Cena 10 dinarjev številka 39(692)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo Velenje, 29. septembra 1983
Titovo Velenje — zasedanje zborov
Raznolikost kulturne problematike
Začetek tega tedna je bil v velenjski občini delegatsko obarvan.
Že v ponedeljek je bila skupna seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine in delegatov ob-finske kulturne skupnosti, za tem pa bi se morala oba zbora sestati še na ločenih sejah.
Seje delegatk kulturne skupnosti niso nadaljevali, ker jih je precej po skupnem zasedanju odšlo domov. Zato je moral predsednik kulturne skupnosti sejo prekiniti, nova pa bo predvidoma 20. oktobra.
Graje za prekinitev seje si ne zaslužita oba zbora kulturne skupnosti, kajti nesklepčen je bil le zbor uporabnikov, zbor izvajalcev pa je bil na robu sklepčnosti; to mu seveda ne gre v čast oziroma tistim delegatom, ki so izkoristili podobno kot delegati zbora uporabnikov kratek odmor in odšli domov. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so to storili že na začetku skupnega zasedanja. Seveda bi bilo prav, da bi v delegatskih Okoljih, kjer so imenovali delegate za to sejo, potrkali na njihovo odgovornost, še zlasti, če bi ti morali v tem Času na delo.
Takšen odnos nekaterih delegatov je vreden graje tudi zato, ker je bilo to prvo skupno zasedanje delegatov kulturne skupnosti in družbenopolitičnega zbora in s tem tudi prva skupna obravnava problematike na področju kulture v velenjski občini. Ta je zelo obširna, zato ni slučaj, da sta že pred sejo svoje mnenje k tej problematiki dala tudi občinski komite za družbene dejavnosti in izvršni svet
skupščine občine. Na seji so imenovali tudi posebno komisijo, ki bo sedanje gradivo oziroma stališča dopolnila še s stališči te seje in se stališči, ki bodo sprejeta še na okrogli mizi. Pobudo zanjo so dali na seji, (o vlogi filma in o kulturnem življenju na srednjih šolah). Poudarili so namreč, da je kulturno delo na osnovnih šolah nadvse razvito, pestro in raznoliko, po odhodu učencev v srednje šole pa je to delo nekako prekinjeno. V nekaj več kot triurnem zasedanju so delegati .spregovorili o vrsti vprašanj. Najprej o perečem vzdrževanju objektov in o težavah glede varstva kulturne dediščine.
Na seji so namreč sprejeli tudi odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine, ki pa ga bo možno še dopolniti oziroma vnesti vanj še spremembe. Glede vzdrževanja objektov so sprejeli sklep, da mora posebna komisija, ki so jo pred časom že imenovali, stalno spremljati stanje objektov. Ker pa so tudi tu omejena finančna sredstva, bodo lahko opravili najnujnejša vzdrževalna dela na objektih za kulturne namene po prednostnem vrstnem redu. Na področju varstva kulturne dediščine je treba ustanoviti stalno komisijo, ki bo ocenila stanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in izdelala predlog obnovitvenih del.
V zvezi z stanjem objektov za kulturne namene pa so delegati opozorili, da bo treba v prihodnje nameniti večjo pozornost nadzoru pri gradji objektov, saj je nerazumljivo, da so nekateri (kot Kulturni dom Šoštanj) že potrebni
Neenoten delovni čas
V torek pa sta zasedala zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela).
Seje so bile resnično maratonsko dolge, saj se je očitno čez poletje nabralo precej gradiva, vendar pa to ni prispevalo k konstruktivnemu delu in uspešnemu uresničevanju delegatskih nalog. Če k temu dodamo še pogosto predolge, prezahtevne razlage in diskusije, pa tudi ne povsem celovite informacije, potem ni čudno, da so delegati pogosto povsem nezainte-resirano spremljali dogajanja. Ne smemo pa si dovoliti, da bodo delegati le stroj zu dvigovanje rok. Zato bodo morale biti prihodnje seje skupščin prav gotovo manj ..strokovne" in krajše.
Največ zanimanja, razburjanja in razprave je povzročila dodatna točka dnevnega reda — prehod na nov delovni čas. V občini Velenje smo poletne mesece kljub trdemu dogovarjanju solidarno prebrodili z enotnim dogovorom o delovnem času. Vsi smo začeli delati ob 7. uri. Sedaj pa se je s premaknitvijo astronomskega časa tudi pri nas zataknilo. Delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata so se odločili, da bodo pričetek .delovnega časa premaknili na šesto uro, medtem ko večina ostalih delovnih organizacij, med njimi tudi Tovarna gospodinjske opreme, pričenja delati ob 7. uri. Takšna pa je tudi republiška usmeritev in priporočilo.
Seveda se je zaradi teh usmeritev delovnih organizacij pojavila vrsta zapletov, tako na področju varstva predšolskih otrok, podvajajo se prevozi na delo in podobno, torej prav gotovo najslabša in draga rešitev.
Na seji skupščine je bil sprejet sklep, da je vendarle potrebno upoštevati republiško priporočilo in da naj se delovne organizacije odločajo za delovni čas ob 7. uri. Na rudarsko elektroenergetskem kombinatu pa naj svojo odločitev v prihodnjih mesecih ponovno pretehtajo.
Končno so na seji skupščine prejeli tudi težko pričakovan predlog prostorskega dela družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje, dopolnjen s
spremembami, ki jih je narekoval Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč. Sedaj bo marsikaj lažje na področju urejanja prostora in varstva okolja ter rabe površin v občini. Večje bodo možnosti tudi zu individualno gradnio. sai so bili na seji potrjeni osnutki novih zazidalnih načrtov v krajevni skupnosti Šalek Gorica, Pesje, Šentilj, Škale Hrastovec in Gaber-ke. Tako bo morda zmanišano tudi število črnih gradenj, ki jih v občini Velenje ni tako malo, čeprav prevladujejo manjši objekti. Črne gradnje so bile tudi ena od točk dnevnega reda. Delegati so ob tej problematiki menili, da smo enake in podobne sklepe, kot so bili predlagani tudi na tej skupščini, že večkrat sprejemali, vendar pa smo bili doslej pri izvajanju premalo dosledni.
Analiza stanovanjsko komunalnega gospodarstva se je raz-predla v diskusijo izvajalskih organizacij in jo bo prav gotovo potrebno še dopolniti.
Pri poročilu o realizaciji vodoo-skrbnega sistema Ljubija Šoštanj so delegati opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki je spremljala to gradnjo. Menili pa so tudi, da bi morali bolj dosledno poiskati osebno odgovornost posameznikov ter natančneje ločiti subjektivne in objektivne težave, ki so bistveno povečale celotno gradnjo.
(O seji bomo še poročali)
Nagrade in priznanja
Delegati so na seji potrdili tudi predlog za podelitev nagrad in priznanja občine Velenje za leto 1983. Zaradi pomanjkanja ustreznih predlogov nagrada 8. oktober, ki se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne dosežke in napredke pri razvoju gospodarstva in ustvarjanja družbeno ekonomskih odnosov, tokrat ne bodo podelili. Srebrni grb občine Velenje bo prejel Jože Aljaž, nagrado Karla Destovnika Kajuha pa bodo prejeli zakonca Neva in Mile Trampuš, Alojz Zavolovšek, Jože Mohorko, Kino klub Gorenje Velenje ter tamburaški orkester DPD Svoboda Pesje.
popravil, pa čeprav so bili zgrajeni šele pred nekaj leti.
Tudi na tej seji delegati niso obšli vprašanja gradnje glasbene šole v Titovem Velenju. Ta objekt je še dolg iz prvega referenduma. Delegati so menili, da mora imeti prednost pri izvajanju referendumskega A programa. Gradili pa naj bi jo etapno. V zvezi z galerijsko dejavnostjo pa smo slišali na seji predlog, da bi v te namene preuredili prostore vile Bianke pod velenjskim gradom. Podprli so še ■predlog za zaposlitev profesionalnega delavca pri ZKO. ki bo med drugim povezoval delo amaterskih skupin in ZKO s kulturnim centrom kot profesionalno ustanovo. V okviru ZKO je treba nameniti več pozornosti usmerjenim pripravam programov kulturnih prireditev za vse potrebe — predšolske, šolske otroke in odrasle^ Kulturni center mora v večji meri postati organizator lutkovnih in podobnih predstav. V zvezi z obveščanjem o tem področju so se zavzeli, da je treba v bodoče še bolj sistematično spremljati kulturne dogodke, želijo pa si tudi več objektivne kritike. Precej besed so na seji namenili filmskim predstavam v občini, kjer ie treba reči, da se je filmski spored v zadnjih letih v naših kinematografih zelo izboljšal, seveda pa so tudi na tem področju objektivne težave, kot na primer pomankanje dobrih in sploh filmov. Delegati So podprli prizadevanja za tesnejše sodelovanje med obema profesionalnima organizacijama na področju kulture v občini, Kinom in Kulturnim centrom.
Zadnje seje skupščine kulturne skupnosti niso mogli speljati do konca, pa čeprav so bile na dnevnem redu zelo pomembne točke dnevnega reda, saj so delegati neupravičeno odhajali. Prav zaradi tega, ker se bodo prav zaradi njih morali vsi sestati še enkrat, so na seji sprejeli sklep, da je potrebno vse tiste, ki so odšli, objaviti v Našem času: Branko Čovič, Angela Krajnc, Franc Žužek, Josip Masa-tovič, Jože Mirtič, Zlatko Rošer, Ivan Bosiha, Stanko Oder, Jože Novak, Karmen Vrunč, Mija Rep, Milena Poznič, Milojko Kumer, Janko Hudej, Jože Kovač in Branko Špital — vsi zbor uporabnikov ter Berta Jakopec in Maks Medved — zbor izvajalcev.
Od 3. do 10. oktobra
Teden otroka
Od 3. do 10. oktobra je teden otroka. Letos bo potekal na pobudo UNICEF na temo Lačen otrok, izziv svetovni vesti, v Sloveniji pa bo ta teden potekal še na temo ,,Skrb za razvojne potrebe otrok — temeljni in stabilizacijski dejavnik našega razvoja.
Teden otroka naj bo izziv nam vsem, da je potrebno za družbeno prehrano, varstvo, vzgojo, socialno varnost otrok in mladine storiti več. Uvedeti moramo celovite potrebe otrok in se dogovoriti kaj lahko kdo prispeva in mora prispevati za zdrav otrokov razvoj. V tem času moramo oceniti dosedanja prizadevanja in uresničevanja srednjeročnih usmeritev ter izpostaviti najbolj aktualne probleme, ki ovirajo otrokov razvoj. Zal mednarodna tema zadeva tudi naše otroke in mladino, saj je
prehrana še zelo slabo urejena. Smo v času stabilizacijskih prizadevanj, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti, da ničesar tistega kar smo že namenili otrokom, ne bi smeli omejevati, saj gre za človeka današnjega in jutrišnjega dne.
V tednu otroka bo v občini Velenje vrsta aktivnosti. Tako bodo v vseh društvih prijateljev mladine po krajevnih skupnostih pripravili kulturne programe.
Vrteli bodo risane filme, pri tem pa bo sodeloval tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V prostorih osnovne šole Mihe Pintarja Toleda bodo odprli v ponedeljek 3. oktobra razstavo kiparskih del udeležencev Male Napotnikove kiparske kolonije v Zavodnjah, pionirji pa
bodo pripravili 4. oktobra problemsko konferenco. V Titovem Velenju 15. in 16. oktobra srečanje mladih gasilcev Slovenije. Vsa društva prijateljev mladine bodo pripravila v tednu otroka še lastne prireditve. Organizirali bodo različne izlete, športna srečanja, tradicionalne obiske Tetke Jeseni in podobno. Ponovno pa je potrebno v tem času izpostaviti, da v središču Titovega Velenja še vedno ne deluje društvo prijateljev mladine. To je vsekakor zelo neodgovorno od tistih, ki so bili zato zadolženi. Prav bi bilo, da društva prijateljev mladine delujejo v vseh tistih okoljih, kjer so otroci, saj lahko tako otroci prosti čas koristno in prijetno preživljajo.
Občina Mozirje
Kdaj v ponedeljek na delo?
Tudi mozirska občina je v tem tednu deležna vrste nejasnosti, nedorečenosti in celo nemilih dogodkov v nekaterih delovnih organizacijah, kar vse je povzročil neusklajen delovni čas. Dejstvo namreč je, in to vsi vedo, da skupno sprejetega stališča o začetku delovnega časa na ravni republike, praktično nihče ne upošteva in tako se je večina občin odločila za 6. uro. Med njimi tudi sosednje, čeprav to ne velja za vse delovne organizacije. Posledica tega so seveda težave s prevozi, saj tudi avtobusni prevozniki nimajo usklajenega voznega reda (izletnik in Integral recimo), pa tudi vrsta drugih pomanjkljivosti. Neenotnost in predvsem neodločnost je seveda
razburila delovne ljudi in občane. Če ob tem upoštevamo tudi zaostrene razmere in vse težave, s katerimi se ob tem srečujemo (tudi zadnja podražitev), je jasno, da ne kaže preveč govoriti o pretirani krepitvi zavesti in zaupanja. Upoštevati velja tudi dejstvo, da je velika večina delovnih ljudi in občanov za zgodnejši začetek dela, ob vsej neenotnosti pa se je ta želja še okrepila. Na občinskem svetu zveze sindikatov prav zaradi teh dveh dejstev poudarjajo, da skupno sprejetega stališča na ravni republike ne morejo več zagovarjati in bo torej določala volja večine delavcev. Vsekakor pa bo vse jasno do konca tega tedna.
Združenje obrtnikov
Deset let dela
Letos poteka 10 let, odkar deluje obrtno združenje občine Velenje, ki združuje okoli 400 samostojnih obrtnikov in preko 100 občanov, ki to dejavnost opravljajo kot stranski poklic.
V počastitev te obletnice bo v tednu od 3. do 8. oktobra v avli občinske skupščine priložnostna razstava nekaterih obrtnih izdelkov. Poudarek bo na domači obrti, izdelkih namenjenih za izvoz in
nadomeščanje uvoza. Ob tej priliki bo tudi svečana razširjena seja skupščine združenja, na kateri bodo pregledali prehojeno pot in nadaljno perspektivo in razvoj samostojnega osebnega dela v naši občini. Podelili bodo tudi priznanja najbolj zaslužnim in uspešnim obrtnikom ter nekaterim organizacijam posebna priznanja za njihov prispevek pri razvoju in krepitvi obrti v občini.
Občina Velenje
Prireditve ob prazniku
PONEDELJEK, 3. 10.
—	Postavitev razstave domačih obrtnih izdelkov v avli občinske skupščine
Ob 17. uri — razstava del ustvarjenih v 10. letih ,,Male Napotnikove kiparske kolonije" na OŠ Miha Pintar-Toledo
ob 17.30 uri — Premiera domačega filma „Mah na asfaltu" v Domu kulture v Šoštanju
ob 20.00 uri — Premiera domačega filma ,,Mah na asfaltu" v Domu kulture Titovo Velenje SREDA, 5. 10.
ob 17. uri — otvoritev novega otroškega vrtca v prostorih dijaškega doma ČETRTEK, 6. 10.
ob 17.00 uri — proslavitev dokončanja toplifikacije v KS Desni breg — Titovo Velenje PETEK, 7, 10.
ob 10.00 uri — otvoritev prenovljenih prostorov NAMA-
ERA
ob 16.00 uri — otvoritev razširitve Kidričeve ceste s podhodom SOBOTA, 8. 10.
ob 8.00 uri — mednarodni balinarski turnir na igrišču ob Šaleški cesti v Titovem Velenju
—	strelsko tekmovanje za pokal Titovega Velenja
ob 9.00 uri — svečana seja skupščine občine Velenje s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj
ob 11.00 uri — žalska komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju
ob 12.00 uri — otvoritev vodooskrbnega sistema Ljubija na Grmovem vrhu v Florjanu NEDELJA, 9. 10.
ob 10.00 uri — skupna proslava ob otvoritvi asfaltne ceste, odkritje spomenika padlim borcem in razvitje prapora krajevne organizacije ZZB v Belih vodah
ob 14.00 uri — motokros za pokal Titovega Velenja na Trebeliškem
ob 16.00 ur: — zaključek delovne akcije pri izgradnji toplifikacije Konovega SREDA, 15. 10.
ob 9.00 uri — IV. srečanje slovenskih pionirjev ,,Mladi gasilec" v Titovem Velenju
2. stran *	ias cas	OD TU IN TAM	Titovo Velenje * 29. septembra 1983
			
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
Dela počasi napredujejo
Na občnem zboru članov kulturnega društva iz Smartnega ob Paki v mesecu aprilu letos smo lahko slišali, da bodo v kraju pričeli obnavljati kulturni hram že v začetku maja. Nared pa naj bi bil do 29. novembra letos. Kako pa je z vso zadevo danes?
