mladi
ekslibristi pomerijo s svojimi vrstniki. Razpisan je nam¬
reč natečaj za Izdelavo ekslibrisov, ki jih bodo nare¬
dili mladi do 15. leta starosti. Jeseni bo v Kamniku
razstava najboljših, pričakujejo pa ekslibrise iz številnih
slovenskih in tujih šol. Do 24. maja 1993 je treba
poslati po dva odtisa ekslibrisa, ki ne sme biti večji
od 10x15cm, na naslov: Osnovna šola Komenda-
Moste, Moste 40, 61218 Komenda. Na hrbtni strani
vsakega ekslibrisa morajo biti s svinčnikom napi¬
sani naslednji podatki:

- Ime In priimek Izdelovalca ter njegov natančen
naslov,

- Ime šole, kraj, ulica, razred, ime likovnika ali
tistega, ki je pomagal pri nastajanju ekslibrisa,

- grafična tehnika - linorez, lesorez (risb s svinč¬
nikom ali peresom ne bodo sprejemali).

Kaj pa motiv? Lahko je sicer kakršen koli, vendar je
prav letos v Sloveniji leto turizma, zato posebej priporo¬
čajo motiv »moj kraj«. Izberemo lahko tisto, kar imamo
v svojem kraju najraje, kar bi s ponosom pokazali prijate¬
lju, ki bi nas obiskal, in podobno.

Sedaj pa kar hitra k delu! Jeseni se vidimo v Kamniku.

Rajko Pavlovec

TIM 8 • april 1993 • 31

ELEKTRONIKA

Zvočno stikalo

A &

C2

r

y~0B


R1

R2

X

■4t)

R3

C1

X-1_I-"

J^-w—

R4

R5

,D3

A

X

-05V

T2

Rele


-o

SEZNAM ELEMENTOV

R1 = 18k$ž
R2 = 5,1 kfi
R3 = 2,2 k£i
R4 = 1 k£i

R5 glej besedilo / 2W

C1 = 33 nF
C2 = 220 pF/16 V

D1, D2 - 1N4148
D3 5 V zener dioda

Z uporabo integriranega vezja SN
7474 (dvojno monostabilno vezje tipa D)
lahko naredimo preprosto zvočno sti¬
kalo. To vezje ob dovolj močnem zvoč¬
nem signalu sproži rele, ki nato vklopi ali
izklopi nanj priključeno napravo. Za
sprožitev releja zadošča plosk z rokami,
glasen vzklik ali podoben zvočni signal.
Vezje je namenjeno predvsem amater¬
ski uporabi, vendar ga lahko s pridom
izkoristimo tudi za krmiljenje zahtevnej¬
ših aparatur. Zanimiv je model avtomo¬
bila na električni pogon, ki ob plosku
začne voziti, ob ponovnem plosku pa se
ustavi. Še bolj nenavadno je, če zvočno
stikalo uporabimo za vklapijanje in iz¬
klapljanje luči v sobi. Preden stopimo
v sobo, preprosto plosknemo, in luč se
prižge; ko nam ni več do svetlobe, spet
plosknemo - in luč ugasne.

Oglejmo si način delovanja napravice.
Ogljeni mikrofon, kakršne najdemo v te¬
lefonskih aparatih, pretvarja zvočno va¬
lovanje v šibek električni signal. Prepro¬
sta ojačevalna stopnja s tranzistorjem
T1 ojačuje šibke spremembe električ¬
nega toka, ki teče skozi mikrofon. Če je
zvok dovolj močan, doseže električna
napetost na izhodu ojačevalnika (kolek-
tor tranzistorja T1) nivo, ki sproži mono¬
stabilno vezje.

Ob priklopu vezja na napajanje je in¬
verzni izhod prvega monostabila v logič¬
nem stanju 1 (pozitivna napetost), izhod
drugega monostabila pa v logičnem sta¬
nju 0. Zaradi tega je izhodni tranzistor T2
zaprt in rele izklopljen. Ko pa pred mikro¬
fonom plosknemo, prvo monostabilno
vezje zazna spremembo napetosti na
vhodu in generira kratkotrajni napetostni
impulz, ki povzroči spremembo logič¬
nega stanja drugega monostabilnega
vezja. Prehod izhoda drugega monosta¬
bila iz logičnega stanja 0 v logično stanje
1 odpre izhodni tranzistor, ta pa požene
električni tok skozi navitje releja. Kon¬
takti releja se sklenejo in npr. luč v sobi
zagori.

Pri vnovičnem zvočnem signalu prvo
monostabilno vezje spet generira pro-
žilni impulz, ki povrne izhod drugega mo¬
nostabilnega vezja v prejšnje logično
stanje. Rele se s tem izklopi in luč
ugasne.

Uporabimo lahko kateri koli rele, ki
ustreza zahtevani napajalni napetosti.
Ker najvišja napajalna napetost integri¬
ranih vezij tipa SN 74xx znaša 5 voltov,
moramo poiskati rele, ki preklaplja že pri
tej, razmeroma nizki napetosti. Če nam
takega releja nikakor ne uspe najti, lahko

vzamemo tudi rele za višjo napetost, pri
čemer ustrezno povečamo napajalno
napetost Ub (največ na 12 V). V tem
primeru seveda ne smemo pozabiti na
preprosto vezje, ki zniža napajalno na¬
petost na 5 V in s tem kljub višji napetosti
napajalnika zagotovi nespremenjeno de¬
lovanje elektronskega vezja.

Takšno vezje je preprost napetostni
stabilizator z zener diodo, ki zagotavlja
stalno napetost (Uz) 5 V, pri tem pa upor
R5 prevzame razliko napetosti (Ub - Uz)
in hkrati omejuje tok skozi zener diodo.
Zato je njegova upornost odvisna od iz¬
brane napajalne napetosti in od električ¬
nega toka, ki ga potrebuje elektronsko
vezje. Če predpostavimo, da vezje po¬
trebuje 50 mA toka, kar je več kot dovolj,
lahko upornost upora R5 izračunamo po
preprosti formuli: R5 = (Ub - Uz)/50mA
= (Ub - Uz) x 20. Z višanjem napajalne
napetosti seveda ne smemo pretiravati,
saj se že pri 10 V na uporu R5 porablja
1W moči, kar upor močno segreva.

