Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ d 2 „ n n ii II ® '» Kolek (štempelj) znese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo r manjša. Rokopisl se ne vračaj j, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Političen list za slovenski narod. Velja do konca tekočega leta po poiti in v Ljubljani na mesec.....— 80 „ posamezne številke po — 7 „ Vrednistvo je ua stolnem trgu . hiš. št. '.'84. ■ " p- Naročnino prejema opravništfO . 3? ' J5-(administracija) in ekšpedicija T,^.' -'-1 Blaznikovi liskarnici na Bregu. 12 h a j a po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Sola. Iz Velesovega 6. dec. Nek mož na visoki stopnji, pa ne ravno posebno slavnega spomina, je izrekel nekdaj v državnem zboru pomenljive besede: ,,Vednost je močTa izrek je resničen, vednost je res moč. Kdor veliko in to temeljito ve in zna, kdor je n. pr. i/.urjen v posvetni in cerkveni zgodovini, komur so znane zadeve o kupčiji, kmetiji in obrtniji, kdor razume bistva gospodarstva in vč izbuditi vse oživljajoče žile, mo-rivne in dušivne pa odpeljevati in zatirati, kdor s svojo vednostjo združuje še zdravo pamet, poštenost in dobro, blago srce: ta nekaj velja, in če je še spodrezanega jezika in hladne krvi, potem potolče s svojim jasnim, pa temeljitim govorom tudi v državnih zborih vse mogočne kričače, kteri vpijejo in lažejo, da se vse kadi, svoje puhle govore mešajo z nekimi frazami, in ponujajo ljudstvu, ki ne misli, prazne pleve namesto tehtnih resnic. Ce je tak mož ponižnega srca, spozna se očitno tudi za vernega kristijana. in ne govori in ne piše nič, s čimur bi razžalil na milijone bližnjih, to mu je versko prepričanje in on spoštuje vsakega, kteri vreduje svoja djanja z ozirom na Boga in svojo neumrjočo dušo, ter se ima za bitje, po božji podobi vstvarjeno, in ne za opico. Beseda takega moža ima mogočen vpljiv do tistih, ki resnico ljubijo, pa so morda v zmoti, ona ojači omahljivega, oplaši spačenega iu razžali in razkači le popolnoma hudobnega. Vednost v glavi poštenega moža, sklenjena z blagim in ponižnim srcem — je tedaj moč neprecenljiva. Pa pustimo visoke kroge vednosti in stopimo v uižave, kjer se nam tudi vednost priporoča. Človek priprost, kakoršuega je Bog dal, kakoršen od starišev, tudi priprostih, pride brez vse šolske vednosti, je stvar, ki ima marsikaj vabljivega in mikavnega nad seboj. Ako je namreč tak človek nepopačen in dober, imaš ga na poti pravice, poštenosti, pridnosti in zvestobe, pokoršine in vdanosti za najzvestej-šega tovarša, kterega vera in strah božji na te navezuje, ter zamoreš ž njim na omenjeni poti storiti, kar se ti pravno in potrebno dozdeva. Tak človek je priprost, pa dober, nepopačen, vesel in tudi kratkočasen, lahkoveren, in odkritosrčen. Le v eni reči je revež, v spoznanju razmer, ki presegajo njegovo vednost, in nezmerno imaš opraviti, da mu kako neznano reč pojasniš in v glavo vtepeš. Gorjč pa, če se tak človek spridi, če ga kak zape-ljivec dobi v svoje zanjke in prevari; ti ne veš, kako bi začel in na koga bi se upiral, da bi ga prepričal krivde in zmote. Tak človek, surov, spačen in spriden, je ves na tem, zdivjati in pozveriniti se. Sicer mora na kriva, napačna pota zaiti tudi on, ki se je kaj učil, ki ve kaj več, kakor le brati in pisati, ker ložej je s tako osebo opraviti imeti, kakor s popolno nevednim, če je le pravo- in resnicoljuben in ne hudoben. Vednost namreč bistri um, ojstri doslednost iu sili človeka nehotd k spoznanju resnice, vednost je res moč. Zato so pa tudi naprave. s kterimi se ta moč pridobiva, gotovo vse hvale in podpore vredne. Te naprave pa so šole, za ktere se zdajni čas zelo zelo po-potegujejo, jim nenavadno, pa tudi neresnično imenitnost pripisujejo, in veliko in močno v ti zadevi presiljujejo. Vednost je moč, toda ta J moč mora pravico in resnico, mora vsebla^o-čutstvo človeško podpirati, ne pa v podporo biti krivici, laži in nravni spačenosti. Šole, v kterih se taka vednost uči in taka moč goji, zaslužijo zares vso pohvalo in vso mogočo podporo. Srečne bi se šteli, ko bi mogli od naših šol kaj enakega reči in trditi, pa tega nismo v stanu in tudi ne smemo, ako hočemo resnico govoriti. To pa je izrek, kteremu bo marsikdo oporekal in nas za mračnjake obsodil. Vse lahko. IteČ je imenitna in pač truda vredna, preiskavati jo od vseh strani, da se občini v prid pravo zadene. Prav bi bilo, da bi kak strokovnjak globokeje segel in to reč temeljiito pretresal; kajti šola dandanašnja je hči ravno vladajočega posvetnega duha, kar bi pa iz-kijučljivo ne smela nikdar biti, ker bi sicer brž ko ne zbudila in izgojila moči, ktere bi človeštvu ne bile na blagor, ampak