Prav tako kot pred petimi meseci. Le ograja okoli doma in nekaj manjkajočih oken na zgradbi, ki naj bi bila kulturni dom, priča, da se bo tu vendarle nekaj ,,dogajalo". In zakaj je prišlo do tolikšne kasnitve? ,,Obnova kulturnnega doma v teh stabilizacijskih časih ni lahka naloga. Šele, ko smo hoteli pričeti delati, so se začele kopičiti težave druga za drugo. Pri zbiranju potrebnega denarja in soglasij se je pokazalo, da je obseg del tako širok, da je za obnovo doma potrebno imeti gradbeno dovoljenje. Kljub prizadevnemu iskanju zdaj tega drugič drugega ,,kosa papirja", smo dovoljenje dobili šele v teh dneh. Dodatne težave so nastopile tudi zaradi cisterne za olje samopostrežbe Merks, ki v projektih ni bila nikjer označena ali zarisana. Zato smo morali s to delovno organizacijo ob prehodu na kurjenje s trdimi gorivi najti ustrezno rešitev," je opravičil kasnitev obnove kulturnega doma v Šmartnem ob Paki predsednik gradbenega odbora Boris Krevzel.
Pretekli četrtek so si gradbišče ogledali predstavniki delovne organizacije Vegrad, ki je investitor, in ,,odprli deloma knjigo". Kot smo že pisali v našem tedniku, bo naložba krajane stala lepe denarce. Samo za gradbena dela bodo morali plačati 7 milijonov 200 tisoč dinarjev. Za obrtniška dela in opremo doma zaenkrat še
nimajo zbranega denarja. „Pre-
pričani smo, da bodo krajani
razumeli naše težave in nam kljub težkim časom pomagali po svojih močeh. šmarčani so se na prostovoljnih akcijah že večkrat izkazali, zato upamo, da tudi tokrat ne bodo stali ob strani. Dejavnost šmarških kulturnih delavcev je resnično zelo bogata in si vsaj malo boljšo streho nad glavo gotovo zaslužijo. Zbiralne akcije v obliki denarja ali materiala smo načrtovali že v poletnih mesecih. Prav zaradi negotovosti pri zbiranju dokumentov, bomo takšne akcije pričeli v prvi polovici meseca oktobra. Moram povedati tudi to, da so člani družbenopolitičnih organizacij in vodstva sosednje krajevne skupnosti pokazali veliko mero razumevanja. Obljubili so, da nam bodo pomagali zlasti pri zbiranju prispevkov. Čeprav položaj ni rožnat, se člani gradbenega odbora za obnovo kulturnega hrama v Šmartnem ob Paki dobro zadevamo zahtevnosti le naloge," je poudaril sogovornik.
Vegradovi delavci so se obnove doma v tretjem središču Šaleške doline torej že lotili. Okna, vrata opeko in ostali material, ki je po rušenju še ostal uporaben, pa bo gradbeni odbor prodal na licitaciji.
Obnovljeni dom bo večnamenski. V njem bo dvorana, namenjena tako za kulturne, zabavne prireditve, kinopredstave. Sprejela pa bo lahko tudi do 250 ljudi. V stranskih prostorih bodo garderobe za gledališčnike in folkloriste, svojo streho nad glavo pa bodo našli še pevci, mladinci, šmarški taborniki, pa tudi knjižnica.
T. P.
Skupnost za zaposlovanje
Seja oktobra
27. septembra je bila sklicana seja skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje, vendar so jo morali zaradi objektivnih razlogov — prepozno so dostavili gradivo zveze skupnosti — prestaviti na 4. oktober. Seja bo v sejni sobi Zdravstvenega doma v Titovem Velenju ob 16. uri, delegati pa bodo obravnavali uresničevanje dogovorjene
politike zaposlovanja v 1. polletju in ocenili gibanje do konca leta, značilnosti in problematiko s področja pravic za čas brezposelnosti ter realizacijo programa dela za 1. polletje 1983. Na koncu jim bo ostala še obravnava gradiva /.veze skupnosti za zaposlovanje in delegatska vprašanja.
Elkroj — tozd Konfekcija Šoštanj
Vse po načrtu - tudi izvoz
V El kroje vi temeljni organizaciji Konfekcija Šoštanj so z dosedanjimi gospodarskimi rezultati resnično lahko povsem zadovoljni. Kljub težavam in zapletenim gospodarskim razmeram so dosegli oziroma presegli načrtovano proizvodnjo. To pa so si letos zastavili dokaj smelo. Čeprav še devetmesečni izračuni poslovanja niso znani, pa v kolektivu menijo, da bodo prav tako dobri ali pa morda še boljši kot so bili v prvem polletju letos, ko so fizični obseg proizvodnje presegli za 6 odstotkov, dohodek je bil večji za 49 odstotkov v primerjavi z letom poprej, čisti dohodek pa kar za 87 odstotkov večji. V .poslovni sklad so tako namenili nekaj več kot 7 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodki so v prvem polletju dosegli 14.225 dinarjev.
Celotni kolektiv tozda Konfekcija se zaveda, da v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ni časa za omahovanja, zato v kolektivu, razumljivo, največ
pozornosti posvečajo prav dosled-njemu izkoristku delovnega časa ter kvaliteti izdelkov. Vse to pa je dovolj tehten razlog, da so uspeli svoje izdelke prodati na tuja tržišča. In uspeh tudi ni izostal, saj na izvoznem področju kljub močni konkurenci, beležijo vidne rezultate. Približno tri mesece so v šoštanjski Konfekciji šivali ženske hlače, izključno za nemško tržišče. Vključno z mesecem septembrom bodo izdelali 39.906 kosov, v približni vrednosti 8.820.000 dinarjev. S tem bodo devetmesečni načrt presegli za 6 odstotkov. Posebnih težav pri izvozu nimajo, razen to, da so izdelovalni roki sila kratki, največkrat težko izvedljivi. Zato za uresničitev izvoznega načrta delajo tudi preko rednega delovnega časa ter v dela prostih sobotah. Kupec je s kakovostjo izdelkov zelo zadovoljen, ima pa tudi svoje kontrolorje, ki sleherni izdelek sproti pregledajo že v Elkroju. Da pa je od kvalitete izdelkov še kako odvisen nadaljnji
Razporejanje delavcev
Delovno razmerje lahko sklene vsak občan, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v pravilniku o delovnih razmerjih. Seveda pa lahko sklene delovno razmerje le za objavljena dela in naloge. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja morajo biti v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Tako sta postavljena dva osnovna pogoja.
Delovno razmerje lahko namreč sklene le tisti občan, ki je že dopolnil 15 let starosti in je zdrav. V pravilniku o delovnih razmerjih pa lahko delavci organizacije združenega dela določijo še dodatne, splošne in posebne pogoje, ki jih mora npr. izpolnjevati tisti občan, ki želi pri njih skleniti delovno razmerje. Ko delavci določajo le, dodatne pogoje, morajo pač upoštevati potrebe delovnega procesa (npr. za delo v jami se zahteva 18 let starosti, itd.) delovne razmere in za kakšna dela in naloge gre. Za slednje primere (npr. za dela in naloge v nu-klearki) pa lahko celo zakon določa še posebne pogoje. Vse pre-radi pa pozabljamo, da je, ob pravilniku o delovnih razmerjih, izredno pomemben tudi samoupravni splošni akt, kjer je opisan razvid del oziroma nalog, ki jih pa mora delavec, ki je sklenil delovno razmerje, izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti v organizaciji združenega dela. Zato je pač zelo pomembna in važna objava del in nalog. Pomembno je, da je tako v opisu del in nalog točno opisana zahtevana strokovna
izobrazba, ki jo mora tak delavec imeti, saj se sicer lahko šteje, da opisanih del in nalog ni zmožen ali sposoben opravljati. Ponekod pa potrebo po strokovni izobrazbi nadomestijo z ,,delom pridobljeno delovno zmožnostjo".
Delavci se potem sklicujejo na to, da sicer res nimajo zahtevane strokovne izobrazbe, da pa imajo z delom pridobljene zmožnosti.
Vendar to ne more biti vedno upoštevno. Za delovno zmožnost se namreč štejejo le tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil ozr. razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom. Res pa je, da si nekateri delavci lahko pridobijo delovno zmožnost tudi tako, da več let uspešno opravljajo dela ozr. naloge v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu (npr. v administraciji). Vendar je to lahko upoštevno le tedaj, če in ko se to ugotavlja na način in po postopku, ki je določen v pravilniku o delovnih razmerjih ali v kakem drugem samoupravnem aktu organizacije združenega dela. Če tedaj takega akta ni oziroma, če to ni predpisano, ne more nihče kar na pamet zatrjevati češ, da ima pridobljeno delovno zmožnost. Pa tudi vrednotiti ni mogoče češ, da ta delavec ima pridobljeno delovno zmožnost, ta pa ne. Če pa vemo, da je ne samo zakonita pravica, ampak je zlasti tudi dolžnost vsakega delavca, da opra-
vlja le tista dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma pridobljeni delovni zmožnosti (torej eno ali drugo), za katere je sklenil delovno razmerje (seveda za objavljena dela in naloge), potem se bo delavec pač zaman izgovarjal češ, da je bil sicer sprejet na delo kot sestavljalec, kjer se ni zahtevala izobrazba (ki jo pa tudi nima), da pa je že vrsto let referent in je tako za to delo pridobil delovne zmožnosti, a ni kriv, če v organizaciji združenega dela ni akta ozr. izdelanih kriterijev, pod katerimi pogoji bi se sploh lahko priznala takemu delavcu pridobljena delovna zmožnost za dela in naloge referenta, ko se sicer za to delovno mesto zahteva npr. srednja strokovna izobrazba.
Dolgoletno pravilo in praksa glede razporejanja pa sta jasni. Med trajanjem delovnega razmerja je lahko vsak delavec razporejen na vsako delo in k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi ozr. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Seveda pa se tako razporejanje izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb, vedno pa v primerih in pogojih, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih ali kak drug akt organizacije združenega dela.
T^ko razporejanje pa mora biti tudi V skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog, kar vse je mogoče raz-
brati iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Tako pač lahko vidimo, kako pomembni so vsi samoupravni akti, katerih sprejetje organizacijam združenega dela nalaga zakon o združenem delu.
Ob vseh navedenih zakonskih predpostavkah in ob dejstvu, da so iste izpeljane tudi v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela, je tedaj jasno, da ni res, da le tam, kjer je uvedeno družbeno varstvo, lahko izvajajo razporejanje delavcev.
Sedanji čas bo najbrž pokazal, kako nujno je spoštovati vsa določila zakona o delovnih razmerjih, še zlasti pa določila, daje mogoče skleniti delovno razmerje le za pravilno objavljena dela in naloge in je tedaj v nasprotju z zakonom, še bolj pa z moralo samoupravne socialistične družbe vsako sprejemanje v delovno razmerje ozr. razporejanje z opravljanjem enih del in nalog na druga, ki ni v skladu s kadrovskim načrtom ali z ugotovitvijo DS, da je treba v delovnem procesu ozr. v proizvodnji povečati število delavcev ali prerazporediti za opravljanje določenih del ozr. nalog. Vsak delavec, ki pa je bil sprejet na delo ,,po zvezah" ali prerazporejen mimo določenega postopka, pa se naj nad tem zamisli takoj, ne pa pozneje, ko vemo, da ljudski izrek ,,po toči je prepozno zvoniti", še vedno drži.
izvoz, se zaveda sleherni delavec v Konfekciji.
Sredi septembra so pričeli v Šoštanjskem tozdu izdelovati otroške, dekliške ter ženske hlače ,,Pomlad — poletje 84", za domači trg. Prepričani so, da bodo načrtovano količino kosov namenjenih domačim kupcem tudi pravočasno izdelali. Poleg tega pa morajo do konca leta izdelati še 10.000 kosov ženskih in otroških hlač za izvoz. To pomeni, da bodo vse načrtovano količino izdelkov do konca leta izdelali in tako uspešno sklenili poslovno leto 1983. Seveda pa bo vse načrtovane obveznosti mnogo lažje in hitreje uresničiti, ko bodo dobili prepo-trebno opremo, zlasti šivalne stroje. To pričakujejo že v prihodnjem mesecu.
Ob vseh teh uspehih kolektiva tozda Konfekcije, velja še omeniti naložbo nadomestne gradnje novih proizvodnih prostorov. Predračunska vrednost brez projektiranja in opreme znaša 53,7 milijonov dinarjev. Denar bodo zbrali iz lastnih in združenih sredstev
Elkroja ter kredita izvajalca in LB, Temeljne banke Titovo Velenje. V kratkem bo podpisana tudi pogodba o odkupu sedanjih prostorov Konfekcije s Tovarno usnja Šoštanj. Gradbena dela nadomestne gradnje, ki bodo po pogodbi trajala osem mesecev, bo izvajal Vegrad. Tako je pričakovati, da bo otvoritev že ob občinskem prazniku prihodnje leto. Inženiring in nadzor izvajanja pa opravlja velenjski Zavod za urbanizem. Trenutno tečejo aktivnosti s projektiranjem in pridobitev potrebnih soglasij. V začetku prihodnjega leta bodo najprej pričeli sanacijo terena, nato pa izvajati gradbena dela.
Predvsem je jasno, da bodo za razširitev obstoječega in delno novega proizvodnega programa v novih prostorih potrebovali tudi določeno število kvalificiranih delavcev. Zato so že v letošnjem šolskem letu razpisali štirinajst štipendij za dveletno konfekcijsko šolo v Celju.
B. Mugerle
Zgornjesavinsjka kmetijska zadruga
Setveni načrt
Za gospodarsko leto 1983—1984 je strokovna služba na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi pripravila načrt setve za strniščne dosevke, ozimna in jara žita ter druge poljščine. Načrt so obravnavali tudi člani koordinacijskega odbora za pospeševanje kmetijske proizvodnje in ga potrdili. Na podlagi tega načrta so v mozirski občini pripravili tudi načrt preskrbe z reprodukcijskimi materiali, kot so umetna gnojila, zaščitna sredstva, semena in podobno ter se takoj lotili uresničevanja vseh potrebnih nalog. Pospeševalna služba ugotavlja, da so strniščne dosevke posejali na načrtovanih hektarjih, zagotovili so tudi potrebno seme za pšenico, pa tudi oskrba z umet-
nimi gnojili je zadovoljiva.
Setveni načrt za jesen predvideva, da bodo strniščne dosevke posejali na 50 hektarjih, prezimne krmne dosevke na 10, travno-deteljne mešanice na 50, ozimno pšenico na 90 hektarjih in še na 10 hektarjih glede na pogodbene obveznosti. Odveč ne bodo tudi podatki za pomladansko setev.
Travno-deteljne mešanice bodo posejali na 47, črno deteljo na 30, lucerno na 10, jari oves na 7, jari ječmen na 30, koruzo za zrnje na 70, silažno koruzo na 180 in krompir na 200 hektarjih. Poleg tega je v mozirski občini 2400 hektarjev travnikov za kofnio in 1.500 hek- -tarjev čredinskih paSnikov.
Turizem v mozirski občini
Izreden porast nočitev
Ob vseh nedorečenostih našega turističnega gospodarstva v celoti in gornjesavinjskega še posebej, so podatki o številu nočitev za prvih sedem mesecev letošnjega leta v
mozirski občini naravnost razveseljivi. Predvsem to velja za porast števila nočitev tujih gostov, k temu pa sta največ pripomogla kmečki turizem in letos zgrajen avtokamp Menina v Varpoljah. Podatki so vsekakor dovolj zgovorni. V obdobju od prvega januarja do konca julija lanskega leta so v Gornji Savinjski dolini zabeležili 11.339 nočitev, od tega le 392 nočitev tujih gostov.