T1 = BC109, BC414 ali podoben
T2 = BC109, BC140
IC1 = SN 7474

Mik. telefonski mikrofon

Vezje za znižanje napajalne napetosti
priključimo med točki A in B.

Ploščico tiskanega vezja naredimo na
mehanski način, ki je bil opisan v febru¬
arski številki revije TIM. Na njej je poleg
ostalih elementov predviden tudi prostor
za elemente vezja z zener diodo. Če
napajamo napravico z napetostjo 5 V,
teh elementov preprosto ne prispaj-
kamo. Namesto upora R5 vstavimo krat-
kospojnik.

Elektrolitski kondenzator C2 je ko¬
ristno uporabiti v vsakem primeru, saj
s svojo razmeroma veliko kapacitiv-
nostjo stabilizira napajalno napetost, kar
zagotavlja tudi stabilnejše delovanje ce¬
lega vezja.

Miha Zorec

32 • TIM 8 • april 1993

ELEKTRONIKA

Mala šola
elektronike (4. dei)

Polprevodniški
elektronski elementi

V elektrotehniki poznamo izolatorje in
prevodnike. Med prve in druge uvrš¬
čamo polprevodnike, ki niso ne popolni
izolatorji, pa tudi ne dobri prevodniki
električnega toka. Njihova specifična
upornost se giblje med 1 Qcm in
100MQcm (ohm x centimeter).

Specifična ali lastna upornost  je enaka
upornosti vodnika, dolgega eno enoto in
s prečnim prerezom ploščinske enote.
Stvar je videti precej zapletena, vendar
nam je vse jasno, če pogledamo, kakšno
enoto ima specifična upornost. V elek¬
troniki merimo dolžine vodnikov v metrih,
preseke pa v kvadratnih milimetrih
(mm 2 ), zato ima specifična upornost
enoto fi mm 2 /m (ohm x kvadratni milime¬
ter na meter). Za primer si oglejmo spe¬
cifično upornost dobrega prevodnika,
kakršen je npr. baker, in dobrega izola¬
torja, kot je npr. steklo. Baker ima speci¬
fično upornost 10- 6 Qcm, kar pomeni, da
ima kocka bakra s stranico 1 cm upor¬
nost 0,000001 ohma. To je zelo majhna
upornost. Nasprotno ima steklo izredno
veliko specifično upornost 10 14  Qcm (ena
s 14 ničlami).

Popolnoma čisti polprevodniki spa¬
dajo med izolatorje. Pod raznimi vplivi,
kot so toplota, svetloba in električna po¬
lja, pa spremenijo svoje lastnosti; posta¬
nejo bolj ali manj prevodni. Zlasti na
njihovo prevodnost vplivajo razne pri¬
mesi. V tehniki uporabljamo polprevod¬
nike že dolgo; iz najstarejše dobe radio-

tehnike poznamo kristalni detektor ali
svinčev sijajnik. Z njim je bilo mogoče
usmerjati šibke visokofrekvenčne va¬
love, ki jih oddajajo radijski oddajniki.
Vzporedno s svinčevim sijajnikom se je
kmalu pojavil še selen ali bakrov oksidu-
lum. Rekli so mu tudi suhi usmernik.
Uporabljal se je in se ponekod še upo¬
rablja za usmerjanje velikih električnih
tokov.

Zadnje čase sta v polprevodniški teh¬
nologiji prevzela vodilno vlogo germanij
in silicij. Iz teh dveh polprevodniških ma¬
terialov in raznih primesi so narejene

SPECIFIČNA UPORNOST ( £1 cm )
BAKER

UPOROVNI MATERIALI

NEČIST GERMANIJ
ČIST GERMANIJ

SILICIJ

LES

PLASTIKA
STEKLO
SLJUDA

SPECIFIČNA PREVODNOST :
a=lem

a

LAJ

- 10 4 ft^ 2

<

NEČISTI < ČISTI
POLPREVODNIK

^ STEKLO

diode, tranzistorji, integrirana vezja, mi¬
kroprocesorji itd.

Diode

Skoraj vsak, ki se vsaj malo zanima za
elektroniko, je že slišal za diodo. Ime je

ZAPORNA POLARIZACIJA

A i

PREVODNA POLARIZACIJA

TIM 8 • april 1993 • 33

ELEKTRONIKA

ta izredno razširjen polprevodniški ele¬
ment podedoval še iz časa elektronk
- steklenih cevk, ki prijazno brlijo v radij¬
skih sprejemnikih naših babic in dedkov.
Za današnji čas lahko rečemo, da so
elektronke skoraj popolnoma izumrle,
ker so jih izpodrinili manjši, cenejši in
predvsem manj potratnejši polprevodni¬
ški elementi. Izjema so morda le posa¬
mezni vrhunski ojačevalniki s področja
avdiotehnike.

Kaj pravzaprav dioda je in čemu služi?
Že beseda sama pove, da ima dva dela
oziroma dva priključka (di-oda). Glavna
značilnost diode je, da prevaja električni
tok le v eno smer, v nasprotno, zaporno
smer pa električni tok skoraj ne teče
oziroma je zanemarljivo majhen. Glede
na to zanimivo lastnost diodi pravimo
tudi usmerniški element. Kako dioda
»ve«, v katero smer naj prevaja elek¬
trični tok, v katero pa ne, spet najlaže
razložimo s pomočjo vodnega toka.

V svetu mehanike imamo precej me¬
hanskih diod. Ventilček na zračnici na¬
šega kolesa je že ena izmed njih. Ko
zračnico napihujemo, tlačilka potiska
zračni tok skozi ventilček v zračnico. Po
končanem napihovanju isti ventilček pre¬
preči, da bi zračni pritisk v zračnici potis¬
nil zrak v nasprotno smer. Če vam doslej
konstrukcija oziroma način delovanja ko¬
lesarskega ventilčka še ni bila znana, si
ga le dobro oglejte.