v gorje. Treba se nam tedaj dozdeva, da uikdo ne molči, kdor čuti dolžnost govoriti, da se reč prav spoznava in človeštvu v prid, ne pa v kvar obrača. Ne kake nenavadne osebne in še pogu-bivne ideje kakih rogoviležev, ampak človek in njegov pravi prid je odločivna naloga, ki mora pri šoli rešena biti; človek pa ni opica, kakor nektere prismode v svoji nespameti trditi se ne sramujejo, temveč je bitje po duši ne-vmrjoče in po božji podobi vstvarjeno. Za taka bitja pa mora šola imeti vso drugačno podobo, kakoršno ima dandanašnja. Šola mora biti kraj, kjer se mladost uči, kar vediti mora, da bo na svetu shajala in pošteno preživela, in sebi in bližnjemu časni in večni prid pripravila. To pa zdajne šole niso, ker niso 1. pametno vpeljane, ker so 2. Nov krivoverec. V laških časnikih se je že večkrat bralo in tudi „Zgodnja Danica" je nedavno v nekem dopisu iz Trsta povedala, da v Tržaški okolici živi nek slepar in bogokletež, po imenu France Fratnik. Ker pa nobeden omenjenih časnikov natanko ni popisal njegovega slepar-stva in početja, naj mi o ti reči nekoliko povemo; spoštovani čitatelji, »Slovenca" se smejo zanašati, da je tu povedano resnično in brez vsega prenapetja, kakor se je že več let tukaj godilo, najbolj očitno pa ravno ob tem času preteklega leta. F. Fratnik je vdovec in živi v društvu z neko ženo, ktera je popustila svojega moža in otroke in se pri njem naselila. Pravili so, da je bil tudi on pred nekoliko leti zapustil svojo ženo, katera je pa kmalo potem umrla. Izmed otrok mu živi le še ena hči, toda ne pri njem, ker jo to močno žali, da-si je njen oče. — Ta dva človeka sta se razglasila za zdravnika in pravita, da ljudi brez zdravil ozdrav ljata, na čuden način. On (F. F.) se imenuje najraji: .,Sveti mož", njegova družnica pa: „Spokornica Marija Magdalena". Pač lepa priimka, toda poglejmo, če se strinjata z njunim početjem; zato naj tukaj sledi, kaj sta bila in kaj sta še zdaj, in kako ozdravljata ljudi. On je star okoli 58 let, v svojih mladih letih se je učil mizarstva in si je pridobil lepo premoženje, s kterim si je pozneje napravil štacuno s hišnim orodjem (Mobelnieder-lage). Pa kmalo je popustil svoj stan in šel učit se sleparstva. s kterim se je pozneje vedno pečal. A ljudje mu v začetku niso verovali , in da se jc moral preživeti, meral ti je dela iskati pri mojstrih, ktere je pa skušal pripraviti na svojo stran. Eden tih mojstrov mi je sam pravil, kako ga je nagovarjal, da naj veruje, da on ga bo učil čisti nauk. O ženi pa, ki pri njem živi, vemo le toliko, kolikor smo že zgoraj omenili. Ta človeka trdita, da znata ljudi ozdrav-Ijati! Vprašanje je tedaj, kako ozdravljata brez zdravil? O tem bi se dalo veliko povedati, pa le nektere imenitniši reči hočemo omeniti. V hiši, ktero sta si, sam Bog ve kako, malo pred enim letom kupila z vrtom vred zunaj mesta v Rojanu na „scala santa" (svetih stopnjicah), in jo potem prezidala in bogato olepšala, v ti hiši imata svojo kapelo z altarjem, in v ti kapeli blagoslovljeno vodo, ktero je on — poslušajte bogokleteža — z božjo roko blagoslovil. V ti kapeli so tudi sveče, ki morajo biti dokaj drage, ker vsak, ki pride k njemu zdravja iskat, mora dati 7 gld. samo za sveče, da med ceremonijo na altarju gorijo; okna seve da zagrnejo, da bi jih kdo pri zlobnem delu ne videl, razun tistih, ki so povabljeni. Med drugimi je zapeljal nekega blagega in pobožnega mladenča, kterega si je podstopil ozdraviti, ker je bil nekoliko gluh. A namesto da bi ga bil na telesu ozdravil, ga je na duši tako rekoč popolnoma umoril. In da bi bil v svoje zanjke dobil tudi neko spoštovano osebo, pri kteri je mladeneč bil, nasvetoval od cerkve ločene, in ker je 3. vsa šolska osnova bolj vnanja morilna formalnost, kakor pa za-resni oživljajoči šolski duh. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Državni poslanci so se nemudoma podali na Dunaj, ker bode imel državni zbor jutri svojo deseto sejo, v kteri se bode posvetovalo o tinančni postavi, ktero je gosposka zbornica bistveno spremenila, ker je ministerstvu dovolila, da sme posojevati denar tudi na papirje, ki nimajo pupilarne varnosti. Zbornica je bila ta predlog s 119 glasovi proti 119 ovrgla. Radovedni smo, kaj bodo zdaj počeli; utegnilo bi se zgoditi, da bode državni zbor ravno nasprotno določil, kakor pred 2 tednoma. „Nar. Listy" poročajo, daje ccsar grofu Hohenvvartu naročil, da naj skuša s Če«ko in Moravsko poravnati. Ali je poročilo resnično ali ne, ne vemo, pa ustavovernim liberalcem se vse tako dozdeva, da se bode nekaj pre-suknilo. Iz gotovega vira vemo, da je čisto izmišljena vest „Narcdova", češ, da ima kranjski deželni predsednik Auersperg od ministerstva ukaz, deželni zbor kranjski razpustiti, ako bi se zoper ustavo kaj pregrešil. Ogrski „Naplo" objavlja neko pismo Somssicha do Ghiczya, v kterem ga spodbuja, da naj se da zopet voliti, ker bi njegova delavnost deželi jako koristila. — Szlavy je bil 5. t. m. pri cesarju, pa svoje odpovedi še ni izročil, ker še zmerom up3jo, da se bode našel sposoben mož, za denarno ministerstvo. 