Podatki za letošnje enako obdobje so izrazito bolj ugodni. V mozirski občini so namreč zabeležili kar 22.331 nočitev, od tega 19.553 domačih gostov in 2.778 tujih. Skupno povečanje dosega 49,3' odstotka, število nočitev domačih gostov se je povečalo za 44,1 odstotka, tujih pa kar za 186.
Zanimivi so tudi podatki za posamezna področja turistične ponudbe. Na turističnih kmetijah so v juliju našteli 2.749 nočitev domačih in 718 tujih gostov, v avtokampu Menina pa samo 83 nočitev domačih gostov in kar 1.050 tujih.

Naravne, zgodovinske in narodopisne lepote Gornje Savinjske doline bo treba skupaj s Savinjskim gajem in drugimi zanimivostmi strniti v celovito ter enotno turistično ponudbo
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 1,0, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za< individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne
skupnosti ter 7?'ehnr nhrtr"----
znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
29. septembra 1983 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * Stran 3
Tok Kmetijstvo
Polletni rezultati so zadovoljivi
Kljub neusklajenim cenam in motnjam v preskrbi z nekaterimi osnovnimi materiali, kar je največ težav povzročalo v času spomladanske setve, je kmetijstvo v občini Velenje doseglo večino zastavljenih polletnih proizvodnih nalog.
Poglejmo najprej, kaj so naši kmetovalci na tržišču najbolj pogrešali. Predvsem ni bilo dušičnih gnojil, sredstev za zatiranje plevelov v koruzi in pšenici, rezevnih delov za kmetijske stroje, maziv za stroje in traktorskih gum. Ves čas je primanjkovalo tudi vitaminskih mešanic za živino. Poseben problem je bila dobava telet za pitanje. Teh v naši občini ne vzredimo dovolj, v drugih občinah pa ponujajo teleta težka nad 250 kilogramov po ceni od 260—300 dinarjev. Tako visoka •cena pa seveda zelo poslabša finančni rezultat proizvajalcev mlade pitane govedi.
Kljub tem težavam je bil načrt priveza uresničen 40 odstotno, letošnji privez pa je večji od lanskega za 52 odstotkov. Od letošnjega priveza bo odvisna prireja mesa v prihodnjem in 1985 letu.
V prvem polletju je bilo odkupljeno 313 ton klavnega goveda v starosti od 6 do 36 mesecev in 16 ton v starosti nad 36 mesecev. S tem je bilo pokrito 71 odstotkov vseh količin prodanega mesa v občini, 23 ton mesa pa so izvozili.
Proizvodnja piščancev in prašičev poteka ob polni izkoriščenosti hlevskih zmogljivosti,, tako
da je tu polletni plan v celoti uresničen. Za izboljšanje kakovosti svinj v kmečki reji je bilo odkupljenih pet plemenskih merjascev in 15 plemenskih svinj.
Tudi mlečna proizvodnja je uresničena skladno s predvideve-vanji. Letošnja je večja od lanske za 13 odstotkov. Z mlečno proizvodnjo se v naši občini ukvarja 246 kmetij, večina pa ima kombinirano proizvodnjo (mleko, meso).
V prvem polletju je bil povečan stalež plemenskih telic za 15 glav, 49 rejcev pa je prejelo premijo za obnovo črede za 85 telic.
Dobri rezultati so bili doseženi tudi pri osemenjevanju. V prvem polletju je bilo umetno oseme-njenih 1000 krav in telic; v odročnih predelih pa se semenijo biki v prirodnem pripustu.
Poglejmo še nekatere pridobitve. V letošnjem letu je bilo urejenih 18 zbiralnic mleka, sedaj pa urejajo zbiralnico v Topolšici. Kmetovalci gradijo 22 hlevov, preurejajo pa 10 hlevov. V preusmerjanju je deset kmetij, istočasno pa pospeševalna služba obiskuje kmetije, kjer bodo pričeli s preusmerjanjem v prihodnjem letu.
Na skupnem pašniku v Belih vodah pase devet članov pašne skupnosti 59 pitancev, pašna skupnost Lom v katero je vključeno osem članov pa bo pričela s pašo tridesetih telic v prihodnjem letu.
Ljubljanska banka — TB Velenje je odobrila 13,500.000 din kreditov desetim nižinskim in 14
višinskim kmetijam, strojni skupnosti Laze za nakup kombajna za spravilo žita ter strojni skupnosti Lokovica za linijo strojev za proizvodnjo in spravilo koruze. Trije kmetje so dobili kredite za nakup traktorjev, enaindvajset kmetov pa za gradnjo hlevov.
Za povečanje poljedelske proizvodnje je sklad za intervencije v kmetijstvu registiral nakup semenske koruze (7.180 kg) in nakup mineralnih gnojil (438,7 ton).
Proizvodnja pšenice je bila kljub težavam z vremenom dobra, načrt odkupa pa je bil uresničen v celoti.
Odkupljeno je bilo 224.319 kilogramov pšenice. Dobri so bili tudi hektarski donosi, v povprečju okoli 5 ton/ha, nekateri pa so presegli proizvodnjo 7 ton/ha.
Na nekaterih kmetijah so zaradi pomanjkanja jedilnega olja na predlog pospeševalcev službe pristopili k poskusnemu pridelovanju buč golic. Aktiv mladih zadružnikov pa je zasejal na poskusni parceli na 1 ha 10 sort hibridne koruze. Ugotoviti bodo skušali, katere sorte koruze so najprimernejše za naše vremenske razmere.
V večjo proizvodnjo in pridobivanje novih kmetijskih zemljišč vlaga denar tudi kmetijska zemljiška skupnost. Z njeno pomočjo so bile spomladi izvršene agromelioracije na 7 hektarih zemljišč (pretežno izkrčene relativne gozdne površine) ter male
melioracije na 8,5 hektarih zamočvirjenih zemljišč. Kmalu bodo končane že agromelioracije na naslednjih petih hektarih zemljišč, medtem, ko bodo male melioracije na še štirih hektarih zemljišč uresničili do konca jeseni.
Za konec pa še nekaj proizvodnih podatkov.
Letošnji pridelek hmelja je bil zaradi prevelike suše zmanjšan za okoli deset odstotkov. Odkupljena je bila predvidena količina ribeza in tudi jabolka so dobro obrodila, čeprav je kakovost zaradi toče nekoliko slabša.
Obiranje jabolk gre h kraju
V prvi polovici meseca septembra so pri Erinemu Kmetijstvu — delovni enoti Titovo Velenje obrali okrog 35 ton zgodnjih vrst jabolk. Od tega je približno 25 ton jabolk dostavljeno kupcem, 10 ton pa odšlo za potrebe industrije. V drugi polovici septembra pa so pričeli obirati pozne vrste-jabolk in jih v prvih dneh obrali okoli 60 ton prve kvalitete ter 10 (on za industrijo. Po predhodnih napovedih in sedanjih pokazateljih sta kakovost in načrtovan pridelek resnično obilna. To pa pomeni, da bo letos za
...... -mm

Vi*»■■* •<■
„
' M,
Največjo skrb namenjamo proizvodnji mleka in vzreji pitancev
ozimnico kakovostnih jabolk do-
vol ■
Obiranje, bodo pri delovni enoti Titovo Velenje sklenili predvidoma do 5. oktobra. Seveda, če jim ne bo ponagajalo vreme. Tudi obiralcev imajo dovolj. Pomagajo si s sezonskimi delavci, organiziranimi skupinami sindikatov delovnih organizacij ter šolarji. Velik delež pri trganju pa prispevajo tudi občasni domači obiralci, ki jih letos zaradi ugodnega zaslužka ni malo.
Od druge polovice septembra naprej, so pričeli v vseh Erinih poslovalnicah prodajati jabolka za ozimnico. Znane so že tudi dokončne cene. Za kilogram jonatana ter zlato parmeno je potrebno odšteti 22 dinarjev, za delišes 24 dinarjev, idared ter jonagold pa veljata 30 dinarjev za kilogram. V ceno je všteta tudi vrednost zaboja.
Prvega oktobra do na Turnu stekla tudi mala prodaja jabolk, in sicer vsak dan od 13. do 18. ure. Razprodajah jih bodo po naslednjih cenah: jonaton, zlato parmeno po 18, delišes po 20-ter idared in jonagold po 25 dinarjev za kilogram. V cenah niso všteti zaboji,, lahko pa jih kupec po želji tudi kupi. Velja še omeniti, da je zaradi letošnje slabe letine sadja v zasebnih pa tudi družbenih nasadih, cena industrijskega sadja pri TOK Kmetijstvo zelo ugodna, za kilogram jabolk brez zaboja bo potrebno plačati med 6,5 in 8,5 dinarjev. Ker je letos zanimanje med kupci, zlasti za ozimna jabolka precejšnje, so pri Tok Kmetijstvo Šoštanj prepričani, da bodo letošnji obilen pridelek jabolk gotovo prodali.	b. m.
Zdravstveni center Velenje
NAS MOTO -.BOLJE PRERPEČITI KOT ZDRAVITI'
Zdravstvenemu varstvu v občini Velenje že vrsto let namenjamo posebno skrb, saj imamo zaradi zahtevnejših delovnih pogojev tudi vet jo obolevnost kot v večini drugih občin v Sloveniji. Za uspešno delovanje zdravstvenega varstva v občini ter za zdravljenje obolelih v zdravstvenih ustanovah izven občine pa seveda delavci dajemo tudi precejšen delež ustvarjalnega dohodka. Prav zato so dileme in težave ter razvojne usmeritve zdravstvenega varstva v občini vedno predmet živahnih razprav v našem združenem delu. To pa je bila tudi nit našega pogovora, okrogle mize, v kateri so sodelovali Kristian Hrastel, predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Velenje, Jože Rebernik, (lan poslovodnega odbora, Edvard Fenko, direktor zdravilišča Topolšica v izgradnji ter Janez Po-les, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Zdravstveni center Velenje, sicer pa zdravnik na internem oddelku v Topolšici.
NČ: Predlagamo, da za uvod predstavite Zdravstveni center, njegov dosedanji razvoj, delovanje in organizacijo.
,,Delovna organizacija Zdravstveni center Velenje je bila oblikovana v letih 1979/80. Z dejavnostjo, ki jo izvajamo, pokrivamo območje Savinjske in Šaleške doline, torej dve občini. V Zdravstvenem centru združuje delo več kot 700 delavcev, organizirani pa smo v šestih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb. Organizacija je izpeljana tako, da temeljne organizacije izvajajo svojo dejavnost po teritorialnem in funkcionalnem načelu. Imamo dve temeljni organizaciji na področju splošnega zdravstva, in sicer v občinah Velenje in Mozirje, zobozdravstvo, ki pokriva s svojo dejavnostjo obe občini, bolnišnico in zdravilišče v Topolšici in delovno skupnost skupnih služb. Dve tretjini vseh zaposlenih ima visoko ali višjo izobrazbo. Sodimo pa tudi med tiste delovne organizacije v občini, ki imajo največ štipendistov in delavcev na dopolnilnem izobraževanju. Imamo več kot 50 štipendistov in 20 specializantov različnih zdravstvenih smeri.
Razvojni program zdravstva smo sprejeli v letu 1980, potrjen je bil v zdravstvenih skupnostih občin Velenje in Mozirje, v lanskem letu pa smo ga skladno z novimi gospodarskimi izhodišči tudi ustrezno dopolnili. Zdravstveno varstvo izvajamo za več kot 55 tisoč zavarovancev. Skušamo ga organizirati predvsem po dispanzerski metodi, ob ustrezni tehnični opremljenosti. Ker je občina Velenje glede na za-
poslitveno in gospodarsko strukturo svojevrstna v slovenskem prostoru, se to kaže tudi v zdravstvenem varstvu. Izredno težki pogoji dela v rudniku in enolično delo ob tekočih trakovih ima namreč vpliv na zdravstveno varstvo prebivalstva. Zato smo temu delu populacije namenili največ pozornosti. Ze v letu 1980 smo organizirali obratne ambulante za delavce RLV in za delavce Gorenja. Menimo namreč, da lahko največ naredimo za stabilizacijska prizadevanja z obvladovanjem bolniškega staleža, zmanjševanjem hospitalizacije in na račun boljše obdelave v osnovnem zdravstvenem varstvu.
Značilnost našega dela v slovenskem prostoru se kaže tudi v tem, da so naša izhodišča in normativi za delo petnajst odstotkov višji od povprečja v Sloveniji. To pomeni, da je naša produktivnost v osnovnem in hospitalnem zdravstvenem varstvu toliko višja od povprečja v drugih zdravstvenih organizacijah. Povedati moramo, da se že dalj časa zavzemamo, da bi manj z administrativnimi, pa bolj z vsebinskimi pristopi spremenili način dela, in da bi od tako imenovanega faktorskega in kvantitetnega načina oblikovanja osnov za sporazumevanje in evidentiranje dela zdravstvenih delavcev prešli na bolj kakovosten način, na sprejemanje programov in njihovo vrednotenje. Tako bi kvaliteta dela imela večji vpliv kot ga je imela doslej, večjo skrb bi namenili zdravemu čioveku. Ležalna doba, polna postelja v bolnišnici in dolga vrsta pri splošnem zdravniku tako ne bi bili več merilo dobrega ali slabega dela, faktorski sistem pa bi ostal v zdravstvenih organizacijah bolj za kontrolo izvajanja določenih nalog. Zato moramo reči, da v Zdravstvenem centru Velenje zelo podpiramo izhodišča za sporazumevanje v letu 1984. Mislimo, da imamo zdravstveno dejavnost že na celotnem območju, kjer izvajamo svoje storitve, izdelano tako kot je tu zamišljeno. Od osnovnega zdravstvenega varstva, bolnišničnega zdravstvenega varstva, zdraviliškega varstva in preskrbe z zdravili. Za izvajanje stopanjeke diagnostike, pa sodelujemo s tistimi organizacijami združenega dela iz zdravstva, ki imajo seveda ustrezno opremo, to so sosednje bolnišnice in klinični center."
NČ: Ena dolgo načrtovanih nalog. ki so jo potrdili že leta 1976 delegati skupščine občine Velenje, je izgradnja Zdravilišča Topolšica. Ljudje so zaradi ugodnih pogojev ter vira termalne vode že nekdaj v Avstroogrski monarhiji ustvarili
prve zametke zdravilišča. Kakšen je bil pravzaprav ta razvoj od odkritja vira termalne vode pa do
danes!
,,Vemo, da je bil termalni vrelec odkrit v 16. stoletju in da je okoli leta 1838 pričelo zdravilišče javno delovati. V tem letu zasledimo tudi začetke načrtnega izkoriščanja termalne vode ter izjemno ugodnih klimatskih razmer. Lastniki zdravilišča so bili takrat nemški in švicarski zdravniki. Iz propagandnih prospektov iz tega časa je mogoče razbrati, da je bilo to precej svetovljansko zdravilišče, ki pa je delovalo le v letnem času. Obiskovalci so prihajali iz vseh koncev Evrope in zato pričakujemo, da bo tako tudi v bodoče. Iz dokumentov, ki so na razpolago, je mogoče tudi razbrati, kakšen je-bil način zdravljenja, kakšna obolenja so zdravili in tako naprej. No, po prvi svetovni vojni, je takratna jugoslovanska vlada-zdravilišče odkupila in ustanovila sanatorij, z njim pa se začenja razvoj bolnišnice."
NČ: Sedaj v Topolšici gradimo nov, lep, predvsem pa misljmo, da tudi funkcionalen objekt — novo zdravilišče. Spregovorimo še o tej za velenjsko občino pomembni naložbi, saj od nje pričakujemo tudi poživitev turizma v Šaleški dolini in kanček devizne bere. Kakšno bo pravzaprav to novo zdravilišče!