Risba 1 kaže diodo za vodni tok.
Njeno delovanje je še bolj preprosto kot
delovanje kolesarskega ventilčka. V
majhen cilinder sta iz zgornje in spodnje
strani napeljani dve cevki. Poleg cevi je
v cilindru še kroglica, ki ima nekoliko
večji premer kot cevki. Med kroglico in
zgornjo cevko je še tanka paličica, ki
preprečuje kroglici prehod v zgornji del
cilindra. Če skozi zgornjo cevko spu¬
stimo vodni tok v cilinder, kroglica zapre
spodnjo cev in s tem prepreči vodnemu
toku, da bi nadaljeval začeto pot. Cilin¬
drična dioda je v tej smeri neprevodna.
Ko spustimo vodni tok skozi spodnjo cev
v cilinder, se kroglica spet pomakne
v smeri vodnega toka, vendar tokrat ne
ustavi vodnega toka, saj ji to preprečuje
paličica v cilindru. Vodni tok kroglico po¬
tisne do paličice, ki jo ustavi, ker pa je
cilinder dovolj širok, vodni tok nemoteno
teče mimo kroglice in nato skozi zgornjo
cev iz cilindra. V tej smeri je cilindrična
dioda prevodna.

Polprevodnška dioda se na popol¬
noma enak način odziva na izmenični
električni tok. Risba 2 prikazuje karakte¬
ristiko polprevodniške diode. Če je dioda
polarizirana prevodno (električni tok teče
od anode A proti katodi K), električni tok
skoraj nemoteno teče. Seveda dioda ne
začne prevajati takoj, temveč šele tedaj,

ko padec napetosti na njej preseže 0,7
V (silicijeve diode) oziroma 0,5 V (ger-
manijeve diode). Padec napetosti na di¬
odi v prevodni smeri je v karakteristiki
izražen kot nekakšno koleno na začetku
krivulje.

To lastnost na preprost način pojas¬
nimo s cilindričnim modelom vodne di¬
ode. Lahko rečemo, da je za pretok
skozi cilinder v prevodni smeri potreben
dovolj velik vodni pritisk (napetost), ki
dvigne kroglico in jo potisne do prečke.
S tem se ustvari padec vodnega pritiska,
ki je potreben, da se cilindrična dioda
odpre. Če polprevodniško diodo polarizi¬
ramo, zaporni električni tok praktično ne
teče. Električni tok, ki teče skozi zaporno
polarizirano diodo, se imenuje zaporni
tok.  Karakteristika na risbi 2 sicer prika¬
zuje nizek električni tok, ki pa je prak¬

tično zanemarljivo majhen vse dokler se
zaporna napetost ne poveča preveč.
Prekomerna inverzna napetost diodo
uniči, ker polprevodniški material ne
more več zadrževati električnega toka.
Posledica je prevajanje diode tudi v za¬
porni smeri, pri čemer izgubi smisel ob¬
stoja. Podobno se zgodi pri povečani
temperaturi.

Nizek električni tok, ki teče v inverzni
smeri, lahko primerjamo s kapljicami
vode, ki se zalezejo pod kroglico in ste¬
čejo po spodnji cevki iz cilindra. Tako
nastali vodni tok v zaporni smeri je torej
posledica slabega tesnenja vodne di¬
ode. Če pa se vodni tok v zaporni smeri
preveč poveča, se cilinder razleti in če
ne želimo imeti hišnega bazena, brž po¬
kličemo vodoinstalaterja.

Miha Zorec

HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING
S PODROČJA ELEKTRONIKE d.o.o.

61000 LJUBLJANA, Roška 19-Tel.: 061/301-178 in 061/301-234-fax.: 061/301-234
Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure

V naši prodajalni lahko dobite:

• kompletne serije logičnih, linearnih in avdio-
videovezij

• mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo

• tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode

• optoelektronske elemente, LED-diode in
displeye

• kristale in filtre

• upore, trimerne potenciometre in kondenza¬
torje

• konektorje in kable

• inštrumente, multimetre in pribor

• programatorje

• hladilna telesa, ventilatorje in ohišja

• spajkalnike in drugo orodje

• strokovno literaturo

Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih
delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji. 5% popusta. Cene kompletov veljajo do
spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS).

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo na dom, objavljamo
naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepi¬
šete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬
ložba Slovenije, d.d., Lepi pot6, 61111 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine, ter si
tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg
tega pa še 20% popust pri nakupu knjig in priročni¬
kov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje
do 5. marca 1993 prispele na naš naslov, bomo
izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo ta mesec izžrebali tri:
UROŠ VRABEC, Selška ul. 61,61291 ŠKOFLJICA
JOŽE SELJAK, Cankarjeva 58, 65000 NOVA GO¬
RICA

MIRAN MUNDA, Sp. Ključarovci 15/a, 62274 VE¬
LIKA NEDELJA

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pismene odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino za prvo/drugo
polletje (ustrezno obkroži) bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:_

Naslov:_

Poštna št. in kraj:_

Datum:- Podpis:

(Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.)