6. t. m. je v zboru Tisza vlado o ministerski krizi interpeliral. Szlavy je odgovoril, da je cesarju predložil odpoved dveh ministrov, ktere pa cesar še ni sprejel. — Weninger noče vzeti denarnega ministerstva. Zdaj neki merijo na Antona Lukacsa, pa preden se odloči bode, Szlavy brž ko ne počakal na Ghyczya, kteri je bil C. t. m. v Komornu zopet voljen. V seji od G. t. m. prišla je v obravnavo tudi prošnja nekterih občin, da bi se prena-redila narodna postava od 1. 1868, ki določuje, da vradni jezik mora povsod biti madžarski. Debata bila je živahna, pa pri glasovanji se je sklenilo, da se prošnja odbije. Madžari ravno mu je, da naj jo seboj pripelje, ker bo potem gotovo ozdravel. Da dragi čitatelji ne bi mislili, da jim pripovedujemo samo kake babje čenče, naj povemo, kar sta nam povedala dva, ki sta po zahtevanju „svetega moža" pri ti komediji bila pričujoča, iz ljubezni do mladenča kteremu sta resnično zdravje želela. Pa precej sta spoznala tudi, da sta dva sleparja in mladenču prepovedala, da ne sme več tje zahajati. Ko so ti trije tje prišli, sta jih „sveti mož" in njegova družnica prav lepo sprejela. Šli so v kapelo in „sv. mož" jim je urno postregel z blagoslovljeno vodo, pa le mladeneč se je ž njo poškropil, druga dva ne. Čez nekoliko časa prižgala sta sveče in pripravila še drugo, česar sta pri ti igri potrebovala. „Sv. mož" je razgrnil v sredi kapele neko odejo in je začel moliti (kaj moli, se ga ne razume). Med molitvijo padla je pa njegova pomočnica na odejo in sc nič ni ganila iu zavedela, kakor da bi bila mrtva. Čez uekoliko časa se ji „sv. mož" molče približa, dihne v njo, in zdajci ona nekoliko oživi,, ter prihaja vedno bolj živa, tako živa in divja, kakor razkačen Itako delajo z neuiadžarskimi narodi v svojem kraljestvu, kakor takajšni Nemci s Slovani. ' ktere bi vse radi ponemčili. Vnanje države. Pruska. Knez Bismark misli sem ter tje, kako bi od Francoskega plačane denarje najbolje naložil. 80 milijonov srebra posodil bo Avstriji, Laški pa, kakor „Cenf. Cor." poroča, 100 milijonov lir (42 mil. gold.) proti temu, da se ta denar obrne le za oboroženje laške armade. Ker pa Lahom ne zaupa, bo poslal z denarji tudi nekaj pruskih oficirjev, ki bodo pazili na to, kako se rabi posojeni denar. — Časnike, ki so razglasili poslednjo okrožnico sv. Očeta, je Bismark ukazal pod pečat djati. Iz tega se vidi slaba vest pruske vlade, pravi „VaterIand", in pa moč, ki jo ima pravica in resnica še zmerom oziroma surovega silstva. Kako bi bilo sicer mogoče , da bi se besedi sv. Očeta tolikanj bal Bismark, ki ima v oblasti poldrugi milijon izurjenih vojakov, ker prepoveduje svojim srečnim državljanom izvest papeževega pisma? Francoski narodni skupščini je Broglie 4. t. m. izročil predlog o podpori prebivalcev iz Alzasije in Lorene, ki so se preselili na Francosko. — Laniy je interpeliral vlado o obsednem stanu v nekterih krajih Francoske. Broglie je rekel, da se jc to moralo zgoditi (ne zarad kabineta, ampak zarad splošnega miru, pri glasovanju je obveljal njegov predlog, da se prestopi na dnevni red s 400 glasovi proti 273. — V seji od 5. t. m. pa je minister prava na neko vprašanje odgovoril, da imajo o obsednem stanu razsojevati sodnije in ne narodna skupščina. Predlog Scholcher-jev, da se odpravi obsedni stan v Sejninim okraju, jc bil s 403 glasovi proti 216 zavržen. Pri volitvah v odseke, ki se gode z vad-Ijanjem. dobili so levičarji v mnogih krajih večino. Od tod pride, da imajo v komisijah, ktere se volijo iz posameznih odsekov, večino, kakor je bilo n. pr. v komisiji za podaljšanje preziden-tove oblasti. Tudi municipalni postavi hudo nasprotujejo, pa bržkone se bode v skupščini sprejela. Vladini zastopnik v pravdi Ba-zainevi stavil je v soglasju s tožbinimi pismi konečni predlog, da se reč razsodi po vojaških postavah, ktere za taka huu delstva določujejo odstavo in smrtno kazen. Laška „Gazetta d Italia" je prinesla uni dan vest, da je generalkancler papeževim oficirjem in podoficirjem v neki okrožnici naznanil, da od 1. januarja 1874 naprej več ne bodo dobivali svojih plač. „Genf. Cor." pa iz Riuia poroča, da je ta vest laškega lista gola laž in da omenjene okrožnice generalkaucler-jeve nikjer ni. Španjske gosposke v Sant