,,V letu 1975 je bil obnovljen objekt Mladika, ki danes deluje kot zdravilišče. Ima 50 postelj, zdraviliško ambulanto, terapijske prostore, restavracijski del itd. Preden spregovorimo o novem zdravilišču, še par besed o osnovah, ki pravzaprav sploh omogočajo delovanje takšnega objekta v Topolšici. Poleg strokovnih madicinskih delavcev, je prav gotovo temelj delovanja bodočega zdravilišča izkoriščanje dveh bistvenih naravnih faktorjev. To sta termalni vrelec in-iz-redno okolje. Topolšica leži v
Jože Rebernik
majhni dolinici predalpskega sveta na nadmorski višini 395 metrov, nekaj kilometrov stran od večjih prometnic in industrijskih kompleksov. Obdajajo jo lepi iglasti gozdovi in je zato bogata s čistim gorskim zrakom.
Temperatura termalnega vrelca je 33 stopinj, zmogljivost vrelca pa je preko 50 litrov v sekundi. To naravno bogastvo je ustrezno za zdravljenje degenerativnega in izvensklepnega revmatizma, za rehabilitacijo po poškodbah loko-motornega sistema, za rehabilitacijo po operacijah in za zdravljenje lažjih oblik obolenj dihal. Takšno zdravljenje zahteva seveda najrazličnejše vrste terapij kot so oalneo-terapija, klimatoterapija, fiziote-
rapije v vseh ustreznih oblikah.in drugo.
Razvojne možnosti zdravilišča se odpirajo pravzaprav šele z izgradnjo novega hotela, ki smo mu nadeli ime Vesna in bo odprt ob koncu leta. Hotel bo visoke B kategorije, ima 216 postelj, restavracijo s 300 sedeži, družabne prostore, veliko seminarsko dvorano, kavarno, slaščičarno, frizerski salon, kozmetični salon in tako dalje. V novem hotelu velja posebej omeniti terapijsko rekreacijski del. V njem bo poleg zdravniških ordinacij, 18 individualnih kabin za balneoterapije, manjši bazen za skupno terapijo, velik olimpijski bazen, telovadnica, trim kabinet, savne itd. Seveda bodo v hotelu tudi sodobno opremljeni prostori za različne oblike fizioterapije. Ob hotelu bomo zgradili nove sprehajalne poti, objekte za rekreacijo in vse kar k zdraviliškemu turizmu sodi.
Čeprav je Topolšica v neposredni bližini Šoštanja in Titovega Velenja, je to izjemno tih, miren kraj, z obilico cvetja in zelenja, torej kraj, kjer si lahko človek poleg
Kristian Hrastel
zdravja nabere tudi novih moči. Vse to nas je pripeljalo do sklepa, da smo pričeli s ponudbo preventivnega zdravljenja namenjenega najširšemu krogu ljudi. Naš moto je ,,bolje preprečiti kot zdraviti".
Paket, ki ga ponujamo zajema zdravniški pregled, predpisano terapijo, organizirano rekreacijo, kulturne in zabavne prireditve ter izlete. Preventivni zdravstveni pregledi so še posebej primerni in potrebni za delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih ter za tiste, ki so izpostavljeni večjim prihofizičnim obremenitvam. Sicer pa kdo danes ni zdravstveno ogrožen? Vprašanje je le, koliko smo pripravljeni zase tudi storiti."
NC: V Topolšpci deluje bolnišnica, ki ima pljučni in interni oddelek. Ta pa bosta z razvojem zdraviliškega turizma v kraju dobila posebno nalogo. Kakšne so smernice razvoja teh oddelkov?
,,Skupno z razvijajočim se zdraviliščem smo težo naše dejavnosti skušali prenesti na preventivno področje, tako da bi.se oba oddelka vključevala v sistem zdraviliške in hospitalne dejavnosti v smislu zgodnje.detekcije; torej odkrivanja bolezni srca in ožilja ter dihalnega aparata."
NČ: Prav interni oddelek, ki naj bi bil torej osnova za uspešno delo zdravilišča ter celotna bolnišnica Topolšica, pa sta se kljub svojim pozitivnim usmeritvam in stabilizacijskim prizadevanjem znašla med tistimi bolnišnicami oziroma oddelki, ki jim strokovna služba pri republiški zdravstveni skupnosti v predlogu ukrepov za zmanjšanje stroškov v zdravstvu krati nadaljnji obstoj. Predlog je že naletel na številne komentarje in polemike, bilo je tudi nekaj natolcevanj, dezinformacij, nekateri pa so v
Edvard Fenko
predlogu videli razrešitev lastnih težav. Kako pa vi gledate na ta problem?
,,Moramo reči, da smo s paketom ukrepov, ki jih je posredovala republiška zdravstvena skupnost, naleteli na dokaj trd oreh. Bili pa smo tudi ogorčeni in osupli, predvsem zaradi tega, ker na vse naše strokovne argumente, ki kažejo na potrebnost tega oddelka v našem prostoru, dobivamo v odgovor le polresnice, laži in podtikanja.
Ugotavljamo, da kabinetni način vodenja zdravstvene politike na širšem prostoru prav gotovo prizadene manjše delovne organizacije in hkrati omogoča večjim delovnim organizacijam zdravstvene stroke, da s polresnicami zagovarjajo svoje pretekle prevelike investicije. Za obstoj internega oddelka je prav gotovo dovolj trden argument, da imamo najkrajšo ležalno dobo v Sloveniji, da so stroški med najnižjimi v Sloveniji in to kljub specifični populaciji, ki je značilna za naše področje. Poleg tega se zavedamo, da bo zmanjšanje ali ukinitev internega oddelka pripeljala do odliva naših bolnikov v dve sosednji bolnišnici, kar bo seveda tu zahtevalo širitev zmogljivosti, za našo zdravstveno skupnost pa bo to pomenilo večji finančni izdatek. Če ob vsem tem upoštevamo še prostor, kjer bolnišnica stoji ter naše tehnične in kadrovske zmožnosti, potem imamo nedvomno komperativne prednosti pred vsem pri« obvladovanju kazuistike, s področja bolezni srca in ožilja. Mi smo v preteklosti skušali sprejeti samoupravne sporazume o delitvi dela v zdravstvu, na širšem območju velenjske, koroške in celjske regije. Vse pa je ostalo zgolj pri dogovarjanju interesov sosedov tega v praksi nismo mogli uresničiti
wm
Janez Poles
Zveza kulturnih organizacij občine Velenje
Z manj denarja ohraniti doseženo kakovost
Preteklo sredo so se sešli na redno letno konferenco delegati Zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Najdlje so se predstavniki kulturnih društev, skupin, mentorji, člani izvršilnega odbora zveze zadržali pri oceni dela odborov ter pri sprejemanju pravilnika o financiranju dejavnosti.
Letno konferenco so kulturniki začeli čisto v ,,svojem stilu", s krajšim kulturnim programom, v katerem so se predstavili domači pesniki in pisatelji — začetniki. Kot je na začetku konference dejal predsednik zveze Karli Kordeš, smo lahko resnično ponosni na vse to, kar smo dosegli na področju kulture. Tudi občasne težave, nekatere med njimi so kar velike, našim marljivim kulturnim delavcem niso vzele volje in pripravljenosti. Zveza kulturnih organizacij se preko svojih odborov povezuje z društvi v krajevnih skupnostih Šaleške doline in vsemi šolami, saj ima prav tu svoje ,,korenine". V šolskih kulturno umetniških društvih se vzgajajo kadri za kasnejšo amatersko kulturno dejavnost, v okolju kjer živijo in delajo, za iskanje novih poti v tej zvrsti. Prireditev Naša beseda potrjuje, da so mladi voljni delati, vendar ni dovolj mentorjev, ki bi izvenšolsko mla-dež usmerjali, jim pomagali. Odbori, v Zvezi kulturnih organizacijah občine Velenje jih je kar deset, so marljivi, čeprav kulturno osve-ščanje na delovnem mestu, v vasi, mestu še ni takšno kot bi moralo biti. Včasih kulturnikom manjka tudi poguma. ,,Odreči se bomo morali veličavim programom, prevelikim pričakovanjem, saj ni dovolj ,kruha' za kulturno dejavnost v naši občini. Škriplje v gospodarstvu, na kulturnem področju še bolj. Čeprav bo še nekaj ,suhih' let, moramo ohraniti to kar smo dosegli," so v razpravi poudarili delegati.
Problemska konferenca o kulturi je odprla marsikatero vprašanje, sklepi pa so za vse kulturne delavce v ivelenjski občini velika obveza, ki ne bi smela obležati kot ,,mrtev papir". 2 milijona 750 ti-. soč dinarjev, kolikor denarja je letos namenjenega za to dejavnost, je mnogo premalo. O prizadevnem delu odborov, društev, skupin priča že podatek, da je bilo od 21. septembra lani do 1. septembra letošnjega leta v naši občini 431 prireditev, kar je 222 prireditev več kot v enakem lanskem obdobju. Nekatera društva so se s svojo bogato kulturno ustvarjalnostjo predstavila tudi izven meja naše domovine. Rudarska godba, amatersko gledališče, šmarški kulturniki, člani folklorne skupine Koleda, Oljka, kinoklub Gorenje, pa likovniki, ki so razstavljali svoja dela v mestih, ki nosijo Titovo ime^-so že zdavnaj presegli amaterizem.
Njihova imena niso neznana, ampak jih pozna že širok krog ljubiteljev kulturne dejavnosti. Seveda
ne smemo pozabiti na nekatere pomembne dogodke, kot so 20. letnica Šaleškega okteta, slikarska šola, srečanje mladih pesnikov in pisateljev — začetnikov, nastanek mladinskega gledališča v Šmartnem ob Paki in na novega člana v veliki druščini, kulturno umetniškega društva iz Raven pri Šoštanju.
V nadaljevanju seje so delegati poudarili, da je vsak, še tako majhen kulturni dogodek v teh stabilizacijskih časih občanu vse bolj potreben. Kulturno vzgajati vsakega izmed nas ni lahka naloga. Zato bo treba za še boljše delo na tem področju gotovo dosledno uresničevati sklepe problemske konference o kulturi, biti dovolj kritičen in ustvarjalen, dati mladim svoj prostor in jih spodbujati, predvsem pa z manj denarja obogatiti doseženo kvaliteto. Časi življenja na veliki nogi so minili. Kljub temu lahko ljubiteljska dejavnost zmore marsikaj. Z odpravo slabosti ki jih v kulturi prav tako ne manjka bomo zastavljene cilje lahko dosegli. Malo več spodbud in sodelovanja Zveze kulturnih organizacij občine Velenje z društvi v Belih vodah, Lokovici, Paki pri Titovem Velenju, plesnemu klubu, Šaleškemu študentskemu klubu gotovo ne bo odveč. Prav tako si malo več pozornosti zasluži odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih
republik, proslave, saj te predstavljajo kar 80 odstotkov celotnega kulturnega ustvarjanja v naši republiki. Kultura v delovnih organizacijah še vedno peša. Izobraževanje kadrov mora postati ena od pomembnih nalog. Kljub temu, da so kulturniki velenjske Občine zapisali v letne delovne programe sodelovanje z delavsko univerzo, ni bilo pri povezovanju narejenega niti koraka. 2500 mladih bi moralo imeti svoj abonma, tako kot ga imajo v večjih središčih. ,,Pred nami je še veliko pomembnih nalog. Kos jim bomo le s skupnimi napori in z dobro organiziranostjo," so poudarili delegati.
Razprava glede Pravilnika o financiranju dejavnosti je bila dokaj žgoča in ustvarjalna, kako tudi ne, saj pomeni ta pravilnik prelomnico v kulturnem snovanju v naši občini. Ze v začetku so se delegati dogovorili, da bodo spregovorili raje o vsebini pravilnika kot pa o denarju. Menili so, da je bil ta dokument nujno potreben, vendar je treba nekatere člene in kriterije še natančneje izoblikovati in izdelati.
Dopolnjevala ga bo tudi praksa, saj bo dotok denarja za posamezno društvo, skupino odvisen le od izpolnjevanja načrtovanih nalog. Pravilnik pa bo gotovo precej pripomogel pri uspešnem uresničevanju temeljne naloge, ki si jo je zastavila kultura, vzgajanju.
Literarni odbor pri ZKO Velenje
Izdali bodo četrto številko Hotenj
Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje prizadevno dela odbor za literarno dejavnost. Člani tega odbora pripravljajo in izdajajo tudi literarno revijo Hotenja.
Hotenj našim bralcem ni treba več posebej predstavljati, saj so si že utrla pot med bralci in ljubitelji pisane besede. V njej objavljajo svoje stvaritve predvsem pesniki in pisatelji — začetniki oziroma ustvarjalci, ki se poskušajo uveljaviti na literarnem področju in šele prodirajo v svet literature.
,,Potrebe same so narekovale, da smo tudi v velenjski občini začeli objavljati prispevke pisateljev in pesnikov — začetnikov v literarni reviji. Po republiškem srečanju v Gradišču v Slovenskih goricah pa sc je ta ,,modna muha" še bolj razširila. Hotenja smo začeli izdajati na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V tej literarni reviji se predstavljajo predvsem domači ustvarjalci s svojimi najboljšimi teksti, k sodelovanju pa povabimo tudi pesnike in pisatelje — začetni-
ke iz drugih občin," je povedal nekaj besed o Hotenjih predsednik odbora za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje Boris Kumer-Božo.
V prvi številki te literarne revije so lahko ljubitelji pisane besede prebrali le pesmi, v drugi je bilo objavljenih že nekaj proznih sestavkov, v tretji številki Hotenj so se velenjski pesniki in pisatelji-za-četniki predstavili prav tako s pesmimi in proznimi teksti. Kakšna pa bo četrta številka? ,,Po kvaliteti nekoliko slabša od prejšnje. Tudi tokrat bo vsakega nekaj, vendar bo prevladovala poezija. Zaradi finančnih težav bo natisnjena le v 500 izvodih. Na 80 straneh bo objavilo pesmi in prozo 12 pesnikov in pisateljev," je predstavil četrto številko te literarne revije sogovornik.
Vsi, ki radi sežejo tudi po takšni reviji kot so Hotenja, bodo lahko četrto številko prebirali že konec oktobra. Kupili .pa jo bodo lahko, tako kot že običajno, v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, prodajali pa jo bodo tudi člani literarnega odbora sami.
Kinoklub Gorenje
Kajuhova nagrada za izjemne dosežke
V dvanajstih letih delovanja je kinoklub Gorertje dosegel zavidljivo raven. Prav gotovo pa se prizadevni filmarji v vseh teh letih niso srečevali s toliko težavami, kot v sedanjem gospodarskem položaju. Za film namreč ni dovolj samo ideja, ampak so tu nujno tudi drage naprave za snemanje in obdelavo filma, ki jih morajo kupiti v tujini, saj jih pri nas ni moč dobiti. Od tistih filmskih zanesenjakov, ki so ga ustanovili, je ostalo klubu zvestih le malo, njihovo delo pa nadaljuje mlajša in obetajoča generacija. Trenutno je v kinoklub vključenih trideset članov, toda resneje jih dela le polovica.
Največ pozornosti namenjajo igranemu in animiranemu filmu. To sta filmski zvrsti, ki zahtevata precej truda in idejne izpovednosti. Do sedai so posneli že 15 animiranih filmov, ali po domače risank, kar je precej, če upoštevamo, koliko dela je treba vložiti v eno samo minuto takega filma.
Vse filme, ki jih ustvarijo klu-bovci, pošljejo na festivale vseh ravni, od medklubskih do mednarodnih, kjer se morajo filmi izkazati ne glede na to, v kako kvalitetni
družbi so. To pomeni, da se lahko zgodi, da ne podelijo prve nagrade, če noben film ne dosega določene kvalitete.
Aprila letos je bil mednarodni festival amaterskega filma na Jesenicah, kjer je med 91 filmi zasedel prvo mesto film Borisa Salobirja Obisk. Zdaj pa je pred njimi jubilejni 20. festival amaterskega filma v Radomljah, ki se ga bodo udeležili z dvema, morda tremi filmi. To bo žanrski film Mirka Brašarja Per aspera ad astra (Skozi trnje do zvezd) in igrani film Cveta Sušca 2 + 2 = mladost ter Iskanje Lijane Martine, če ga bodo uspeli tonsko opremiti. Konec decembra ali v začetku januarja pa bodo organizirali tudi klubski filmski festival.
Veliko si obetajo od sodelovanja z Minifilmom iz Ljubljane.
V kratkem bodo organizirali petkov kulturni večer, na katerem bodo z njihovim posredovanjem prikazali srednjemetražni film Lokomotiva Berta, ki si ga bo gotovo vredno ogledati.