34 • TIM 8 • april 1993

ELEKTRONIKA

Varčno z

Vsakokrat, ko kupujem nove baterije,
me zgrabi slaba volja, saj se mi zdijo
nepopisno drage. Že površen pregled
namreč kaže, da kar precejšnje število
vsakdanjih naprav potrebuje za svoje
delovanje baterijske vložke. Na srečo je
poraba energije npr. pri osebnem kalku¬
latorju ali ročni uri in podobnih pripomoč¬
kih, ki uporabljajo minaturne baterije,
izredno skromna, zato bolj poredko doži¬
vimo udarec po denarnici. Drugače je
seveda s svetilkami, tranzistorskimi
sprejemniki in igračami. Praviloma so
odvržene baterije, ker vsebujejo kadmij
in živo srebro, tudi hudo ekološko
breme, zato jih v mnogih deželah zbirajo
v posebnih zabojnikih (kot npr. star pa¬
pir), končajo pa na posebnih varnih odla¬
gališčih. Pogostim izdatkom za baterije
se lahko izognemo na več načinov. Naj¬
boljši je seveda zamenjava alkalnih ba¬
terij z nikelj-kadmijevimi (Ni-Cd) akumu¬
latorskimi vložki. Žal se začetni izdatek
(morda) poplača šele po nekaj letih, saj
moramo poleg samih akumulatorčkov
kupiti tudi polnilec. Nekoliko na boljšem
so tisti, ki takšno opremo doma že imajo
in delo z njo dobro obvladajo. Polnjenje
in vzdrževanje akumulatorjev le ni tako
zelo preprosto, kot se zdi na prvi pogled.
Nobena umetnost ni nekajkrat površno
napolniti novih akumulatorčkov, pač pa
je teže doseči življenjsko dobo nekaj sto
polnitev.

Žal je delovna napetost Ni-Cd vložkov
le 1,2 V, kar ni povsem zadovoljiva za¬
menjava za 1,5 V, kolikor jih ima stan¬
dardna (Leclanchejeva) baterija. O tem
sem se prepričal, ko sem Ni-Cd celice
viožil v prenosni tranzistorski sprejemnik
sicer priznane japonske firme. Zvok je bil
tako popačen, da je motil poslušanje.
Številni modelarji, ki uporabljajo Ni-Cd
akumulatorje, vedo, da proizvajalci elek¬
tronskih naprav navadno dovoljujejo za¬
menjavo baterij z akumulatorji, manj
znano pa je, da se lahko »napolni« tudi
navadna baterija - čeprav tega njihovi
izdelovalci ne priporočajo. (Več o tem
smo pisali v 5. številki revije TIM, letnik
1989/90.)

Naslednja možnost, ki se ponuja, je
uporaba (komercialnih) usmernikov, ki
spreminjajo izmenično omrežno nape¬
tost 220 V v nizko enosmerno napetost,
potrebno za pogon baterijskih aparatov.
Navadno lahko izhodno napetost usmer¬
nika prilagodimo porabniku. Slaba stran
te rešitve je izguba prenosnosti naprave,
poleg tega pa omrežni priključek tam,

baterijami

kjer bi ga najbolj potrebovali, tj. v naravi,
ni dosegljiv. Tako npr. prenosni radijski
sprejemnik, ki je takorekoč nenadomest¬
ljiv spremljevalec med počitniškim biva¬
njem ob morju ali kje v hribih, še vedno
napajamo z baterijami. Pa ne bi bilo
potrebno! Četrta možnost, ki jo opisujem
tudi v prispevku, uporablja avtomobilski
akumulator. Avto je, vsaj kar se tiče po¬
čitnic v kampu, vedno nekje prav blizu
šotora ali prikolice, elektronsko vezje, ki
poskrbi, da iz 12-voltnega vira napetosti
pridobimo primerno napetost, pa je elek¬
trotehniku kar prva praktična vaja. Izved¬
beni primer uporabljam v gorski počitni¬
ški hišici, kjer navaden avtomobilski aku-
mualtor služi za rasvetljavo in tudi za
napajanje tranzistorskega sprejemnika.
Kako v tem okolju poskrbim za polnjenje
akumulatorja, je že druga zanimiva
zgodba, toda poraba sprejemnika je tako
zelo majhna, da se s tem sploh ne kaže
ukvarjati.

Kot zanimivost omenjam še peto mož¬
nost, ki sem jo nedavno zasledil v reviji
Življenje in tehnika: majhen (stereo!)
prenosni radijski sprejemnik z vgrajenimi
sončnimi celicami. S pomočjo le-teh pol¬
nimo akumulator, ki napolnjen omogoča
kar 7 ur delovanja sprejemnika. Po mo¬
jem mnenju je slabost tega načina le to,
da moramo sprejemnik za več ur nasta¬
viti sončnim žarkom (in nepridipravom),
da zopet napolnimo akumulator. Pa ne
samo to; škodo nam utegne povzročiti
tudi nepričakovana ploha.

Opis delovanja pretvornika

Na risbi 1 je nadvse preprosto vezje, ki
omogoča napajanje prenosnega radij¬
skega sprejemnika iz 12-V avtomobil¬
skega akumulatorja. Klasičen usmernik,
kakršnih smo sicer vajeni, sestavljata
vsaj še omrežni transformator in usmer¬
jevalna dioda, v našem primeru pa oboje
nadomesti akumulator. Ob pogledu na
shemo se kdo utegne vprašati, ali bi bilo
lahko vezje še preprostejše. Akumulator
sam po sebi že pomeni tudi kondenza-

Izvedbeni primer pretvornika

tor; čemu torej kondenzatorja C! in C 2 ?
Integrirano vezje U 1t  ki je elektronski re¬
gulator (risba 2), sestavlja 38 osnovnih
elektronskih elementov (upori, tranzi¬
storji, diode, kondenzator). Ker mora
vezje poskrbeti, da izhodna napetost kar
se le da malo odstopa od zahtevane,
mora zelo hitro reagirati na spremembe
električne napetosti na vhodu in izhodu.