Jagu so vladi v Madridu sporočile, da se bodo natančno izvršila vsa povelja zastrau ladije „Virginius." Večina ljudstva pa menda nikakor noče, da bi se dala ladija Amcrikancem, in vladini namestnik na Kuhi hoče zavoljo tega svoje mesto popustiti. Kupci so že obljubili denarjev, da se oborože nekteri parniki, ki bodo sem ter tje krožili, če bi se vojska pričela. Amerikan-ski kabinet je neki pripravljen toliko časa čakati na povrnitev ladije „Virginius" da jim jo bodo »Španjci z lahkoma dali. Če bi sc ladija nazaj ne dala, se bode reč predložila kongresu. Med tem pa se pridno delajo priprave za vojsko. Nekteri mislijo, da bodo Amerikanci že s tem zadovoljni, da se ladija izroči kaki državi , ki pri ti reči nima nič opraviti in da naj posebna razsodba določi, čegava je ladija prav za prav bila. Angleško. Princ Waleski in njegova žena se podasta 10. januarja v Petrograd. — Pogodba o izročbi hudodelnikov med Angleško in Avstrijsko se je 8. t. m. podpisala. Srbska skupščina zahteva v svoji adresi, ktero je 6. t. m. knezu izročila, avtonomijo srenj, prenaredbe v administraciji, večo odgovornost ministrov in popolno tiskavno prostost. II ii mlinska zbornica je v svoji adresi izrekla željo, naj bi vlada sklenila še veliko pogodeb z vnanjimi državami. Minister Boe-resco je poslancem rekel, da bode vlada na vsak način varovala pravice Rumunske. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Tretja seja 6. dec. Nazočih jc že več poslancev, kakor v zadnji seji, tudi uskok Za-gorec je prišel iu sedel na staro mesto tik svojih prijateljev nemškutarjev. Dežman se mu veselo nasmeja. Prebere se naj prvo zapisnik zadnje seje, potem da novo voljeni poslanec mesta Idrije, gospod Anton vitez Gariboldi, obljubo. Za tem poroča deželni glavar o deputaciji, pes. — Ko je nekoliko časa divjala, vpila, in tako neznansko z nogami ob tla tolkla, da bi se ji morale razbiti, ko bi ne imela podložene še ene skupaj zganjene odeje, se ji „sv. mož ' približa, jo vzame v roke ter jo posadi na pripravljen stol. Zdaj se pa vname prepir med njima; on vpije nad njo: , Fuora! ' (ven!), ona pa z glavo odmaja in tako čudno renči, da je enega iz med gostov strah obhajal, in je vedno le na vrata gledal, ki pa so bila zaklenjena. Ko se je žena nekoliko umirila, začne jo izpraševati, kje da jc bila. Pri omenjenem mladenču pa se je to vprašanje izpustilo in pripovedovala je med tem, ko si je s prsti ušesa vrtala, da eden izmed pričujočih v te ceremonije nič ne veruje, da se je temu početju že doma smejal in da zavoljo tega bolnik ne bode ozdravel. Ali ste videli tiče, ko zajdejo v zapreke, kako si iščejo iz njih pomagati? Tedaj zavoljo tega, ker eden ni veroval, jc moral drugi škodo trpeti! Kakor smo omenili, izprašujc „sv. mož" ženo, kje da jc bila? Kaj si mislite, kam zahaja njen duh, med tem ko ona v omotnici na odeji leži? Zahaja v nebesa, v pekel in v vice, ter gleda tam, kaj delajo duše umrlih, da potem ve poročati, kje se nahajajo. Vsak si lahko misli, da o dušah poroča tako, kakor ušesom poslušalcev boljši de, če pa hoče koga ostrašiti, mu tudi naravnost pove, da ta ali una duša, za ktero je vprašal, v peklu gori. Ko je bilo komedije z omenjenim niladen-čem po poldrugi uri konec, povabil je „sv. mož" vse tri tudi na prihodnje dni in jim molke daroval, ktere je, seveda, on sam blagoslovil. Pa dva zadnja, ki sta bila o slepariji, ktero sta si že od začetka domišljcvala, prepričana, sta mu odrekla še kdaj obiskati ga in sta jo hitro domu potegnila, ter mladenču dokazovala sleparijo, in prepovedala mu tje zahajati. Ko sta se izgovarjala, da tega početja nemoreta gledati, jima je „sv. mož" rekel: Ako še enkrat prideta, bosta trda kakor kamen, in si iz tega nič storila nc bosta. (Dalje prihodnjič.) ki je šla pod njegovim vodstvom z adreso k presvitlemu cesarju na Dunaj. Mi smo o tem že v zadnjem listu poročali. Svoj govor konča s trikratnimi „hoch" iu „slava", kar stori tudi zboru ca. Deželni predsednik da brati tudi pismo cesarjevo do ministerskega predsednika, ktero smo mi tudi že priobčili. Poslancu K. Itudežu se dovoli lldnevni odpust, in več peticij se iztoči dotičuim odsekom. Bere se dalje dopis ljubljanske čitalnice, po kterem se vabijo deželni poslanci k Prtširnovi besedi. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za Kočevsko mesto in trg Ribnico se odobri, in volitev poslanca Braune-ta potrdi. Poročilo deželnega odbora o napravi po-navtjalnili nadaljevalnih šol na Kranjskem se po predlogu dr. Costovem izroči odseku, v kterega se voljo: dr. Blciweis, Braune, Dežman, Langer, Lavrenčič, Pintar, Toman. Poročilo deželnega odbora zarad funkcijskih doklad političnih vradnikov pri zemljišni odvezi, po kterem naj okrajni komisar v Postojni 180 gold., oni v Krškem 100 gold. in oni v Radolici 200 gld. letne doklade tudi od 1. julija t. I. obdržd — se sprejme. Poročilo deželnega odbora zarad ustanovitve dežtlne zaloge slovenskih šolskih knjig za srednje šole, — in o ustanovi nižje kmetijske šole na Kranjskem se izročita finančnemu odseku. S tem je končana tretja seja, prihodnjo bo dežrlni glavar poslancem pismeno naznanil Koroški Slovenci podpisujejo neko spomenico, ktero hočejo izročiti deželnemu zboru, in v kteri zahtevajo, da se vpelje postava zastran narodne ravnopravnosti, po kteri za-dobe Slovenci ravnopravnost v šolah in vrnd-nijnh, pa tudi pri vol t vali poslancev za deželni in državni zbor. Prihodnjič ponatisnemo to spomenico. Moravskcmu zboru jc predsednik v četrti seji 4. t. m. naznanil, da so mu desničarji izročili neko pismo s 27 podpisi in ga prosili, da bi se to pismo v zboru prebralo. Pa ker bi utegnila vneti se polemika o rečeh, kterih opravilni red ne pripušča, se pismo ne bode bralo, ampak vložilo v deželni arhiv, kjer si ga vsak poslanec lahko pogleda. Dr. P raz a k temu oporeka in zahteva, da naj se pismo prebere, če ne v očitni, pa saj v skrivni seji, da bode slehern slišal njegov zapopadek. V seji od G. t. m. stavii je dr. Prazak s tovariši nujen predlog, da naj se voli odsek 9 udov, ki nuj v pretres vzame pismo '27 poslancev in o njem poroča v prihodnji seji. Ta predlog vtrdi s t« m, da to tirja čast iu prostost parlainentarična, ter izrtčn upanje, da bodo vsi poslanci za njegov predlog glasovali. Za njim sta govorila še grof Belcredi in Kussy, ktera je deželni glavar, kakor poprej dr. Pra-žaka, med govorom večkrat ustavil. Pri glasovanju predlog dr. Pražakov ni obveljal. Po Belcredijevem govoru soditi, bodo federalistični poslanci Moravski vsled tega hrbet obrnili deželnemu zboru in brž ko ne zdaj tudi ne prišli v državni zbor. Gnliiki zbor, kakor smo že zadnjič omenili je 5. t. m. oporekoval vpeljavi neposrednih volitev v državni zbor. Dotični predlog, kterega je knez Čartori.-ki s 14 poslanci storil v deželnem zboru, sc glasi: Glede na to, da sc 10. deželnega reda še ni odstranil, da se jc pa ta paragraf preskočil in so se volitve v državni zbor proti volji deželnega zbora vršile neposredno, deželni zbor javaljno izreče, da je to deželi ua kvar. Poseben odsek 9 udov bode to reč preiskoval. Dopisi. Iz Tržaške okolice, 2. decembra. Na tihem in brez navadne službe božje, in to že v drugo, odprl se je tržaški deželni zbor dne 20. novembra. — Novošegni liberalci se več ne zmenijo za službo božjo, oni so že dosti razsvitljeni in ne potrebujejo več pomoči od zgorej. V prvi seji je bilo kot drugod vse navadno, — navadni govori c. k. namestnika, deželnega glavarja, pri nas zopet izvoljenega župana, i. t. d. — 28. decembra pa je bila druga seja. Brali in potrdili so se zapisniki prve seje, in volili so se za skrutinatorje gg. Consolo, ltaycr, Goracuechi, Pervanoglič, Cambon in Luzzatto Rafael. Poročevalec dr. Pitteri prebere poročilo deželnega odbora o sostavi toček, ktere se bodo obravnavale v sedanji sesiji deželnega zbora. Mej drugimi nahajamo tudi te: Naj se tirja občna postava, da se jezuitje preženejo iz Avstrijskih dežel, in da se kršanske vaje iz šol odpravijo. Zoper to jc govoril oko-ličanski poslanec dr. Lozer, pa pri glasovanju ostal je v manjšini; kakor slišimo, je celo g. Nabrgoj zoper njega glasovali! No, kar se tiče kršanskih vaj v mestnih Tržaških šolah, ne morejo več veliko odpraviti; kar se je dalo, je že skoraj vse odpravljeno. Že drugo leto sc mestne šole brez službe božje začenjajo in končav8jo, na cesarskih je drugače. Iz šol so že davno vsa sv. znamenja pobrali, k spovedi gg. katehetje smejo voditi otroke le ob sredah in sabotah popoldne, ko ni šole, in varuj Bog, da bi se otroci pri ti priložnosti v šoli zbirali, vsak mora kar naravnost v cerkev iti. Da s procesijami več ne hodijo, sc že razume samo po sebi. Tudi smo slišali, da so bili taki še kaznovani, ki so zjutraj k spovedi in k sv. obhajilu šli, potem pa šolo zamudili. V več dekliških razredih, posebno v višjih, so judinje učiteljice, akoravno katoliških učiteljic ne primanjkuje. Res da se kršanski nauk še v šolah uči, pa kaj hoče ubogi katehet storiti, ako se pomisli, da iuia preskrbeti večidel po 12, 14 do IG učilnih sob (Lehrzimmer). V Trstu po deželnem zboru izdana šolska postava ni še potrjena, toraj ni tudi šolskih oblastnij. Vse šolstvo ima v rokah tako imenovani šol>ki odsek, v kterem pa so sedeli do-zdaj taki možje, ki o šoli toliko razumejo, kakor zajec na boben. — Sicer se je naš pre-častiti viši pastir že na vse strani pritoževal zavoljo tega, pa vse zastonj. Nadjali srno se v ti zadevi boljše bodočnosti pod novim sve-tovalstvom, pa up naš je splaval po vodi; kakor je videti, bo vse pri starem ostalo. 