Ko pa je bil tale članek že napisan , pa smo izvedeli, da so na sk up-
ščini Zveze kulturnih organizacij sprejeli sklep, da dobi kinoklub
Gorenje Kajuhovo nagrado za izjemne dosežke na področju amaterskega filma in za delo z mladino. To pa je prav gotovo razlog več, da se bomo s Kinoklubom Gorenje še srečali.
N. Zolnir
Programski svet pri kulturnem centru Ivan Napotnik
Kulturne prireditve '83/84
Tudi za bližnjo sezono je Občinska kulturna skupnost Velenje zagotovila sredstva za izvedbo posebnega programa kulturnih prireditev, ki podobno kot doslej, tudi letos ne bo abonmajskega tipa. Tako je vsem zagotovljena enaka možnost za obisk predstav, saj so dosedanje izkušnje z abonmajem pokazale, da se abonenti večkrat niso udeleževali prireditev, za ostale pa ni bilo vstopnic. Novost je tudi brezplačna garderoba in popust za sindikalne organizacije. Kot doslej bo imela 50 odstoten popust tudi šolska mladina.
Med koncertnimi gostovanji naj omenimo, da bo skupaj 9 koncertov med katerimi bo koncert priljubljenega KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA, VEČER ŠANSONOV BOJANA ADAMIČA in koncert FOLKLORNE GLASBE IZ BOLIVIJE. Zelo zanimiv bo tudi obisk koncerta filharmonije iz New Yorka, pod dirigentsko palico LEONHARDA BERNSTE1NA, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, meseca novembra letos.
Naslednje leto se bo zvrstil koncert Cudermana, ki je na vseh dosedanjih mariborskih tekmovanjih osvojil zlato plaketo. SLOVENSKA FILHARMONIJA bo gostovala 17. 3. 1984 z dirigentom iz SZ Sinajskim ter solistoma Kirkovom in Grafenauerjevo. Med opernimi predstavami so izbrali predstavo SNG Maribor, ki je pripravila J. Offenbaeha HOFFMA-NOVE PRIPOVEDKE. Med solisti bo nastopil pianist Aleksander Toradze, gruzinski virtuoz. Poslastica bo tudi zbor BOLJŠOJ TEATRA iz Sovjetske zveze, ki bo pel a kapella, predvidoma 20. 4. 1984.
GLEDALIŠKA GOSTOVANJA
Ze v soboto, 1. oktobra, bo na sporedu Partljičeva ,,žalostna komedija" MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, sledila pa bo predstava Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki je zelo redek gost na naših odrih. Tokrat se bodo Tržačani predstavili z MUTASTIM1 BRATI, dr. Matjaža Kmecla. Celjani bodo nastopili kar dvakrat, in sicer s
satiro Miloša Mikelna MORALNO POLITIČNE KVALIFIKACIJE TOV. GUBCA, v decembru letos in z zgodovinsko glasbeno predstavo Petra Shafferja AMADEUS, ki jo letos zaradi velikega zanimanja ponavljajo. Drama Ljubljj^ na bo poskrbela za klasično predstavo BRATJE KARAMAZOVI, ki jo je po predlogu Dostojevskega priredil Andrej Hieng.
MLADINSKE PREDSTAVE
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo nastopilo tudi z mladinsko predstavo za osnovne šole, in sicer z angleško pustolovsko zgodbo Normana Hunterja PROFESOR MODRINJAK, ki jo je priredil Aleksander Zorn. Osnovnim šolam bo namenjena tudi LUTKOVNA PREDSTAVA JAPONSKEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA iz Tokia, ki bo prikazalo japonsko narodno pripovedko o palčku Isonbošiju. Za srednje šole bosta na sporedu predstava Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane RAZREDNI SOVRAŽNIK Migela VVilliamsa ter PANTOMIMA AN-DRESA VALDESA v kateri nastopa tudi Jana Kovač iz Titovega Velenja.
ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V drugih dveh večjih občinskih in kulturnih središčih se bosta zvrstila koncerta NEW SWING KVARTETA in monodrama MARTIN KRPAN v kateri nastopa Polde Bibič. V Šoštanju bo še koncert KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA.
RAZSTAVE
Razstavno sezono so pričeli z razstavo celjskega slikarja Jureta CEKUTE, sledila pa bo retrospektivna razstava grafike Lojzeta SPACALA iz Trsta. Novembra bo pomembna razstava Franceta PAVLOVCA, nekoliko pozabljenega krajinarja, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Moderno galerijo v Ljubljani in jo je podprla tudi Kulturna skupnost Slovenije. Novoletno vzdušje bo obogatila razstava ilustracij Jelke REICH-MAN, januarja pa izbrana razstava Gabrijela ŠTUPICE in Eda MURT1ČA, ki je trenutno še v
Argentini. Ob kulturnem prazniku se bo predstavil domač kipar Anton HERMAN. Letos ne bo tradicionalne razstave ročnih del, temveč le razstava modernih tapiserij Ete SADAR-BREZNIK. Med slikarji iz štajerskega dela Slovenije so izbrali Ludvika PAN-DURJA, ki je s svojimi olji gotovo najzanimivejši v tem predelu. Posebnost letošnje razstavne sezone bo dokumentarna razstava dr. Josipa VOŠNJAKA, domačina iz Šoštanja, katerega 150-letnice rojstva se bomo spominjali v letu 1984. Program L-odo zaključili z grafiko Jožeta MUHOVIČA iz Rečice ob Savinji. Če bo prišlo do sprememb v razstavnem programu bodo predstavili razstavo fotografij Joca ZNIDARŠIČA in razstavo svetovne grafike v okviru sodelovanja s partnerskih mestom ESL1NGEN.
Kot doslej bodo na otvoritve razstav s posebnimi vabili
Kot doslej bodo na otvoritve razstav vabili s posebnimi vabili; zato vabijo vse, ki bi želeli prejemati taka vabila in se bodo otvoritev udeleževali, da sporočijo svoj naslov v tajništvo Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje.
DOMAČI IZVAJALCI
Med domačimi izvajalci bomo poslušali Novoletni koncert RUDARSKE GODBE, letne koncerte Mešanih pevskih zborov GORENJE Velenje in SVOBODA Šoštanj ter moškega pevskega zbora KAJUH Velenje. Poslušali bomo tudi koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Centra srednjih šol Velenje, ki je letos na mednarodnem mladinskem festivalu v Celju prejel zlato odličje. Kot vsako leto se bo tudi v tej sezoni predstavila Šaleška folklorna skupina KOLEDA.
Med gledališčniki pa bomo gledali predstavo AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Titovega Velenja in GLEDALIŠČA POD KOZOLCEM iz Šmartnega ob Paki, ki se bosta predstavili z musicalom.
Domači likovniki pa se bodo tudi letos lahko predstavili na skupinski razstavi.
Titovo Velenje
Moj ata,
socialistični kulak
V soboto, 1. oktobra, ob 18. in 20.30, bo v domu kulture gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora z žalostno komedijo Toneta Partljiča: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK.
Delo je režira.1 Matija Logar, dramaturg pa je bil Taras Kermau-ner. V glavnih vlogah nastopajo: Rado Pavalec, Milena Muhič, Irena Mihelič, Jernej Lipnik, Janez Klasine, Ivo Leskovec, Nataša Sirk, Roman Lavrač, Sonja Blaž, Zvonko Funda, Franci Gabrovšek in Marjan Bačko. Igra se dogaja v letih 1945 do 1948 nekje na Štajerskem.
Vstopnice po 150 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju. Za šolsko mladino so vstopnice po 750 din, za sindikate pa velja 10 do 30 % popust.
V počastitev občinskega praznika
Premiera
domačega filma
Kino Velenje se bo pridružilo praznovanju praznika občine Velenje s predvajanjem domačega filma za otroke Mah na asfaltu, ki mu je občinstvo v Puljski areni dodelilo prvo mesto.
Film govori o sodobnem zaomstvu. Deček Lane živi pri starem očetu na deželi, njegovi starši pa delajo v tujini. Ko se vrnejo v domovino, se vsi skupaj preselijo v mesto, kjer pa Lane naleti na velike težave. Izgubil je svoje vaške prijatelje, psa in belega zajca, pogreša romantično okolje planinske vasi, mlinsko kolo in listnate krošnje, med katerimi se je tako prijetno počutil in kjer so nastajali prvi verzi. Potreboval je mnogo moči, da je premagal nesporazume z novo sredino. Lane navsezadnje najde svoje mesto pod soncem, vedno zaposleni starši pa se nekaj naučijo od svojih qtrok.
Domači otroški film Mah na asfaltu je režiral Jovan Rančič, glavne vloge pa igrajo Dragomir Felba, Duško Janičijevič, Alenka Rančič in drugi.
Prizor iz filma
Izdelki mladih so presenetljive stvaritve
Spet se je začelo šolskoleto. Dragi Šolarji, prepričani smo, da ste se začeli že od prvega dne pridno učiti. Veseli pa smo tudi, da niste pozabili na nas in na vašo rubriko v Našem času. Zanio smo že prejeli prve prispevke. Poslali so nam jih učenci iz osnovnih Sol Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki in Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja. Pišite nam tudi drugi, pišite o vašem delu in življenju v razredu, izven njega, skratka o vsem kar se dogaja okoli vas.
Nada Salobir
Mirko Hik	Primož Kovačič
Jubilejna Mala Napotnikova kolonija
Deževen dan
Zunaj je deževen dan, a jaz sedim tu sam. Ne vem, ne kod ne kam, ker zunaj je deževen dan.
Po poti fant z dežnikom gre, a dež mu lije pod noge. Na dežniku dežne kaplje se lovijo, a fantove noge domov hitijo.
Zunaj je deževen dan, a še zmeraj sem tu sam. Še vedno jaz ne vem, ne kod ne kam,
ker zunaj je deževen dan.
Matjaž Černovšek, 7. a coš Veljko Vlahovič
gala mamici pri delu na polju in pri gospodinjstvu. Večkrat sem šla v trgovino po raznih nakupih. Počitnice sem preživela tudi pri ses-trični v Brezovici pri Ljubljani. Pri njej sem bila en teden, ki mi je hitro minil. Zadnji dnevi počitnic so mi bili zelo dolgočasni. Z nestrpnostjo sem pričakovala začetek novega šolskega leta. Želela sem se že videti s sošolkami in sošolci. Med počitnicami smo si nabrali moči za začetek novega šolskega leta. Vsi smo že za en razred starejši in zato tudi pametnejši. Pred nami je spet učenje in tekmovanje za boljši uspeh v tem letu.
Romana Ocepek, 5. a oš bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Povsem mirovali in stali križem rok mladinci Bevč le niso. Pomagali so pri urejanju doma krajanov, kolikor so pač lahko, pri gradnji ceste Bevče — zgoraj so se vključili v delovne akcije, ki jih je organiziral svet krajevne skupnosti. Krajše proslave so pripravili ob 8. marcu in ob otvoritvi doma krajanov, precej truda pa so že vložili pri urejanju svojih delovnih prostorov.
Komisija za šport v tej mladinski organizaciji je brez dela, saj te dejavnosti nimajo. Naloge, kot so organizacija zabavnih prireditev, udeležba na športnih tekmovanjih,
izleti, delovne akcije pa so ostale zapisane le na papirju ali pa so jih uresničili le delno.
Kaj lahko ob koncu še zapišemo? Z malo več resnosti in pripravljenosti bi lahko naredili marsikaj. Gotovo pa je res, da bi morali starejši krajani, zlasti pa člani družbenopolitičnih organizacij in vodstva krajevne skupnosti, prisluhniti potrebam in željam mladih, jih spodbujati in jim pomagati. Kritiko, če je utemeljena, sprejmejo, vendar ni nikogar, ki bi jim poleg graje povedal še kakšno rešitev ali jim bil voljan pomagati.
Janko Dolenc
Simon
Simon naš je velik fant, je navihan prevarant.
Že trikrat rojstni dan je imel, pa še nikoli iz vrtca ni ušel.
Se ve, da najraje se igra, ima pa vlak, kolo in medota.
A ko se tema naredi, naš Simon z medotom zaspi.
Matjaž Vovk, 7. b., coš Veljko Vlahovič
Kakor pridobljeno, tako izgubljeno
Ko sem hodil v četrti razred, smo dobili domačo nalogo. Te seveda nisem napisal takoj. Raje sem se odšel igrat, zvečer pa sem se spomnil na nalogo. Tiho sem pove-čerjal, nato pa sedel za pisalno mizo. Pisanje mi je šlo hitro od rok, a pri vsakem stavku sem se zmotil. Navsezadnje sem le končal in odšel spat. Drugi dan me je v šoli poklicala tovarišica in me zaradi naloge zelo osmešila. Tisti dan sem se počutil kot mravlja v steklenici z medico.
Andrej Centrih, 5. a OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
Nekega dne
Bilo je v lanskem šolskem letu. Nekaj nas je pozabilo narediti nalogo. Naredili smo jo v odmoru. Videl nas je sošolec in nas zatožil tovarišici. V stranišču smo se mu maščevali. V razredu ga je tovarišica videla objokanega. Povedal je tovarišici, kaj se mu je zgodilo, dodal še veliko več. Bili smo kaznovani. Spoznal sem, da maščevanje ni dobra stvar.
Zoran Stojko, 5. b oš bratov Letonje Šmartno ob Paki
Moj september
Zadnji dnevi šolskega leta so bili zelo napeti. Vsi smo že nestrpno pričakovali počitnice, da si bomo lahko oddahnili in si nabrali novih moči za naslednje leto. Prvi dnevi počitnic so bili zelo razigrani in veseli. Med počitnicami sem poma-
Brez muje se še čevelj ne obuje
Šolarji so imeli športni dan. Organizirali so orientacijski tek. Tekmovalo je deset skupin. Med njimi je bila tudi Tončkova skupina. Za Tončka so vedeli, da je lagal in tudi tokrat je hotel, a mu ni popolnoma uspelo.
Zdaj poslušajte, kaj se je zgodilo Tončku. Ko so skupine začele hoditi po določeni poti, je tudi Tončkova pričela tekmovati. Do prve točke, so prišli še kar hitro. Za druge tri pa je Tonček dejal drugim v skupini, da bi jih kar izpustili. Vsi so bili za to. Hodili so po gozdu in prišli do cilja. Za njimi so prišle še druge skupine. Ugotovili so, da je najboljša Tončkova. Tonček je ponosno hodil in se trkal po prsih. Nenadoma ga pokličejo člani komisije:
,,Dragi Tonček, ugotovili smo, da tvoja lahka zmaga ni poštena." Tonček se je žalostno obrnil in odšel. Ugotovil je, da se je treba za vsako zmago krepko potruditi.
Urška Peršič, 5. b, oš bratov Letonje
Šmartno ob Paki •
Nekega dne sem prišel v šolo brez naloge. Bilo me je zelo strah, kaj bo rekla tovarišica. Prvo šolsko uro sem kar naprej premišljeval, kaj naj storim. Med odmorom pa sem hitro na skrivaj nekaj napisal. Potem se je začel pouk. Tovarišica je vsakemu rekla, naj prebere domačo nalogo. Vendar, ko je prvi učenec prebral domačo nalogo, sem spoznaj da jaz nisem napisal take naloge, ampak nekaj čisto drugega. Takoj nato sem povedal tovarišici, da sem nalogo narobe razumel. Tovarišica pa je vedela, da sem se zlagal, ker je videla mojo na hitro napisano nalogo in me je kregala. Potem me je bilo zelo sram, in sem sklenil, da ne bom več goljufal pri domači nalogi. Peter Podgoršek, 5. b.
oš bratov Letonje
Šmartno ob Paki •
V četrtem razredu sem pozabil domačo nalogo. Ko mi je Zoran povedal, da smo imeli tudi matematično nalogo, sem se ustrašil. Tovarišica še ni bila v razredu, zato sem začel pisati nalogo. Zoran je to opazil in rekei, da bo povedal tovarišici. Toliko sem mu prigovarjal, da mi je nazadnje le uspelo. Tovarišica ni opazila. Zoran ji pa tudi ni povedal. Takrat mi je uspelo, potem pa niti poskušal nisem več.