3

Risba 2. Integrirano vezje LM 7806: vezje
in priključki

Prav tu tiči nevarnost, da postane delo¬
vanje vezja nestabilno, da zaniha. To
nevarnost vnaša predvsem induktivnost
vhodnih priključkov, ki jo odpravimo
s kondenzatorjem C^ Kondenzator C 2  ni
tako zelo potreben, vendar v neki meri le
prispeva k stabilnejši izhodni napetosti,
kar pa ima svojo težo ob dejstvu, da je
človeško uho izredno dober zvočni de¬
tektor. Na prej omenjeno neprijetnost
opozarjajo tudi proizvajalci vezja LM
7806 v tehničnih podatkih. Če omenjenih
kondenzatorjev ne bi uporabili, bi vezje
zaradi dolgih priključnih žic med akumu¬
latorjem in sprejemnikom gotovo zani¬
halo. Iz zvočnika bi neprijetno piskalo ali
šumelo, lahko pa bi se zgodilo celo to,
da bi sprejemnik popolnoma odpovedal.

o  *

■o

Risba 1. Shema pretvornika

Ch = 100nF/35 V, kondenzator (10%)
C 2  = 100nF/35V, kondenzator (10%)
K, = vhodni priključek (glej tekst)

K 2  = izhodni priključek (glej tekst)

Ih = LM 7806, integrirano vezje

X

-X

X

X

Izvedba pretvornika

S fotografije lahko ugotovite, kako
sem naredil izvedbeni primer. Konden¬
zatorjema sem skrajšal priključni žički na
približno 1 cm in ju skupaj s priključnima
žicama (povezovalnima kabloma) pri-
spajkal na priključne nožiče integrira¬
nega vezja. Stike sem zavaroval s to¬
plotnimi bužirkami, ki so se potem, ko

TIM 8 • april 1993 • 35

IZDELEK ZA DOM

sem jih segrel s toplim zrakom iz sušilca
za lase, tesno oprijele priključkov. S tem
sem onemogočil nepredvidene, a uniču¬
joče stike. V izvedbenem primeru do¬
datno hlajenje integriranega vezja ni bilo
potrebno, saj poraba ni presegla 50 mA.
Ob nekoliko večji porabi je treba vezje
pritrditi na primerno kovinsko (aluminija¬
sto) ploščo. Kako velika naj bo ta, naj
stari mački izračunajo s pomočjo podat¬
kov proizvajalca, ostali pa lahko velikost
površine določijo z nekaj poskusi. Pre¬
pričan sem, da tudi v vašem primeru
hlajenje ne bo potrebno; pomembno je
le, da ne presežete 1 A porabe.

Vezja zaradi toplotnih izgub ni mo¬
goče uničiti, čeprav temperatura stika
preseže 100°C! Prav nič ne bo narobe,
če vezje pritrdite v primerno ohišje, ki ga
lahko uporabite tudi kot hladilno povr¬
šino. Povezovalni kabel do sprejemnika
naj ne bo daljši od 10 cm, medtem ko je
tisti do akumulatorja lahko dolg tudi ne¬
kaj metrov. Ker so dolgi kabli neprak¬
tični, jih odsvetujem. Kabelske žice naj
bodo primerno trdne; najbolje je upora¬
biti kar dvožilno PVC žico s prerezom
0,75 mm 2 , kakršno uporabljamo pri na¬
miznih svetilkah. Oba konca kabla opre¬
mite z ustreznima priključkoma. S tistim
na strani sprejemnika ne bo posebnih
težav, ker so ti praviloma opremljeni
s standardnimi izvedbami in si odgovar¬
jajoči priključek lahko zlahka priskrbite.
Na strani akumulatorja pa lahko upora¬
bite kar cigaretno priključno pušo. Opo¬
zarjam, da je napačna povezava lahko
usodna in jo raje večkrat prekontrolirajte,
predno vključite sprejemnik.

V svojem primeru sem uporabil inte¬
grirano vezje LM 7806, ker sem pač
potreboval 6-V napajalnik, dobiti pa je
mogoče tudi vezje za 5, 8 12, 15, 18 in
24 V izhodne napetosti.

Naloga je torej preprosta in za njeno
izvedbo potrebujemo le dobro uro časa.
V ničemer ne omejujmo osnovnih lastno¬
sti (prenosnega) sprejemnika; izvleči
moramo le napajalni kabel.

Pa mnogo zabave pri delu!

Jernej Bohm

TIMOVI OGLASI

UGODNO PRODAM dva Ni-Cd akumu¬
latorja Panasonic 7,2 V/1600 m Ah,
9,6-V motor Speed 700 Turbo, model
tekmovalnega čolna, nov 6,5-cm 3  letal¬
ski motorček (16000 vrt/min, 1,1 KM) za
samo 110 DEM v tolarski protivredno¬
sti, malo rabljen letalski akrobatski mo¬
del Trainer (1200 mm, primeren za mo¬
torje 3,5-5 cm 3 ) za 150 DEM ter povsem
nove modele Taxi, Micro Racer, Verso,
OB 2500, ASW 17, F 15 Eagle in Unlimi-
ted V. P.

Tadej Šterk
Na Zavrteti 5
61230 Domžale

Solnica

Za izdelavo solnice potrebujemo po¬
leg materiala, naštetega v kosovnici, še
lepilo za les, nitrolak, smirkov papir in
lepilo OHO, od orodja pa krožno žago in
žago lisičji rep, oblič ali skobeljni stroj,
vrtalnik, svedre za les 0  2, 10 in 24 mm,
svinčnik, ravnilo, šestilo, škarje, kladivo,
kombinirane klešče in rašpo.

Za podstavek (1) vzamemo primerno
smrekovo desko, jo poskobljamo na de¬
belino 20 mm ter odžagamo na širino
120 mm in dolžino 150 mm. Zgornje ro¬
bove posnamemo pod kotom 45' ter oz¬
načimo položaj korita (2, 3) in središča
lukenj za noge. Izvrtamo jih s svedrom

0  10 m. Daljšo letvico poskobljamo na
debelino 5 mm in širino 20 mm, iz nje
z lisičji repom nažagamo dele 2 in 3 ter
jih zlepimo v obliko korita.

Za izdelavo pujskov potrebujemo de¬
belejši kos bukovega lesa, ki ga poskob¬
ljamo na mere 38 x 42 mm in od njega
odžagamo dva 77 mm dolga kosa.
V vsakega s svedrom 0  24 mm z vrha
izvrtamo 65 mm globoko luknjo, z na¬
sprotne strani dve oziroma štiri 2-mm
luknjice in od strani štiri 10-mm luknje za
noge (6). Narisano obliko glave pujska
dosežemo z rašpanjem ali brušenjem na
tračnem brusilniku. Posneti moramo vse
ostre robove.