25letnica cesarjeva praznovala se je s slovesno pontfikalno sv. mašo pri sv. Justi, h kteri so vse oblastnije, zastopniki ali konzuli plujih vlad itd. bili povabljeni, mestna posadka (garnizon) se nastavi v veliki paradi na Velikem trgu, Piazza della borsa, in pred cerkvijo sv. Justa. — Zvečer pa je bilaosvečava poglavitnih c. k. in mestnih poslopij. Tudi za uboge se je poskrbelo; odbor mestnih gospodov je v ta namen milih darov nabiral, ki so bili omenjeni dan razdeljeni revežem v mestu in okolici. Poslano. Iz Kostanjcviskc okolice, 30. novemb. Še majhen sem bil, ko sem še pred 25 h ti v šoli hlače trgal, pa je bilo vse boljše in več olike, kakor pa v naslednik časih. Učili smo se brati, s številkami računiti iu drugo, celo slovensko in nemško pisati in kršanski nauk, in starši so z veseljem v šolo pošiljali svoje otroke. Če se je kmečki sin v šoli naučil dobro računiti in potrebno pisati, mu je to več pomagalo, kakor pa vsa sedauja olika. Kaj je potreba kmečkemu sinu vedeti, kako se ta ali una golazen ali mrčeS učeno imenuje, ali cako sta si pes in mačka drug druzemu nasprotna ! Pred malo dnevi sem vprašal iz šole gredočega fantiča: No, kaj si se pa danes v šoli učil? 1'antič mi odgovori: Danes smo se učili, kako sta si pes in mačka drug dru-gimu nasprotna. Nadalje vprašam fantiča: Ali pa molite pred šolo in po šoli? Mi odgovori fantič: Lansko leto smo vselej molili, etos pa malokrat, le ondaj, kadar g. kaplan v šolo pridejo. No, sem si mislil sam pri sebi, to je omika nove šolske dobe! Res ni vredno, da bi človek pošiljal otroke v take brezver-ske šole po poldrugo uro hoda; otrok mi čas trati dan za dnevom, ko bi mi doma lahko kaj malega liasnil; pa ko bi se kaj prida naučil, naj bi že bilo. In pri tem še toliko od šole plačati, to je vendar prehudo, ker kmet včasi nima še za sol. Unidan se je naš učitelj bahal, koliko bo imel odslej plače na leto. Ravno so de-lalci z opekami pokrivali šolsko poslopje, ko se je tako-le hvalisal: Moja plača je zdaj 500 gld ; posebej bom še pobiral šolnino od otrok, drva in stanovanje imam zastonj in naš župan in menda šolski svet so mi obljubili še posebej 200 gl. na leto od orgljanja. Vsega mi bo prišlo na leto 900 gld., šentjernejski učitelj ima pa le 440 gld., in sicer za to, ker z duhovni preveč vleče, za to ima manjšo službo in manj veljave, kakor pa jaz. Jaz se nočem nič več z farji pečati, rajši se ga iz bokala po širokem nacuzam, če se mi tudi nekoliko po glavi meša in sem v nevarnosti zvrniti se po šolski sobi, kakor se mi je bilo nekega dne pripetilo, in so me moji šolarji morali vzdigniti! Mi farmani pa vse drugače mislimo! Če sta Vam, g. učitelj, naš župan in šolski svet obljubila za or^ljanje 200 gld. na leto. Vam naj jih g. župan plača iz svojega žepa, ne pa iz naših krvavih žuljev, ko se nam dostikrat nameri, da še za sol nimamo; mi bodemo dobili orgljarja ceneje in nam ne bo v eno mero, kakor Vi, takih trobil, ki bi se bolj prištevale čednikom, kadar krave na pašo gonijo. Vi pa, č. g. fajmošter, skličite farmane skupaj, da se zarad orgljanja pogovorimo. Eden v imenu njih več. Domače stvari. (Slovensko gledišče.) Ker se je zadnjič omenjena nepristojnost odpravila, jatnemo zopet poročati o slovenskih predstavah. Preteklo soboto je bil zopet prijeten večer za občinstvo. Kazale so se tri igre. Prva, „Kro-jač Fips", je že znana burka, ki obdrži poslušalca vedno pri dobri volji. Glavno nalogo krojača je izpeljal v komiki nedosegljivi gosp. Kajzel izvrstno, bil je poln muli iu uganjal burke, da smeha ni bilo konca ne kraja. Druge naloge so manjše, pa so sc vendar dobro izpeljale. V za tcin igrani veseli igri „Znamenja ljubezni," se jc odlikovala v prvi v rs .i gospodična Jamnikova; nismo še kmalu videli na slovenskem odru kaj tako skoz in skoz popolnega, ličnega, naravnega, resničnega. Tudi go-spodičaa Podkrajšekova je bila kakor navadno, vse hvale vredna. Gospodje Schmidt, Kocelj in Nolli bili so v maskah in igranji taki, kakor se to more zahtevati le od vajenih, izurjenih in skušenih igralcev, zlasti gosp. Schmidt je bil živa podoba „kakor preslica" mladega lajtenanta. — Tretja igra: „Maščevalec" je komiCna opereta; da-si dejanje, kakor pri operetah sploh, ni posebno zanimivo, je vendar godba deloma prav prijetna, polna melodij ktere se ušesu prilegajo. Škoda le, da se jc zlasti glede petja predstavljala tako, kakor da bi se je bili nekteri pevci prenaglo naučili