Matjaž Kronovšek, oš bratov Letonje Šmartno Ob Paki
V Zavodnjah nad Šoštanjem so se pretekli petek in soboto ponovno oglasila kiparska dleta in kladiva. Trideset mladih iz osnovnih šol velenjske občine ter iz Prebolda, Radelj ob Dravi in Podveljka se je zbralo na deseti jubilejni Mali Na-potnikovi kiparski koloniji. Med mlade je tudi tokrat, že petič, prišel kipar Janko Dolenc z Vuzenice.
Pred podružnično osnovno šolo v Zavodnjah je bilo tako v petek, ko so pričeli z delom, kot v soboto, ko so ob koncu napravili razstavo izdelkov, zelo živahno. Male roke osnovnošolcev so še nesigurno, pa vendar odločno oblikovale leseno gmoto. Tu in tam so seveda pogledali, kako oblikuje v les Janko Dolenc. Posnemali so ga in ob tem dobili do kiparjenja še večje veselje. Prav vsi, ki so se udeležili Male Napotnikove kolonije v Zavodnjah, so svoje delo zelo dobro opravili. Kipci, ki si jih je bilo mogoče ob koncu ogledati pred šolo, so bili zares lepi in sleherni obiskovalec je bil presenečen, da so delo osnovnošolcev in to takšnih, ki so v večini primerov prvič oblikovali v les.
Med delom smo zmotili nekaj mladih kiparjev. Med sodelujočimi so pionirji osnovne šole iz Prebolda. Ti so že stalni gostje na tej kiparski koloniji. Mirko Hilc, eden izmed njih je povedal, da je nad kiparjenjem zelo navdušen. V začetku je bil precej negotov, ko pa je gledal, kako oblikuje v les Janko Dolenc, ga je tudi sam pričel posnemati in delo mu je postalo zanimivo. Povedal je še, da se je za kiparjenje tako navdušil, da se bo morda pričel tu-
di sam ukvarjati s tem. Tudi Primož Kovačič je bil navdušen nad kiparjenjem in pozdravlja takšne kolonije, ker se lahko mladi na precej drugačen način spoznajo s kiparjenjem kot pa bi se lahko v šoli. Tako navežejo tudi stike z mladimi kiparji drugih šol.
S ,,kiparji" prihajajo v Zavodnje tudi mentorji. Nada Salobir, se je letos že devetič udeležila te kolonije v Zavodnjah. Takole je dejala: ,,Najlepše je to, da pridejo otroci v Zavodnje brez kipov in da doživljajo podobno kot je Napotnik — ko vidijo les različnih oblik, dobijo idejo kaj bi naredili iz njega. Ko med delom opazujejo drug drugega in kiparja Dolenca plemenitijo drug drugega in samega sebe v likovnem smislu pa tudi v navezovanju tovarištva."
Tudi Janka Dolenca smo zaprosili za kratek pogovor: ,,Letos že petič sodelujem na tej koloniji, z njo pa sem bil povezan že prej, bil sem namreč tudi na prvi, otvoritveni slovesnosti pred desetimi leti. V Zavodnje me vedno vleče. To zaradi tega, ker je tukaj blizu moj rojstni kraj, sem namreč Savinj-čan, po drugi strani pa sta moj oče, ki je bil tudi kipar in Napotnik študirala skupaj. Rad imam tudi otroke, rad jih gledam, kako ustvarjajo, saj sam v mladosti nisem imel takšne sreče. Izdelki mladih so presenetljive stvaritve, kar nadpovprečne za pionirsko zmožnost.
Tudi letos bom izdelal kip. Ne bom šel iz svojega sveta, spet bo prisotna ženska, tokrat za spremembo pohorsko dekle.
Osnovna organizacija ZSMS Bevče
Manjka jim spodbud in volje za boljše delo
Strah
Tiho se spušča mrak, zastal mi je korak. V bližnjem grmu zašumi, srce mi zadrhti.
Naenkrat se mi nekaj pred nogami zapodi. Prestrašena hitro skočim stran, nekdo me prime za dlan. Pogledam in ga spoznam.
Ko prvič sem ga videla, zaljubljeno ga pogledala. Zasmejal se je in pogledal stran, jaz pa žalostna odšla sem drugam.
Potem držal me je za roko in gleda me mehko.
Vse sem mu oprostila	Mateja Valenci, 7. a, coš
in znova nov poljub dobila.	Veljko Vlahovič
Mladi kiparji so lesu vlivali novo podobo
Mladi v krajevni skupnosti Bevče s svojim delom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Ostala jim je namreč še kopica neuresničenih nalog, ki jih tudi do konca leta ne bodo mogli izpolniti.
,,Res naše delo je vredno prej graje kot dobre ocene, saj smo naredili zelo, zelo malo. Treba bo znova veliko dela, dobre volje in prizadevnosti, da bomo našo mladinsko organizacijo spravili k ..življenju". Vanjo je sedaj vključenih 45 mladincev, od tega jih vestno dela le šest," je tarnala predsednica osnovne mladinske organizacije Bevče Sonja Sušeč.
Delovni načrt za letos so si zastavili flokaj smelo. Toda dobra volja in pripravljenosti za delo v njej je počasi ,,izhlapela". Nezanimanje za delo v mladinski organizaciji je bilo vse pogostejše, izgovorov vedno veliko. Ze res, da je precej članov osnovne organizacije ZSMS v dvoizmenskih službah, mnoge med njimi čaka popoldan še delo na kmetiji, nekaj je srednješolcev, ne more biti edini to vzrok za nedelo. ..Mladinci smo v naši krajevni skupnosti preveč prepuščeni samemu sebi. Pogrešamo spodbud in podpore ostalih krajanov. Tudi lastne strehe nad glavo za zdaj še nimamo, čeprav je dom krajanov bil zgrajen že lani. Tako sedaj gostujemo v sejni sobi krajevne skupno-
Znova so se v Zavodnjah oglasila kiparska dleta
Sonja Sušeč
sti in družbenopolitičnih organizacij. Finančna sredstva so sila skromna, članarine se v našo blagajno ,,nateče" premalo za pestrejšo dejavnost. Od drugod pa tudi ničesar ne dobimo. K boljšemu povezovanju mladih bi gotovo veliko pripomoglo kulturno in zabavno življenje, ki ga sedaj v Bevčah skoraj ni," je naštela najpomembnejše vzroke za nedelo bevških mladincev sogovornica.
Medsebojno povezovanje med mladinci samimi šepa. Povezovanje starejših in mlajših članov te organizacije bi rešilo marsikatero težavo. Seveda pa bp treba najprej odpraviti največje ovire, ki so glavni krivec za nevestno delo.
Titovo Velenje njih. (foto mv)
— ob Paki, takšnih ,,klopi" je še veliko. Smo pozabili na
DO HPH VELENJE
Zarova T9, Titovo Velenje
Po sklepu delavskega sveta z dne 14. 9. 1983 razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev
osebni avto Volga osebni avto R-4 Kamionet IMV 2200 Kombi Z 412 Motor Z 101 Motor TAM GOT Motor TG 100
Izklicna cena 30.000,00 din 60.000,00 din 30.000,00 din 100.000,00 din 5.000,00 din 10.000,00 din 50.000,00 din
V izklicni ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec posebej.
Za osebni avto Volgo in Motor TG 100 je možno odkupiti tudi rezervne dele.
Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 % kavcije od izklicne cene.
Licitacija bo 7. 10. 1983 ob 8. uri na parkirišču Žarove 19, Titovo Velenje.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč dan pred licitacijo na Žarovi 19 in na Koroški 48, Titovo Velenje.
Jezikovno razsodišče (105)
Zadeva se da razlagati tudi drugače
,,Oglašam se Vam z nerodnim ali vsaj neprijetnim vprašanjem, vem. Nerodnim in neprijetnim tudi zame, ki nisem več čisto mlad diplomirani slavist, saj mi bodo starejši prav verjetno očitali, da rušim eno slovenističnih svetinj, medtem ko se meni zdi, da je zadnji čas, da opravimo z nekaterimi tabuji tudi v slovenskem jezikoslovju. Eden takih tabujev je, da ne moremo rabiti glagolske oblike s se, izražajoče splošnega vršilca dejanja, če je glagol prehoden in ima predmet v tožilniku, smemo pa jo rabiti pri vseh drugih glagolih. Naj pokažem s primeri. Dovoljeno: Tod se hodi na Triglav (= tod hodimo/hodijo), Sosedu se do reklo (= bomo/bodo rekli), Pri jedi se ne govori (= ne govorimo/govorijo), Spat se gre o,pravem času ( = gremo/gredo), O tem se pred mano ne bo več govorilo (= ne boste/ne bodo), Na te stvari se je tedaj gledalo drugače (= so gledali), Takega bi se našlo in še (= bi našli). Prepovedano: To zadevo (stvar) se da razumeti drugače, Tega se vpričo mene ne bo govorilo, Ptiče se je pozimi zmeraj krmilo, Prašiče se hrani s koruzo. Itd., itn. Zdi se mi, da je tukaj prepovedovanje odveč, tu bi lahko popustili živi rabi in torej prepustili pišočemu (govorečemu), ali se bo odločil za trpni ali za brezosebni način, torej za To se pred menoj ne bo govorilo oz. Tega se pred menoj ne bo govorilo ipd."
Vidi se, da ste v jezikoslovju dobro podkovani. Gotovo tudi sami veste, da je o tem vprašanju še pred drugo vojno napisal celo razpravo romanist Stanko Škerlj, zelo dober jezikoslovec. V njej je ugotovil, da je brezosebna raba s se med Slovenci precej razširjena, jezikovno in jezikoslovno upravičena, znana pa tudi drugim jezikom (to so v francoščini zveze z on, v nemščini z man, v angleščini z one). Zakaj bi se torej temu skladu morali izogibati prav v slovenščini? Škerlj je vedel, da lahko zaradi stilističnega izročila. Prepovedovanje tega sklada se je pri nas nekako opiralo na mnenje Stanislava Škrabca, ki je v taki brezosebni rabi na slovenskem zahodu videl vpliv italijanščine na slovenščini.
Vendar tuji vpliv ni nujen. V primerih kot Te primere se da razumeti tudi drugače, ali Reklo se mi bo, da nimam prav, ali To mesto bi se dalo lepo obnoviti se namreč od zunaj sploh ne vidi, ali gre za brezosebni ali za trpniški sklad. Tisti, ki si ga razlagajo kot brezosebnega, ga potem lahko uveljavljajo tudi v primerih, kjer se oba sklada tudi na zunaj ločita, kakor ravno Ta stvar se da razlagati tudi drugače proti To stvar se da razlagati tudi drugače, ali Te ženske se je dalo prepričati proti Te ženske so se dale prepričati, ali Teh primerov se ne sme posploševati proti Ti primeri se ne smejo posploševati itn.
Tu gre za cel snop možnosti. Zakaj bi morali eno izmed njih prepovedovati, ko je vendar tako, da si jezik več takih možnosti ne ustvarja, če mu niso potrebne! Kakor lahko izbiramo med Tod hodimo/hodijo) se hodi na Triglav ali Tod je /vodi pot na Triglav, tako bi bilo prav, če bi ljudem pustili izbirati med To zadevo lahko razumemo drugače, itd., vse do Ta zadeva je lahko razumljena tudi drugače. Če je ta evropeizem znan tudi pri nas, zakaj bi se ga branili ali ga celo prepovedovali samo zato, ker ga poznajo tudi naši sosednji (in drugi) jeziki. Spoštovati izročilo je na splošno lepo in prav, ni pa vsako izročilo vsakemu ljubo in drago. Tudi v stilistiki ne.
Jurčka v našem uredništvu
Za to današnjo rubriko nam je fotografijo poslal Miha Valenci iz Titovega Velenja. Na njej je datum, 2. julij leta 1924. Tega dne so imeli gasilci v Šoštanju — požarne obrambe veliko proslavo s slovesnim mimohodom po šoštanjskih ulicah. Kot je zapisano na zadnji strani fotografije, je slavje požarnih obramb trajalo kar dva dni.
Iščemo najstarejšo fotografijo
Štirim članom lovske družine Velenje se je pretekli petek nasmehnila prava lovska sreča, ko so po štiridnevnem čakanju odstrelili največjo trofejo v zadnjih sedmih letih — preko 200 kilogramov težkega divjega prašiča. Janko Meh, Franc Blažič, Marjan Rošer in Franjo Kotnik so že dolgo člani velenjske lovske družine in kot so nam povedali, so bili tega ulova še toliko bolj veseli. Povedali so še, da se bodo sami z njim gostili.
V šaleški dolini postaja vse bolj popularna nova oblika nogometa — mokri nogomet, ki so ga začeli gojiti gasilci naše občine. To ne gre za nogometno igro, čeprav žogo imajo, v ? pravem pomenu besede.
Torej žoge ne brcajo z nogami, ampak z vodnimi curki. V nedeljo je občinska gasilska zveza organizirala že drugič to tekmovanje, udeležilo se ga je kar 7 gasilskih
nogometnih ekip, vsi so bili seveda do kože mokri, pa tudi mnogi gledalci, le zadetkov je bilo bolj malo in so v glavnem zmagovalce morale določati ,,enajstmetrovke". Najbolje so ,,špricali" gasilci Pe-sja, ki so dobili največji pokal, nekoliko slabše curke so imeli gasilci Lokovice, še malo'slabše pa gasilci Šmartnega ob Paki, ki so bili tretji-
Boljši prevoz iz Zavodenj
Pred dnevi so se razveselili nove
pridobitve tako pri izletniku PE Titovo Velenje, kot krajani Zavodenj. Iz njihovega kraja je odpeljal potnike proti Šoštanju, Velenju in Slovenj Gradcu nov 45 sedežni avtobus TAM 190. Dogodek je pomemben za delavce TGO Gorenje, ki so se doslej vozili z dotrajanim vozilom, kakor tudi za ostale potnike na rednih linijah in šolskih progah. Od 44 naročenih avtobusov pri TOZD Potniški promet
celjskega Izletnika ie to le eden, vendar za krajane Šaleške doline pomemben del prevoznega sistema.
Ob prisotnosti redkih potnikov je bil avtobus CE 177-855 tudi „kr-ščen" v Zavodnjah, glavno besedo pri tem pa sta imela prometnik in voznik Darko Verdev. Upamo, da ovinkasti cesti iz Zavodenj do štanja ne bo preveč nenačrtovanih težav.
J. Miklavc
Varno v šolo
Akcija je v celoti uspela
Že dosedanji statistični podatki dovolj zgovorno kažejo, daje začetek septembra ob začetku šolskega leta za prometno varnost otrok najnevarnejši čas. Zato ob tem času republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi dejavniki, odgovorni za varnost v prometu izvajajo akcije varno v šolo.
Za velenjsko občino lahko ugotovimo, da je načrtovana akcija sveta za preventivo in vzgojo povsem uspela. Tako z vidika zgledne organiziranosti, kot števila v akcijo vključenih dejavnikov odgovornih za varnost v prometu. Posebej pa velja pohvaliti šole in vrtce, ki so se nadvse potrudili in z domiselno organiziranostjo različnih oblik vzgoje VARNO V ŠOLO, prispevali k temu, da je akcija tudi tako uspela. Odziv udeležencev v prometu je bil letos precejšen.
Na priporočilo republiškega in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so osnovne šole izdelale prometno varnostne načrte. Svoje predloge za ureditev prometa v okolici šole pa posredovali pristojnim organom. Na osnovnih šolah in vrtcih so se lotili tudi odgovorne in pomembne, po zakonu obvezne, naloge, da morajo učenci prvih razredov osnovnih šol in otroci male šole obvezno nositi rumene rutice, vsi otroci pa svetlobno odsevne predmete. Svojo nalogo so dosledno opravili tudi delavci postaje milice, ki že od prvega dne naprej fizično varujejo otroke in mladoletnike na najne-
varnejših mestih oziroma prehodih za pešce. In če smo malce neskromni, zapišimo, da smo se tudi mi trudili ter sproti obveščali uporabnike in izvajalce o poteku akcije. Tu bi sodili še vsi tisti, ki so prav tako uspešno sodelovali, vendar jih posebej ne omenjamo, čeprav njihov trud ni bil zaman. Precej pozornosti in precejšnjega odobravanja med občani je zbudil tudi lepo oblikovan plakat z domiselnim napisom Vozniki pozor: danes so na cesti naši otroci!