Korito prilepimo na podstavek z lepi¬
lom za les. Noge pujskov (6) naredimo iz
lesenih moznikov s premerom 9 mm, ki
jih odžagamo na potrebno dolžino in pri-

55

Poaled A

36 • TIM 8 • april 1993

IZDELEK ZA DOM

lepimo v luknje na trupu. Vse površine
zgladimo s finim smirkovim papirjem ter
(z izjemo lukenj v pujskih, ki jih bomo
kasneje napolnili s soljo oziroma po¬
prom) prelakiramo. Ko se lak posuši,
pojskoma z lepilom OHO prilepimo še iz
usnja izrezana ušesa.

Zamaška (7) naredimo iz plutovinastih
zamaškov buteljčnih steklenic. Odre¬
zana koluta, debela 15 mm, prevrtamo
s svedrom 0 2 mm, skozi dobljeni luknji
pa potegnemo 1 mm debelo pocinkano
žico in jo s kombiniranimi kleščami obli¬
kujemo v zanko (8).

Na koncu pujska z dvema luknjicama
(5) napolnimo s poprom, tistega s štirimi
luknjicami (4) s soljo, v korito pa damo
zobotrebce. Dobili smo prikupno solnico,
ki bo lep dodatek k pogrnjeni praznični
mizi, hkrati pa je bo kot darila vesela
vsaka gospodinja.

Jelka Šenk

Kosovnica

Št.

Element

Mere v mm

Material

Kosov

1 podstavek

2 daljša stranica korita

3 krajša stranica korita

4 pujsek za sol

5 pujsek za poper

6 noga pujska

7 zamašek

8 zanka

9 uho pujska

20 x 120 x 150
2 x 20 x 90
5 x 20 x 30
38 x 42 x 77
38 x 42 x 77
0 9 x 25
0 24 x 15
0 1  x 110

smrekovina

smrekovina

smrekovina

bukovina

bukovina

bukov moznik

plutovina

pocinkana žica

usnje

TIMOVI OGLASI

BUBBLE SOFT prodaja najnovejše in
tudi nekoliko starejše računalniške
igre (Narc, Pang, E-swat, Golden axe.
Fina! fight...). Posneta kaseta stane
200 SIT (+ ptt), posneta disketa pa 150
SIT (+ ptt).

Tel.: (068) 51-687

PRODAM dobro ohranjeno Rogovo
otroško dirkalno kolo Junior na deset
prestav. Cena po dogovoru.

Matej Llpoglavšek
Cesta 1. maja 67
64000 Kranj
Tel.: (064) 327-390

NUJNO prodam malo rabljeno dvoka-
nalno RV napravo FUTABA/ROBBE
z dvema servomotorjema. Cena 130
DEM.

Boris Mravljak
Gozdarska pot 12
62390 Ravne na Koroškem

PRODAM popolnoma novo in še nerab¬
ljeno RV napravo Graupner FM-314 za
samo 200 DEM.

Tomaž Furlan
Pregljev trg 2
65220 Tolmin

Tel.: (065) 81-054 (popoldne)

TIM 8 • april 1993 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Modni

dodatki

Zapestnica

Menda je letos zelo moderna zapest¬
nica iz svilenega ali žametnega traku. Ta
je lahko svetle ali temne barve (oranžna,
rožnata, rumena ali rdeča). Za izdelavo
take zapestnice potrebujemo naslednji
material:

- dober centimeter širok svilen ali ža¬
meten trak, dolg toliko, da ga ovijemo
okoli zapestja, in podaljšan za dva
centimetra,

- podoben, vendar 15 cm dolg trak
v drugi barvi za rožico kot okras na
zapestnici (za več cvetov potrebujemo
ustrezno število takih trakov),

- perle s premerom 2-3 mm,

- manjše pritiskače in

- sukanec.

rožice

Trakova obrobimo, da se ne bosta
cefrala, pa tudi lepšega videza bosta. Na
oba konca traku našijemo moški in žen¬
ski pritiskaš, tako da trak lahko zapnemo
okoli zapestja. Če bo zapestnica širša
(več kot centimeter), potem moramo na¬
njo prišiti dva para pritiskačev. Šive, ki
držijo pritiskaš, zakrijemo z našitkom
treh perl, razvrščenih v obliki trikotnika.
Na sredino tako nastale zapestnice naši¬
jemo rožico, ki naj bo drugačne barve
kot je podlaga. Naredimo jo tako, da trak
naberemo in oba konca zašijemo sku¬
paj. Sredino polepšamo z majhno perlo,
ki predstavlja cvetni pestič. Cvet (lahko
so tudi trije) našijemo na sredino traku
zapestnice. Če bo zapestnica brez rožic,
jo okrasimo z raznobarvnimi perlami, ki
jih prišijemo v različnih oblikah.

Okrasna lasnica

Na podoben način kot zapestnico, na¬
redimo tudi okrasno lasnico. Zanjo po¬
trebujemo navadne (črne) lasnice, svilen
trak, sukanec, perle in lepilo.

rožica

kapljica lepila

Iz svilenega traku naberemo rožo, ki ji
na sredini dodamo perlo. S sukancem jo
pritrdimo v bližino kolena lasnice, stik pa
utrdimo s kapljico lepila. Namestimo
lahko enega ali več cvetov.

Lasnica se skrije v laseh, kar pa ne
velja za svileno rožico, ki obrača pozor¬
nost nase.

Rasa Bohm

Za najmlajše

Kranjska mlekarna je dala na trg nov jogurt
v t.i. družinski dozi. Njen lepo oblikovan pro¬
zoren pokrovček je mogoče koristno upora¬
biti, npr. za okvirček majhne slike. V žleb ob
robu vstavite debelejšo volno ali 6 mm debelo
vrvico takšne barve, ki se bo skladala z bar¬
vami slike v okvirčku. Na skici je prikazana

rožica, ki jo prerišite in pobarvajte po lastnem
okusu, sliko pa lahko izrežete tudi iz razgled¬
nice ali večje fotografije. Kos tršega papirja
oblikujte v obešalo in ga s selotejpom prilepite
na hrbtno stran slike.