Le gospod Nolli je bil v igranji in petji svoji nalogi popolnoma kos, gospa Odijeva je igrala sicer prav lično, pri petji pa se nam je zdela sem ter tje pretiha, morda ni bila prav pri glasu. Gospodične Piskarjeve petje je bilo si cer zlasti v samospevih krasno, glas krepek in gibčen, toda Španijolko si pri nas mislimo vso bolj naglo v dejanji, ognjeno, strastno zlasti v takih prizorih, kakoršne ima ta igra. Bolj urno in malo več poguma! Gospod Meden, pri nastopu z dobrohotnim ploskanjem sprejet, pa ni zadovolil občinstva. Nc le, da je nastopno pesem molče pel, tudi < skupnem petju je razodeval neko plašnost, ne gotovost, kakor da bi ne bil še nikdar na odru nastopil. Kaj hasne lep glas, kterega gospod Meden ima, če ga ne pokaže! — Gledišče je bilo dobro polno in občinstvo zadovoljno s predstavo. (Velika „beseda") v spomin rojstnega dne Preširnovega 8. t. m. v ljubljanski čitalnici je bila prav zelo obiskana. Točke programa so se vršile vseskozi tako vrlo, da je občinstvo živahno ploskalo. Gospod Šantel jc vnovič pokazal, da ima voljo in popolno zmožnost, ki je potrebna pevovodji. Med pevskimi točkami posebno omenimo dveh moških zborov, terceta gospodičin Barnasove, Ihanove in Piskarjeve in samospeva gosp. Nollija, ki je pel dve pesmi, „Kam?' in ,,Jelka"; vojaška godba je igrala ouverturo iz „Nachtlagcr von Grana da" z občno pohvalo in gosp. Bernard sc je odlikoval na rogu. Končala se je beseda lično igro „V spanji", v kteri so igrali gospa Valentova, gospodična Jamnikova in gospoda Nolli in Schmidt vrlo dobro. — Po vsem, kar smo dozdaj slišali, nadjati se nam je krasnih „besed" v naši čitalnici. (Popravek.) V zadnjem listu v dopisu „iz Dunaja" mora se stavek: „eno fakulteto bi hotela vlada" voditi in bogoslovski učitelji bi bili c. kr. profesorji, a zraven itd. glasiti: eno fakultato bi vlada napravila v Ljubljani in eno v Trstu in bogoslovski učitelji bi bili c. kr. profesorji, a zraven itd. Razne novice. — Amerikansko. V mestu Linkolnu v severni Ameriki bila je obravnava pri sodniji. Zagovornik, ki je sedel pri oknu, vstane in reče sodnikom: „Ako vam je ljubo, gledati tepež, prosim odložite razpravljanje za nekaj časa". Sodniki dovolijo v to, gredo z advokatom in drugimi pričujočimi gledat pretep. — Statistika. V Evropi je kakih 150,000.000 katoličanov, ki žive v 603 škofijah. Vsih duhovnov je v Evropi kakih 260.000 (vseh duhovnikov na svetu pa kakih 325,000). Na Fran-cozkem je 50.000, na Španjskem 31.000 in na na Angležkem le 4000 duhovnov. — V Pardubicih na Češkem se je prve dni meseca oktobra pri učenju jokejev zgodilo nekaj čudnega. Eden učečih se jezdecev pri-jaši k ženi, ki je prodajala razna okrepčila. Konj se sam ustavi pred ženo, ki meni. da si jezdec želi kaj kupiti. Podaja mu kruha in pijače, pa jezdec se ne gane. Žena ga pogleda bolj natanko iu spozna, da na konju sedi — mrtvec. Jezdeca je zadel mrtvoud, zato je tudi po smrti sedel na zložno stopajočem konju. — V neki kaznilnici na Češkem je kate-het spraševal kaznjence iz kršanskega nauka, ki se pa niso veliko zmenili za nauk. Ravno vpraša katehet enega, kako se je imenoval razbojnik, ki je visel na križu poleg Kristusa na desni in se je spreobrnil. „Dizma", odgovori. „In kako se je imenoval razbojnik, ki je visel ob levici gospoda Kristusa in se ni spreobrnil?' Vprašancc je bil v zadregi, ni vedel, kaj odgovoriti. Tu poleg njega sedeč nagajivcc šepeče: „Gis, gis". Ilitro odgovori vprašancc: „Bismark". — Mesečen vojak na straži. „Daily News'-pripovedujejo o mesečnem človeku iz VVool-vvicha na Angležkem. Vojak iz peš-polka posadke je postavljen na stražo pri kraljevskem arzenalu, kjer je straža vedno od povstanka fenijskega. Po noči vojak izgine s straže. Policaj v Beky-Leathu sreča 4 angležke milje daleč od VVoolvvicha tega vojaka, ki je v uniformi s puško na rami mahal naprej po cesti. Policaj se približa k vojaku, vidi da spi, in ga izbudi. Vojak vpraša, kje da je, in prosi policaja, da bi koj telegrafoval v Woolwich, da bi se vojaškemu predstojništvu dalo sporočiti o tem, kar se je zgodilo. — Oživel v rakvi. V Pešti se jc zgodilo nekaj čudnega. V tabačni ulici — pišejo ogrski listi — je bila v pogrebni procesiji od hiše lepa rakev. Procesija sc obrne k pokopališču. Ali toliko da je izpčt drugi vers pogrebne pesmi, sliši se iz rakve ropot in molklo klicanje: „Kjepasem?" Procesija obstane, rakev jc odnesena v bližnjo hišo, odpre sc in — mrtvcc vstane iz nje sam. Ilazume se, da so si sorodniki obrisali solzne oči. Duhoven je z drugimi vred šel domu. Oživelega so domu odpeljali. — Jernej Salmič, od deželne sodnijc kot početnik onega nereda pri tomboli 8. junija