Da pa pri vsej stvari le ne gre tako kot po maslu, se je pokazalo tudi pri tej akciji. Kljub večkratnemu vabilu, da se morajo pionirji-prometniki zbrati na šolah dan pred pričetkom pouka, je bila udeležba ničeva. Aktivno so se vključili v akcijo šele od prvega šolskega dne dalje. Zal tudi odgovorni delovni organizaciji za talne in vertikalne signalizacije (Vekos, Cestno podjetje Celje) nista uspeli pravočasno označiti vse prehode, zlasti tiste v bližini šol in vrtcev. Seveda bodo z delom nadaljevali v prihodnjih dneh.
Kljub manjšim spodrsljajem pa je razveseljivo dejstvo, da doslej ni bilo prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen otrok. Zato tudi naprej naša budnost ne sme biti zmanjšana, predvsem pa morajo za varnost otrok v cestnem prometu poskrbeti tudi starši in drugi občani. S tem se bo zagotovo varnost otrok v prometu povečala in širila, zmanjšalo pa število smrtnih žrtev med otroci.
B. M., foto: J. M.
I-
Vinko Podvratnik
, Jo se pa ne pove"
Njegova bogata dveurna bera
Usposabljanje pionirjev-prometnikov je nujno za uspešnost preventivnih
akcij
V četrtek nas je v uredništvu Našega časa obiskal Vinko Podvratnik iz Jenkove 21 v Titovem Velenju. S seboj je prinesel dva ogromna jurčka. Največji je tehtal kar 1,10 kilograma, drugi pa je bil le malo lažji.
Vinko nam je povedal, da pa to ni vse, kar je našel v gozdovih. Dva dni prej je nabral 150 zdravih jurčkov, samo dan kasneje pa se mu je sreča še bolj nasmehnila, saj je domov prinesel kar 200 teh gozdnih sadežev. Nekaj jih je takoj razdelil prijateljem, nekaj so jih vložili, nekaj pa jih je šlo v zmrzovalno skrinjo. V njegovi družini jih vsi radi jedo. Vinko pa poleg jurčkov pozna še precej vrst gob. Ni pa mu jih težko najti, kajti po poklicu je gozdar in je v gozdovih vsak dan.
Vseeno pa nam je, ko smo ga hoteli malo zvito vprašati, kje jih je našel, dal hiter odgovor: ,,To se pa ne pove!"
o
29. septembra 1983 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
KOLEDAR
Četrtek, 29. septembra — Mihael Petek, 30. septembra — Rafael Sobota, 1. oktobra — Terezija Nedelja, 2. oktobra — Miran Ponedeljek, 3. oktobra — Evald Torek, 4. oktobra — Frančišek Sreda, 5. oktobra — Marcel
MALI OGLAS!
PRODAM rabljen trosed, dva fotelja in termoakumulacijsko peč. Duro Sovilj, Stantetova 7/10, Titovo Velenje.
OMARO ZA DNEVNO SOBO dobro ohranjeno ugodno prodam. Sterk, Ljubljanska 50 a, telefon št. 852-128.
UGODNO PRODAM enosobno stanovanje v Titovem Velenju. Telefon 881-032.
PRODAM DIANO 6 v zrelih letih, prevoženih skoraj 50.000 km. Informacije po telefonu 850-030 int. 268.
KUHINJSKO POHIŠTVO MARLES in pomivalni stroj Gorenje prodam. Telefon 851-129, popoldan.
DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA išče stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,Predplačilo" .
WARTBURG—CARAVAN do bro ohranjen, ugodno prodam. Friderik Camlek, Celjska 27, Tito vo Velenje. Telefon 850-088.
UGODNO PRODAM sedežno garnituro, kavč in dva fotelja. Telefon 851-134.
KOLUTNI MAGNETOFON UNITRA STEREO ugodno prodam. Informacije po telefonu 850-948.
PRODAM črno-bel prenosni TV sprejemnik Iskra Kekec, rabljen, črno-bel prenosni TV sprejemnik Grundig rabljen, aparat za obsevanje (višinsko sonce) nov, in trajno-žarečo peč, uvoženo Kupersbuch. Informacije mogoče tudi po telefonu 831-829, ali pisne ponudbe pod Šifro Ugodno na upravo lista.
SREDNJEŠOLKA išče v Titovem Velenju sobo, opremljeno, brez sostanovalk. Som Cvetka (pri Oblak), Prešernova 6, Titovo Velenje.
LOVSKA DRUŽINA MISLINJA je odprla prenovljeno lovsko kočo v Završah. ki stoji ob poti Šaleške transver-zale. Koča je odprta vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih. Za večje skupine kočo odprejo tudi ob drugih dnevih. Za obisk se priporoča lovska družina Mislinja.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem pričel dodatno z rezanjem profila tovornih gum in s Dremazom proti koroziji avtomobilov. Se
priporoča SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL MAST-NAK FRANC, Partizanska 5, Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Četrtek, 29. septembra — dr. Le-
šnikova (dnevna), dr. Prenc (nočni)
Petek, 30. septembra — dr.
Hradtnikova (dnevna), dr. Pusto-vrh (nočni)
Sobota, 1. oktobra — dr. Zuber (glavni), dr. Glušič (notranji)
Nedelja, 2. oktobra — dr. Zuber (glavni), dr. Glušič (notranji)
Ponedeljek, 3. oktobra — dr. Zi-
čkar (dnevni), dr. Lešnikova (nočna)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 29. septembra — dr.
Menih
Petek, 30. septembra — dr. Pirtovšek
Sobota, 1. oktobra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 2. oktobra — dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 3. oktobra — dr. Pirtovšek Torek, 4. oktobra —dr. Dovšak Sreda, 5. oktobra — dr. Lazar
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 30. septembra do četrtka, 6. oktobra — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253.
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Delovna skupnost skupnih služb
Na podlagi sklepa Delavskega sveta DSSS z dne 13. 9. 1983
preklicujemo
objavo prostih del in nalog ,,obdelovatelja" v AOP sektorju (NAŠ CAS dne 4. 8. 1983), ker objava ni bila v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov DSSS.
i/aLti W
VEKO, VELENJSKA KOOPERACIJA
gradbeno-obrtna zadruga, p. o. Titovo Velenje
razpisuje mesto individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje:
—	5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih oz. nalogah,
—	sposobnost vodenja v komercialni ali tehnični dejavnosti,
—	primerna strokovna izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Veko, velenjska kooperacija, gradbeno-obrtna zadruga, p. o., Titovo Velenje.. O izidu razpisa bocto prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za vlaganje prijav.
gorenje
sol. o.
GORENJE TGO, n. TITOVO VELENJE Začasni kolegijski poslovodni organ
OGLAŠA
prosta dela in naloge v neposredni proizvodnji:
—	sestavljalec
—	točkalec
—	posluževalec poliuritena
—	polirec kalupov
—	brusilec polizdelkov
—	žgalec polizdelkov
—	žgalec keramike
—	Žagar
Za vsa navedena dela je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Za zasedbo teh del in nalog ne zahtevamo izpolnjevanje nobenih posebnih pogojev, razen tistih, ki so predvideni z zakonom.
Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju Gorenja v Titovem Velenju.
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o. HPH VELENJE
Žarova 19, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	INŽENIR VARSTVA PRI DELU
2.	VEČ MONTERJEV VARILCEV-SPECIALISTOV
3.	MINER-VRTALEC
4.	VEČ KV ZIDARJEV IN KV TESARJEV ZA DELO NA PODROČJU KOROŠKE REGIJE
5.	AVTOMEHANIK I.
6.	STRUGAR I.
7.	KLJUČAVNIČAR I.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod točko 1.:
—	končana višja tehniška varnostna šola
—	2 leti delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
pod točko 2.:
—	končana šola kovinarske ali varilske stroke
—	5 let delovnih izkušenj
—	opravljen atest za varjenje jeklenih cevovodov
pod točko 3.:
—	izpit za vrtanje
—	izpit za miniranje
—	2 leti delovnih izkušenj pri vrtanju in miniranju pod točko 4.:
—	končana šola za zidarje oz. tesarje
—	delovne izkušnje zaželjene
pod točko 5.:
—	KV avtomehanik
—	3 leta delovnih izkušenj
—	izpit B kategorije
pod točko 6.:
—	KV strugar
—	3 leta delovnih izkušenj
poa točko 7.:
—	KV ključavničar
—	3 leta delovnih izkušenj
—	izpit za varjenje
^ndidati naj prošnje naslovijo v roku 15 dni na naslov HPH Velenje, Zarova 19, Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja. O sklepu komisije bodo obveščeni v roku 30 dni do objavi.	K
GIBANJE P.
MATIČNI URAD VELENJE
POROKE:
Srečko PRAUNSEIS, roj. 1963, električar iz Titovega Velenja in Jadranka KLEP, roj. 1964, foto-grafinja iz Titovega Velenja; Stane PLASKAN, roj. 1961, študent iz Polzele in Breda BOMBREK, roi. 1965, dijakinja iz Kavč; Aleksander KNEZEVIČ, roj. 1955, inženir gradbeništva iz Ti'ovega Velenja in Alenka PIVKO, roj. 1958, dipl. inženir arhitekture iz Titovega Velenja; Ivan KMETEC, roj. 1962, prodajalec iz Starš in jožica TER-ZAN, roj. 1964, vzgojiteljica iz Starš; Branko REDNJAK, roj. 1962, rudar iz Paroža in Nada ŠPEGEL, roj. 1964, delavka iz Paškega Kozjaka. SMRTI:
Frančiška NARALOČNIK, upokojenka iz Titovega Velenja, Celjska 38, stara 82 let; Franc MOVH, upokojenec iz Titovega Velenja, Slandrova 12/a, star 72 let; Rudolf NAVERŠNIK, upokojenec iz Šoštanja, cesta H. Sercer-jerja 3, star 62 let.
KINO • KINO • KIN
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 29. 9. ob 17., 19. in 21. uri BEŽI, ANGEL, BEŽI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: William Smith
Petek, 30. 9. ob 11. uri NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE — hongkonški, karate. V gl. vi.: V gl. vi. jBruce Lee
Petek, 30. 9. ob 17., 19. in 21. uri ZlVETl KOT VSI NORMALNI LJUDJE — domači. V gl. vi.: Sve-tislav Concič
Sobota in nedelja, 1., 2. 10. ob 17:, 19. in 21. uri NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE — hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee
Ponedeljek in torek, 3., 4. 10. ob 17., 19. in 21. uri MR. MON-TENEGRO ali BISERI IN SVINJE — švedsko-britanski, drama.
Sreda, 5. 10. ob 17., 19. in 21. uri MAH NA ASFALTU - domači, mladinski. V gl. vi.: Dragomir Fel-ba
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 3. 10. ob 20. uri SVEČANA PREMIERA FILMA MAH NA ASFALTU S PREDSTAVITVIJO REŽISERJA IN GLAVNIH IGRALCEV! Film je nagrajenec občinstva na letošnjem Puljskem festivalu!
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 29. 9. ob 20. uri MOŠKE NE MOREŠ POSILITI — finski, psihološki. V gl. vi.: Anna Go-denius
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 1. 10. ob 20 uri ČUDEŽNI MOJSTRI KUNG-FUJA — hongkonški, kung-fu. V gl. vi. Samo Hung Kam
Nedelja, 2. 10. ob 18. in 20. uri BEŽI, ANGEL, BEZI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: VVilliam Smith
Ponedeljek, 3. 10. ob 19.30 NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE — hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee
Sreda, 5. 10. ob 19.30 uri MR. MONTENEGRO ali BISERI IN SVINJE-švedsko-britanski, drama.
V PONEDELJEK, 3. 10. OB 17.30 URI. SVEČANA PREMIERA DOMAČEGA FILMA MAH NA ASFALTU. S PREDSTAVITVIJO REŽISERJA IN IGRALCEV!
PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA FILMSKE PREDSTAVE V DOMU KULTURE JE ORGANIZIRANA VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK, OD lO.bDO 11. URE V BLAGAJNI DOMA KULTURE V TITOVEM VELENJU! KINO DOLIČ
Petek, 29. 9. ob 21. uri MAH NA ASFALTU — domači, mladinski. V gl. vi.: Dragomir Felba
Torek, 4. 10. ob 19. uri NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE — hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee
OBVEŠČAMO VAS NA SPREMENJENI DELOVNI ČAS TUDI V ŠOŠTANJU IN DOLIČU!
V SPOMIN
Dne 30. 9. 1983 mineva pet let, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi in nepozabni
Tone Romih
Dnevi minevajo, spomini ostanejo.
NJEGOVI Titovo Velenje, Zabukovica, Celje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Martina Glinška
i Škal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in izrekli sožalie, darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo ZSAM, sodelavcem REK, Gorenje, rudarski godbi in pevcem, govornikoma za poslovilne besede, članom gasilskega društva, Aeroklubu, OOZSM in duhovniku
za opravljen obred.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Miran, Damjan ter ostalo sorodstvo.

ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta
Dominika Balanta
iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Menihu za zdravljenje na domu, tovarišu Hudomalu za poslovilne besede, godbi TUS, duhovniku Knezu za opravljen obred ter Koroščevim, Ciglerjevim in Tajnikovim za nesebično
pomoč.
Žalujoči: žena Marija, otroci Ivan, Franc, Marjana in Jožica z družinami.
ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža in brata
Rudija Naveršnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v teh težkih
trenutkih.
Hvala za izrečeno sožalje in daiovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi godbenikom REK, častni straži, govorniku in duhovniku za opravljen pogrebni
obred.
Žalujoči: žena Pavla, sestra Marija, brat Jaka in Maks ter ostalo sorodstvo.
ANKETA • ANKETA
Dopisujte v Naš čas
Šmartno ob Paki
Zlata selekcija
V Šmartnem ob Paki se bo v torek, 4. oktobra, Zlata selekcija v najboljši postavi in (s Tofom na ,,čelu") na igrišču pri osnovni šoli bratov Letonje sestala z enajsterico Kluba 81 (v tem moštvu so nogometaši, ki so nekdaj nosili drese nogometnega kluba). Goste bo spremljala tudi skupina za aerobni ples Krik.
Tekma v Šmartnem ob Paki se bo začela ob 16.30.
Srečanje KS
Peto srečanje ekip krajevnih skupnosti v akciji iščemo najboljšo krajevno skupnost 83 bo v soboto, 1. oktobra, ob 16.30 na igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Organizator vabi na srečanje čim več krajevnih skupnosti.
Če bo deževalo, srečanja ne bo.
Tekmovanje ekip prve pomoči
Smarčanke so tokrat prikazale eno boljših tekem, z dobro igro v obrambi pa so povsem onesposobile gostujoče napadalke. V srečanju proti ekipi Beltinke so bile najuspešnejše Golič 8, Meh 6, Bole in Trobina po 3, Tanšek in Jud 2, Resnik in Omladič 1. Smarčanke so sedaj s 6 točkami na 4. mestu.
V prihodnjem kolu pa rokometašice Smartnega gostujejo pri ekipi Radeč.
Rudar—Velenje 25:14
Dobro le polčas
Druga ekipa ženskega rokometnega kluba Velenje, ki tekmuje v slovenski ligi vzhod, je v 4. kolu gostovala v Trbovljah. Po enakovredni igri v prvem polčasu, ki so ga sicer dobile domače igralke z rezultatom 10:8, so v drugem polčasu Velenjčanke zaigrale zelo slabo in gostiteljice so dobro napolnile njihovo mrežo.
Strelke za Velenje: Rednak 5, Felle, Lešnik in Misavljevič po 2, Smajič, Zidar in Budzinski po 1.
V nedeljo (tekma se bo začela ob 10. uri) se bodo igralke Velenja na igrišču v športnem parku ob jezeru sestale z rokometašicami Radgone.
Uspel družinski trim vikend
Konec prejšnjega tedna je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizirala prvi družinski trim vikend v Poreču. V prelepem sončnem vremenu so vsi udeleženci izkoristili športno rekreacijske objekte in se po začrtanem programu udeležili odbojke, nogometa, tenisa, plavanja in sprehodov.