Morda bo vaša sobica s tem drobnim izdel¬
kom postala še lepša.

Anton Pavlovčič

Papp-

mache

Papier mache so odkrili leta
1740 v Franciji. Židko maso iz na
koščke natrganega in v vodi raz¬
močenega papirja so pomešali
z vezivnimi sredstvi - lepilom (klej,
škrob) in polnilom (kreda, mavec,
glina). Dobljeno vlažno zmes so
oblikovali z rokami ali pa so jo pre-
šali v naoljene kalupe. Osušen iz¬
delek, ki sta ga odlikovali pred¬
vsem majhna teža in velika trd¬
nost, so nato še barvali in lakirali.

Na opisani način so nastajali najra¬
zličnejši predmeti in okraski
- igrače, šatulje, figure, posode,
okvirji, dekoracije na pohištvu in
stropih, scenska oprema ter imita¬
cije slonovine, roževine, lesa, por¬
celana in kovin. Priprava mase je
zahtevala kar precej dela, poleg
tega pa se je v kasnejših letih poja¬
vilo toliko novih materialov s po¬
dobnimi lastnostmi, da je papier
mache skoraj popolnoma izgubil
svoj namen oziroma pomen in so
ga začeli počasi opuščati.

Na zelo zanimiv način so ga po¬
zabe rešili strokovnjaki nemške
firme EFA-EBERHARD FABER.
Za uporabo v vrtcih, šolah in v ra¬
zličnih prostočasnih dejavnostih
nasploh so pripravili poseben ko-
smičast material z imenom PAPP-

38 • TIM 8 • april 1993

A

ZA SPRETNE ROKE

iggg eberhard faber

Pnppmache C€

250g Papp*T>ache-f tocken ergeben mit Wassar angeteigt
1  Liter Mode<J»ermasse. Gefarmte GegenstSrdo werden
nach dem Trocknen bfesooders teicftt und  hart.
Etn Hobfcyspa0 ftir zu Hause, Schtite uod KirdergarterL

Rap«r~putp mod«f«ng material

Objects modelted are partiorfarfy
Kg« yet hartf atter &yin&.
25Qg makos  t Mre o#
modejtng nateriaf.
Fot  scfcoot
kmdergarten and
hobby use.

NO-«t80

MACHE, ki ima enake lastnosti in
se obdeluje enako kot stari papier
mache. Naprodaj je v vrečkah po
250 gramov. Po mešanju z vodo iz

te količine dobimo en liter na zraku
sušeče mase, ki je ni težko obliko¬
vati. To potrjuje podatek proizva¬
jalca, da lahko z maso PAPP¬
MACHE delajo tudi otroci od pe¬
tega leta starosti naprej. Najbolje
se obnesejo izdelki, kot so različni
okraski, figurice, pustne maske,
kulise za poživitev lutkarskih pred¬
stav in lutke same, seveda pa to
ne pomeni, da iz mase PAPP¬
MACHE ni mogoče narediti še
česa drugega - npr. reliefa okolice
vašega doma ali šole za potrebe
pouka zemljepisa. Ker se masa
suši kar dolgo, pri oblikovanju žele¬
nega izdelka ni treba preveč hiteti.
Vse morebitne napake lahko po¬
pravimo tudi še kasneje, saj je mo¬
goče popolnoma osušen izdelek
tudi brusiti in rezati. Lahko ga celo
vrtamo in žagamo, kar bodo znali
ceniti predvsem tisti, ki si bodo
z maso PAPPMACHE pomagali pri
gradnji hribov oziroma pokrajine,
portalov predorov in še česa na
maketi male železnice. Seveda je

priporočljivo pri večjih izdelkih prej
narediti nekakšno ogrodje; pri tem
ne gre samo za občutno manjšo
porabo mase, pač pa tudi za večjo
trdnost, manjšo težo in nenazadnje
za hitrejše sušenje. Osušen izde¬
lek, ki je izredno lahek, moramo na
koncu še patinirati ali barvati. Upo¬
rabimo lahko kakršne koli barve,
vedar je treba za dosego zanimi¬
vejših učinkov (npr. pri izdelavi
pustne maske, za katero želimo,
da bi bila res nekaj posebnega)
uporabiti še različne spreje, srebrn
ali zlat prah, bleščice in podobno.

Vse te stvari sodijo v proizvodni
program tovarne EFA-EBER-
HARD FABER, ki jo pri nas za¬
stopa podjetje Antus, d.o.o. z Je¬
senic. Pri njih je mogoče nepo¬
sredno naročiti gradiva, ki smo jih
opisali v tem in preteklih šestih le¬
tošnjih številkah revije TIM. Za pro¬
dajo skrbi vedno več trgovin; poleg
Ljubljane so te sedaj tudi v Celju,
Mariboru, Krškem, Kranju in še po¬
nekod. S tem je ponudba dostop¬
nejša vedno večjemu številu tistih,
ki bi želeli v vrtcu, šoli ali doma
s pomočjo izdelkov tovarne EFA-
-EBERHARD FABER svoje zami¬
sli spremeniti v resničnost.

Matej Pavlič

-j

Kupon za brezplačno

objavo malega oglasa

TIM 8

Antus d. o.o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK EBERHARD FABER

Cesta žeiezarjev 12
64270 JESENICE
Tel. in <ax: 064/81-094

Prodaja:

- ILA, Blatnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ

- MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE

- GASILSKA OPREMA d.o.o., Levstikov
trg 7. LJUBLJANA

- OPUS d.o.o.. C. Krških žrtev 44, KRŠKO

- SKRINJA d.o.o., Vetrinjska ul. 30,
MARIBOR

- TRGOVINA & PROIZVODNJA, Savinova
ul. 3, CELJE

Program EFA - EBERHARD FABER obsega:

- materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST,
AOUAFORM. PAPPMACHE, plastelin).