Trstu, pri kteri priložnosti je toliko ljudi poškodovanih, na 2 leti bivši v težko ječo obsojen, je od više sodnije za nedolžnega spoznan. — Meseca oktobra je bilo v Trstu roje nih 515, umerlo pa jih jc427 —(24 manj kot meseca oktobra leta 1872). Porok je bilo 101. — Koliko mesa v Trstu v enem mesecu pojedo. Meseca oktobra so v Trstu zaklali in povžili: 1485 volov, 145 krav, 5 konj, 1287 telet, 1798 koštrunov, 75jagnjetin 127 prešičev. — Zarad silne burje, ktera je 2. decembra v Trstu in po jadranskem morju razsajala, e bil Lloydov parobrod: „Arciduchessa Car-lotta" primoran na potu iz Ankone v Trst vse blago, kar ga je na krovu ladije imel, v morje vreči. — — 21. nov. je umrl v Trstu borsni sensal Janez Cabun, rodom Grk, v 107. letu svoje starosti. — — V Rovi je bil 23. nov. ogenj. Pogorela e hiša Jožefa Lozerja, dva skednja in žitnica z vsem žitom. Škode je 1700 gl. Poslopja niso zavarovana. — V južni Rusiji in tudi v Indiji jc huda akota. obravnava preložena iz sledečih deloma že po ..Danici" omenjenih vzrokov: 1. iz službenega ozira od c. kr. deželne sodnije; 2. ker je vrednik „TagbIatta" bolezen izkazal; in 3. ker sta oba zastopnika bila v državnem in od 26. nov. v deželnem zboru. Gospod dr. Razlag ui bil nikoli za preložitev, temvič je že na Dunaju od g. Ram-berga naznanjenemu zastopniku rekel, da si bo moral druzega zastopnika poiskati, da ne bo obravnava zopet priložena, kar pa ni bilo potreba, ker jc bila prošnja g. Bamberga za preložitev na 4 tedne uslišana, in ua 8. janu-arija prihodnjega leta določena. Dol 6. decembra 1S73. Jernej Jaro, župnik. Listnica vredništva. Gosp. Karlu Dež manu. Vaš dopis ni ni-kakoršen f.iktičen popravek v zadnjem imšcin listu navedenih reči. Vsa težnja onega članka visi na tem, da niste bili pri glasovanji v državnem zboru nazoči; ko bi l>ili nazoči, bi bili tudi za ali pil zoper predlog glasovali, ker sc jo glasovalo ust-■ncuo. Vi nam ne ugovarjate, di niste tilioma iz seje jzpluzili, toraj jo vse dnigo, kar nam pišete, brez vse važnosti. — Zavoljo tega tudi Vašega dopisa nc moremo sprejeti, posebno pa še zato no, ker nam ga pošljete s tako diktatoričnim spremljevalnim pismom. če sc tudi podpišete „državni poslanec", ini sc tega priimka ne ustrašimo, državni poslancc utegne biti dandanes v»ak , dokaz tcinu jc najjasniši ta, da ste ccl6 Vi do le stopinje splezali, že veste, kako. Svetujemo Vum, da nas s takimi ,,popravki'1 pri miru pulite, saj veste, kje je okrajna sodnija, do nje se obrnile, ako ona razsodi, da sprejmemo take .popravke', poteuijib bomo, drugače nc. Imenovana sta: G. Maks Hiinmer za okrajnega ranocclnika v Cirknici, g. A. Prolmskn pa v l.ogatcu : Poslano. V 21. štev. „Slovenca" berem zoper svojo voljo in vednost naznanilo, da bi bil gosp. dr. Razlag kriv, da je moja tožba zoper Ljub-janski „Tagblatt" že četrtokrat preložena. Ker to ni resnično, sporočim, da je bila konečna Eksekutivne dražbe. 12. dec. — 3. Jan. Rotil ova hiš* (950 gl.) v Novem mestu. — 3 .Marije Masel-novc iz Sred-njevasi (244 in 230 gl.) v Kranji. — 3. Mat. in Jurij Sitar jevo i265 gl.) v Črnoinlji — 3. J.incz Agnič-cvo iz Čcšnjic (1<1 gl.) v Cernoinlji. — 3. Jurij lludcll-ovo iz Kuježi i (273 gl.) v Cernoinlji. — 2. Jan. Korafin-cvo (806 gl.) v Novem mestu — 2. Fcrd. Kleininajer-cvo (080 gl.) v Žužemberku. — 1. Jožefe Vautcr-jcvo (450 gl.) v Litiji — 3. J-m. Križe tovo iz Kru-pe (760 gl.) v Črnoinlji. — 1. Fr. Praznik-ovo (2500 gl.) v Liliji. — 2. Juri Maurin ovo z Starega trga pri Poljanah. (112 gl.) v Crnomlji. — 2. Mat. Lukanič-ovo (44 gl.) v Črnoinlji. — l Ul. Lužar-jcvo iz Homca (1399 gl.) v Kamniku. — 1. And. Kapuš-evo (I 3s0 gl.) v Kamniku.— I. Miha Koš ovo v llist ici. 13. dec. — 3. Jan. Potočnik ovo iz Sopotnice (1743 gl.) v Loki. — 3. Gr. Bertoneeljnovo iz Godcšič (1806 gl.) v Loki. — 3. Ant. Per-ko-vo iz Zagoricc (9:»5 gl.) v Vel. Lašičak. — 3. Marjete Žitnik-ove iz l.ačice (5089 gl.) v Vel. Lašičali. — 3. Ant. Podobnik ovo iz Vojskeg.l (1400 gl.) v Idriji. — 2. Lor. Svet ovo iz Ža-bočev (1470 gl.) na Vrhniki — 2. Val. Dcbevc-ovo iz lJrczovice (2420 gl.) na Vcrliniki. — 2. Štef. Dolenc-ovo iz Gornjc-Žctine (100 gl.) — 1. Mat. Kvas-ovo iz Sp. Jarš (570 gl.) v Kamniku. — 1. Fr. Terbižan-ove iz Goe (2505 gl.) v Vipavi. — 1. Jak. Malio-čič-evo (2507 gl.) » Vipavi. — 1. Fr. Jagodič-ovo iz Komendo (385 gl.) v Kamniku. — Jož. Petelin ovo iz Škoeijanu (737 gl. 18 kr.) v Vel. Lašičali. — Jak. Uabuik-ovo v Ljubljani. — II imlmfttfffiitz-ftfi I oz i so vlečeni 1. t. in.; št. 40.480 dobi 20 000 gl., št. 93.912 dobi 2.000 gl.. št. 60 971 in 96931 po 1.000 gl. št. 43.440 in 4G.331 po 500 gl. '1'<-I«*iiriillrsi**