Da so bili starši res brez skrbi, je poskrbela vzgojiteljica, ki se je posvetila njihovim otrokom. Člani Šaleškega teniškega društva pa so se udeležili odprtega prvenstva v tenisu Poreč 83 kjer je Bogdan Skornšek zasedel osmo mesto v skupni uvrstitvi, Janez Erhart pa je bil prvi v malem finalu. V vlečenju vrvi pa so v močni mednarodni konkurenci in ob bučnem navijanju moški zasedli drugo mesto, ženske pa prvo. Prijetno utrujeni in zadovoljni so se vsi udeleženci v večernih urah vrnili v Velenje z željo, da se drugo leto spet vidimo na družinskem trim vikendu.
Še
večkrat
Občinska tekmovanja ekip prve pomoči so priložnost, na katerih lahko te vsaj enkrat na leto preverjajo teoretično in praktično znanje s področja prve medicinske pomoči. Takšna preverjanja znanja so gotovo nujno potrebna, saj smo nesrečam, takšnim ali drugačnim, priča skoraj vsak dan. Od nudene prve pomoči je velikokrat odvisno tudi življenje udeleženca nesreče. V primeru vojne je takšna pomoč neprecenljive vrednosti. In kaj menijo o tekmovanjih udeleženci sami?
Karmen Šu-man, KS Staro Velenje: ,,Na 13. občinskem tekmovanju ekip prve pomoči štabov civilne zaščite tekmujem drugič. Kaj menim o takšnih preverjanjih znanja iz prve pomoči? Gotovo bi morali pokazati, kako znamo pomagati človeku v nesrečah večkrat na leto. Svoje znanje s tega področja pa izpopolnjevati skozi vse leto. Za tekmovanje v Šmartnem ob Paki smo vedeli štirinajst dni, tako da je bilo časa za vaje premalo."
Minka Dobo-vičnik, združeni odredi: ,,Ponesrečencu" z raztrganinami na levem stopalu in številnimi tujki v telesu po eksploziji mine naša trojka ni najbolje nudila prve pomoči. Prav bi bilo, da bi se ekipe prve pomoči štabov civilne zaščite urile čez vse leto, ne le nekaj dni pred tekmovanjem. Tudi me smo med tistimi, ki smo preverjale znanja s tega področja tik pred dvanajsto. Niti vseh nezgod nismo ,,obdelale". Takšno ravnanje je resnično vredno graje. Na lanskem tekmovanju je naša ekipa celo zmagala. Letos bomo nekje pri repu. Mislim, da bi morali v ekipe prve pomoči vključiti več mlajših."
Jože Sumah, KS Gabrke:
,,Nesreča nikoli ne počiva. Na vsakem koraku se lahko človek poškoduje. S pravilno nudeno prvo pomočjo lahko marsikomu rešiš življenje. Na tekmovanjih ekip prve pomoči nastopam od vseh začetkov. Danes je naša trojka pomagala ponesrečencu s poškodovano hrbtenico. Nalogo smo opravili brez napak. Mesec dni vaj le ni bilo zaman. Mislim, da bi morala biti takšna tekmovanja pogostejša."
Dubrovnik — Šoštanj 30:29
Popustile na koncu
Rokometaši Šoštanja — tekmujejo v drugi ligi — so tudi po treh kolih še vedno brez točk. Tokrat so gostovali v Dubrovniku, kjer je po prvem polčasu kazalo, da vendarle ne bodo ostali praznih rok. V prvem kolu igre so bili ceio boljši, vodili so kar s tremi zadetki (14:17), žal, so.v drugem delu igre [ popustili in domača ekipa je j dosegla minimalno zmago, strelci ! za Šoštanj so bili Potočnik 8, Robi I Lesjak in Puc po 5, Podgoršek 3,
Ramšak, Cigoj in Rajter po 2. 1 . V soboto se bodo rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani sestali z Jelovico. Tekma se bo začela ob 19. uri.
Šmartno — Beltinka 26:8
Za razred boljše
V nedeljskem rokometnem srečanju pred domačimi gledalci so rokometašice iz Smartnega ob Paki visoko premagale novinke v slovenski rokometni ligi-vzhod, ekipo Beltinke. Rezultat srečanja ie bil kar 26:8, polčas 12:3.
Ekipe pokazale zadovoljivo znanje
Občinski odbor Rdečega križa Velenje in občinski štab civilne zaščite Velenje sta preteklo soboto že trinajstih zapored pripravila občinsko tekmovanje ekip prve pomoči.
Prvi tekmovalci in tekmovalkeTo se začeli zbirati pri osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki že nekaj čez pol sedmo uro zjutraj. V hladnem, ničkaj prijaznem sobotnem jutru se jih je do začetka tekmovanja zbralo okoli 174 oziroma 29 ekip. Prišli so iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, na tem tekmovanju pa je nastopilo tudi šest ekip združenih odredov štabov civilne zaščite občine Velenje. Bilo je zelo hladno. Po žrebanju je gotovo marsikateremu tekmovalcu, zlasti z nizko ,,štartno" številko, bilo nekoliko toplyje. Pojavila se je trema, kajti začelo se je zares. Najprej je bilo treba odgovarjati na vprašanja, šele nato so trojke pokazale, kako znajo nuditi prvo pomoč ponesrečencem z različnimi poškodbami v praksi. Nekateri so prihajali iz šotorov, ti so stali pri rokometnem igrišču, nasmejanili obrazov, drugi zopet so odkimavali z glavo. Tovariši in tovarišice iz ekipe so bili radovedni: ,,Kako je šlo, kje seje
zataknilo? Premalo časa smo vadili in utrjevali znanje. Pa kaj, ko ni časa." Drugi pa so dejali: ,.Čestitamo, vidimo, da je šlo. Tudi pri praktični preizkušnji se moramo dobro odrezati."
Ekipe so nato druga za drugo hitele še na rokometno igrišče. Trema, ki je po opravljeni triaži vsaj za kratek čas izginila, se je znova pojavila. Sonce je prav počasi pri-kukalo izza oblakov. Toda mnogi tekmovalci tega niti opazili niso." Ekipa številka 19 na tretji prostor, se je v množici glasov slišal glas ,,napovedovalca". Po 30 sekundah, kolikor jih je imela vsaka trojka za ,.analizo" naloge, je hitro minilo. Poškodovancu je bilo treba nuditi prvo pomoč. Nekateri se niso takoj ,,spomnili" kaj morajo narediti, drugi niso vzeli vsega sanitetnega materiala, ki so ga rabili za obvezo. Po končani nalogi so nato tekmovalci, skupaj z medicinsko sestro, ta je pozorno opazovala dogajanje pregledali kaj niso naredili prav, kako bi poškodovanca bolje in hitreje obvezali. Šele po končanem tem delu tekmovanja so se ,,lahko oglasili lačni želodci". Kranjska klobasa in košček kruha sta se še kako prilegla.
Po dobrih dveh urah je bilo tekmovanje ekip prve pomoči delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, združenih odredov občine Velenje končano. Seveda je bila najbolj zanimiva razglasitev rezultatov. Med ekipami krajevnih skupnosti so zmagali Gaberčani s tli točkami, na drugo mesto seje uvrstila ekipa krajevne skupnosti Topolšica, tretji so bili tekmovalci iz Lokovice, četrto mesto je osvojila ekipa Konovega, peti pa so bili tekmovalci krajevne skupnosti Šentilj.
Med združenimi odredi je slavila njihova prva ekipa, ki je zbrala 108,5 točk na drugo mesto se je uvrstila druga ekipa, tretja je bila šesta ekipa, četrto mesto je pripadlo četrti, peto pa peti ekipi združenih odredov.
Pri delovnih organizacijah sta največ znanja iz prve pomoči pokazali kar dve ekipi, in sicer delovne organizacije TGO Gorenje in šoštanjskih termoelektrarn. O končnem zmagovalcu je odločala tria-ža. Pri ponovnem odgovarjanju na vprašanje je bolje odgovorila tekmovalka TGO Gorenja. Ta ekipa je bila tako s 117,5 točke prva, na drugo mesto so sc uvrstili
Čeprav so vsi poškodovanci ..preživeli", vsem ni bila najbolje nudena prva pomoč
tekmovalci Termoelektrarn iz Šoštanja, tretja je bila ekipa delovne organizacije Era, četrto mesto je osvojila druga ekipa Vegrada, na petem mestu pa so ,,pristali" tekmovalci Rudnika lignita Velenje.
Ob koncu naj zapišemo še to, da je občinsko tekmovanje ekip prve pomoči zelo dobro organiziral štab civilne zaščite iz Smartnega ob Paki.
V Rečici ob Paki smo odkrili dokaj sramežljiv stop znak. Vozniki ga pač ne opazijo, saj je skrit za drevesom in ,,uživa" v prijetni senci. Ko bo tod pripeljal kak tujec, ki mu cesta ni znana, bo zanj vroče ali pa celo najhuje. Žal bo moral simpatični oreh najti drugo mesto, ker stop znak rešuie življenja ljudem. (slika desno)	j »i
Mladinska reprezentanca na pripravah v Titovem Velenju
Na enotedenske priprave v Titovo Velenje bo te dni prišla državna ženska mladinska rokometna reprezentanca. Njeni članici sta tudi rokometašici Velenja S. Bašič in Ceferinova. Med pripravami bo mladinska reprezentanca odigrala tudi dve tekmi z rokometašicami Velenja.
Rokometaši Šoštanja: bodo v soboto osvojili prve točke?
Slovenska nogometna liga
V nedeljo Rudar-Maribor
BaneBekulič — Velenje 25:25
Uspešen začetek
Rokometašice Velenja so v prvem prvenstvenem kolu tekmovanja v I. B ZRL gostovale v Somborju, kjer so se srečale z ekipo Bane Sekulič. Gostiteljice so spomladi izpadle iz I. A lige, torej gre za ekipo, ki je bolj izkušena in ki je bila vsaj na papirju ,,favorit". Gostujoče igralke pa so dokazale, da so dobro pripravljene na novo tekmovalno sezono, saj so bile vseskozi enakovreden nasprotnik in so tako zasluženo osvojile točko.
Zadetke za Velenje so dosegle: Špoljar 7, Golič in Džordževič po 4, Kotnik in Podrzavnik po 3, S. Bašič 2, Omerovič in Čefarin po 1.
V drugem kolu, v soboto, bodo Velenjčanke gostile v Rdeči dvorani Podravko. To srečanje se bo začelo ob 17. uri.
Dubrovnik : Šoštanj 30:29.
domače igrišče pa tudi gledalci, ki po vsej verjetnosti ne bodo varčevali z dlanmi in glasovi, pa tudi nekaj pomeni.
Vsi na Golte z letno karto...
Med ukrepe sanacijskega programa TOZD RTC GOLTE, ki deluje v TGP PAKA Titovo Velenje, sodi tudi uvedba CELOLETNE KARTE V PREDPRODAJI. S tem stopajo tudi Golte na podobna pota kot številni centri, ki omogočajo celoletno in cenejšo rekreacijo delavcem in občanom.
Celoletna karta vključuje neomejeno število voženj v zimskem času na vseh žičniških napravah na Golteh in Šaleku, v poletnem času pa na gondolski žičnici in sedežnici Medvedjak in daje v sedanjem težkem energetskem stanju cenejšo rekreacijo na našem najbližjem RTC preko vsega leta. Zato tečejo h kraju dogovori med avtobusnimi prevozniki za cenejši prevoz na rednih progah in z dodatnimi smučarskimi avtobusi iz Titovega Velenja in Celja (Žalca, Polzele, Braslovč . . .), ki bodo z direktno vožnjo omogočili hitrejši dostop do Žekovca (spodnje postaje gondolske žičnice). Prevozi z gondolo bodo usklajeni s prihodi avtobusov! ■
—	letna vozovnica (s sliko) za otroke (osnovnošolska mladina) 2.500,— din in
—	prenosna letna vozovnica (brez slike) 7.000,—din.
Predprodaja bo potekala od 15. 10. do 1. 12. 1983 preko OZD.
Po zaključeni predprodaji po 1. 12. 1983 bodo lahko posamezniki nabavili letne karte v prosti prodaji po naslednjih cenah:
—	letna vozovnica za odrasle (s sliko) 3.600,—din,
—	letna vozovnica za otroke (s sliko) do 10 let 3.000,— din in
Letna vozovTdca bo veljala od 1. 11. 1983 do 31. 10. 1984 in bo v predprodaji po naslednjih cenah:
—	letna vozovnica (s sliko) za odrasle 3:000,— din,
—	prenosna letna vozovnica brez slike 8.000.— din.
Zato izkoristite ugoden nakup v predprodaji, ki omogoča obročno odplačevanje:
—	ob vpisu — sprejemu karte 500,— din,
—	nato v petih obrokih odrasli po 500,— din in otroci 400,— din.
Istočasno obveščamo, da vse dosedanje dnevne in poldnevne karte veljajo samo do 31. 12. 1983.
Prav gotovo zanima vse interesente, kaj je bilo v letošnjem letu storjeno na Golteh?
Z veliko delovno akcijo pripadnikov TO so bila najbolj kritična mesta minirana, skale odstranjene, tereni urejeni predvsem na družinski progi Medvedjak, preseka Trije ploti, Lahovnica in celotni teren z vrha Starih stanov do Ročke. V teku so delovne akcije smučarskih organizacij, mladine, da pospravimo kamenje in ostanke drevesnih panjev ter tako skupaj omogočimo čimbolj ugodno smuko. Vse žičniške naprave so obnovljene in vsi trije teptalni stroji pripravljeni za zimo.
Trajno, dolgoročno in sistemsko razreševanje RTC Golte pa poteka v dveh smereh: rekreacijski del preko OTKS, poslovni interes pa preko OZD gostinstva, trgovine in turizma regije ter tistih OZD, ki kažejo posebno zanimanje o nujnosti in potrebah tega RTC za svoje delavce in občane ter mladino.
Cena dnevne vozovnice za odrasle bo 300,— din, za otroke 200.— din, cena poldnevne (dopoldan od 9.00 — 13.00 ure) in (popoldan od 12.00 do 16.00 ure) bo za odrasle 220,— din in otroke 150,— din, enako ceno imatudi vozovnica za nočno smuko.
Več o predprodaji )n zaključnih pripravah na sezono 1983/84 bo-" mo še poročali.
Anton Ocvirk, KS Šoštanj: ,,Na tekmovanju ekip prve pomoči nastopam že pet-najstič. štirikrat sem se udeležil republiškega tekmovanja. Naša ekipa se je za to občinsko preverjanje znanja iz prve pomoči pripravljala le tri dni. Sem mentor ekipe in sem imel pri sestavi kar nekaj težav. Kljub temu je šlo. Takšna tekmovanja so gotovo potrebna. Le več mlajših bi moralo biti tu med nastopajočimi, saj nesreča nikoli ne počiva in izbira."
Po nedeljskem premoru bodo v nedeljo spet nadaljevali prvenstvo v republiški nogometni ligi. Med tednom so nogometaši velenjskega Rudarja odigrali pokalno tekmo z nogometaši Brežic. Velenjčani niso nastopili v popolni postavi, vendar so kljub temu zmagali kar s 6:1.
Strelci za Rudar so bili: Marko Kljajic trikrat, po en zadetek pa so dosegli Mišetič, Jelen in Kurnik.
Ida Simonič, DO Era, tozd Vino Šmartno ob. Paki: ,,Na takšnih tekmovanjih sem nastopila že večkrat. Mislim, da so zelo potrebna in da se nanje premalo pripravljamo. Ni dovolj, da preverjamo svoje znanje iz prve pomoči le enkrat na leto, pa še to najpogosteje zadnje dni. Naša ekipa se po starosti uvršča med srednje. Zato bomo morali za tekmovanje prihodnje leto usposobiti mlajše."
V nedeljo pa se bo na tribunah Rudarjevega igrišča gotovo zbralo največ gledalcev v tem prvenstvu. V Titovem Velenju bo tega dne
gostovala enajsterica vijoličastih iz Maribora, lanski drugoligaš. To bo seveda najbolj zanimivo srečanje tega kola v republiški ligi, igralci Rudarja pa imajo lepo priložnost da pokažejo, koliko
veljajo oziroma kakšne so njihove sposobnosti in možnosti v tem prvenstvu. Glede na izkušnje in na
igro, ki so jo doslej pokazali, so v prednosti Mariborčani. No.