- materiale za odlivanje (C£RAMOFIX, CERAMOFORM),

- svinčnike vseh vrst, barvice različnih debelin,

- akvarelne, vodene, tempera in prstne barve,

- voščenke in akvarelne voščenke,

- različno debele flomastre in lakirne flomastre,

- kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd.

%

Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa
tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam oglasijo.

TIM 8 • april 1993 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Mreža

TIM 8

Revija za tehnično ustvarjalnost mladih

APRIL 1993, LETNIK XXXI, CENA 110,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba
Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111
Ljubljana, telefon: 061/213-749

(uredništvo), 061/213-733 (naročni¬
ški oddelek), fax: 061/218-246
Revija izhaja desetkrat na leto. Naro¬
čite jo na naslov uredništva. Posa¬
mezna številka stane 110,00 SIT, na¬
ročnina za drugo polletje pa 550,00
SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-
603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej
Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič,
Miha Zorec, Roman Zupančič

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž

Urednik revije: Jože Čuden
Oblikovanje in tehnično urejanje:
Božidar Grabnar

Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljub¬
ljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za
kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport
ter Ministrstvo za znanost in tehnolo¬
gijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za ka¬
tere se plačuje 5-odstotni davek od
prometa proizvodov na podlagi od¬
ločbe Ministrstva za kulturo št. 415-
111/93 mb z dne 12. 2. 1993.

Vodoravno: 1. kura, 4. kovinar, ki dela pri
stružnici, 8. ime slovenskega mladinskega pi¬
satelja Suhodolčana, 9. ime treh staroperzij¬
skih kraljev, 10. ime starejšega slovenskega
nogometaša Oblaka, 11. prebivalec Idrije, 13.
tovarna v Železnikih, kjer izdelujejo risalne
žebljičke, sponke in podobno, 15. dolina v Be¬
nečiji, 17. izdelovanje tkanin, 20. reka skozi
Miinchen, 22. ime slovenskega skladatelja
Logarja (roj. leta 1902), 24. glavno mesto
Grčije, 26. nemški napad na Vzhod, ... nach
Osten (iz istih črk kot GRAND), 27. vranom
sorodni ptiči pevci iz Nove Gvineje in Avstra¬
lije, 28. velik športni objekt za različna tekmo¬
vanja, 29. navedek;

Navpično: 1. geometrijski lik iz dveh koncen¬
tričnih krogov, 2. tisto, kar nosi kralj na glavi,
3. zimska obutev, 4. oseba, ki sodi, 5. knap, 6.
prebivalec Gorij, 7. gojitelj živali, 12. premože¬
nje, ki ga prinese nevesta v zakon, 14. sre¬
dišče Moldavije, 16. izraz hvaležnosti, 18. slo¬
venski pisatelj iz Prekmurja, Miško, 19. pr¬
vina, 21 .priimek ameriškega astronavta, ki je
z Armstrongom prvi stopil na površino Lune
(iz istih črk kot RINALD), 22. frigijski kralj, ki
se mu je ob dotiku vse spremenilo v zlato, 23.
slovenska pesnica Saša, s pravim imenom
Albina Doberšek, roj. leta 1934, 25. država ob
Nilu z glavnim mestom Kairo;

Rešitev uganke prepišite na dopisnico (ne
trgajte revije!) ter najkasneje do 5. maja
pošljite na naslov Tehniška založba Slove¬
nije, Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s pripi¬
som »Timove uganke«). Trije izžrebani re¬
ševalci bodo po pošti prejeli lepe knjižne
nagrade.

Rešitvi nagradnih ugank iz marčevske šte¬
vilke TIMA:

Tulec: adresa, Platon, alopat, ratine, adalin,
tetika: aparat, antena;

Številčnica: Voljč, kramp, cin, set: To, kar

vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je
ocean.

Nagrade za pravilno rešeni uganki iz 7.
številke revije TIM prejmejo:

1. Jure Laubič, Luterje 19, 63232 Ponikva

2. Vlado Mlinarič, Šafarsko 44, 69240 Lju¬
tomer

3. Danica Fležar, Vrtna ul. 18, 64294 Križe

KAZALO

SLIKA NA NASLOVNICI:

S pomočjo »air-brush« tehnike nanašanja barv se maketa letala po videzu povsem
približa pravemu letalu.

Foto: Jože čuden

40 • TIM 8 • april 1993


IZBERITE PRAVO
S LEPILO -


■Vr


r lh-

4



t

*\V-


csali


lili

Žflf'V

/ : m : '.:

. *r

/>


*«R. cS vV

t>

j Ws!«Šgeg»fc%jS'v.

\ v.V'4 V;

§jj- ■ , ■'

© © © © ©

UHU/ V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale

©

plUS schnellfest

^m6 F.R

plliS schnellfest

Univerzalno tekoče lepilo na podlagi
umetnih smol za točkovno in
ploskovno lepljenje.

Hitro vezoče tekoče lepilo za vse
vrste papirja v pisarni, šoli ali doma.

Temperaturno visokoodporno
kontaktno kavčukovo lepilo.

Dvokomponentno epoksidno lepilo
z visoko končno trdnostjo.

Hitro vezoče lepilo za les, papir in
stiropor.

Industrijski tlaki uUJmEo

_ W /  POKROVITELJ

DRŽAVNE
REPREZENTANCE
RAKETNIH MODELARJEV

Hitro vezoče lepilo za splošno
uporabo in modelarstvo.

Univerzalno lepilo z visoko lepilno
močjo za vse vrste umetnih mas.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
neporozne materiale.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
porozne materiale z možnostjo
kratkotrajne korekture.

Vodoodporno lepilo za les,
iverne in panelne plošče

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

18 • TIM 8 • april 1993 TIM 8 • april 1993 • 23

TLORIS KONSTRUKCIJE KRIL M=1;5

'bukev 35 x 1o

servo motor

VIŠINSKI STABILIZ. ZGORAJ

M = 15 3

SUHOJ SU-26 mx

Konstruiral: Sašo Krašovec

22 • TIM 8 • april 1993

TIM 8 • april 1993 • 17

20 • TIM 8 • april 1993