3i——
Izvest j e c. kr. II. državne gimnazij e
v Ljubljani o šolskem letu 1907./1908.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wiesthaler.
Vsebina:
1.) Katalog učiteljske knjižnice. Sestavil knjižničar profesor dr. Ivan Tertnik.
2.) Naše novo šolsko poslopje. Poroča ravnatelj.
3.) Šolska poročila. Sostavil ravnatelj.
V Ljubljani 1908.
Založila c. Ur. II. državna gimnazija,
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
h===^B^===ii   .......
- r\.T>
%
'
:x ■ VvvX'^Xv," 1
.
.j''-"”-:X'.:-V’	V'V''.-K-;
: h
■
y<^v'y> •;	x.
.
■
•v-:‘-T- -•• H"---'	<■■/.•	m/	'	v'	;	-	.	.■•'.'.'•'•-'-'-v-	;'	•	•
’ . ■ ; ./■■
.•r ••■'' .! ;.'■■•	'.y'	''Ä	-.	*•	•	"•	’	’■	.	■	•	"•	>.	;■	..
xx-xx-rx XX,./X--/,
ttsč Ski
#XxXy://;X 'XX:'XX
'
žl>v- X7:	,
fers v-
kr. II. državna gimnazija v Ljubljani.
Izvest j e . kr. II državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu. 1907./1908.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran VViesthalcr.
Vsebina:
1.) Katalog učiteljske knjižnice. Sestavil knjižničar profesor dr. Ivan Tertnik.
2.) Naše novo šolsko poslopje. Poroča ravnatelj.
3.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V Ljubljani 1908.
Založile» o. lcr. II. državna gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fod. Bamberg.
Katalog učiteljske knjižnice.
Po naredbi visokega c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. decembra 1896, štev. 20.362, sestavil knjižničar prof. dr. Ivan Tei'tnik.
I.	Enciklopedija.
(Dela splošne in različne vsebine, splošna zgodovina znanosti, spisi akademij, splošno knjigopisje, knjištvo in knjižništvo, katalogi i. t. d.)
•
1. Das Ausland. Uoborschati der neuesten Forschungen auf dem Gebiete der
Natur-, Erd- und Völkerkunde (— in drugih strok). 50. Jahrg. Stuttgart 1877. 2. (Štev. 12. ni.)......................................................... Ecp.	1.
2. Ik'cker M. A., Verstreute Blätter. Wien 1880. 8...........................................Ecp.	2.
3. Österreichischer Bericht über die internationale Ausstellung in London 1862.
Im Aufträge des k. k. Ministeriums für Handel und Volkswirtschaft herausg.
unter der Leitung von Joseph Arenstein. Wien 18133. 8................................. Ecp.	3.
4. ISoockliius Augustus, Orationos in universitate litteraria Frideric« Guilelma
Berolinensi habitac. Edid. Ferdinandus Aschcrson. Lipsiae 1858.	8.	.	. .	Ecp.	4.
5. Oitavnica. Podučivni listi za slovenski narod. Izdal Ivan Goršak. II. zvezek.
V Gradcu 18(55. 8..................................................................... Ecp.	5.
C. Zgodnja Danica. Katolški cerkveni list. (Katolišk cerkven list.) Vrcdnik Janez
ICrizostom Pogačar. (L. Jeran in A. Zamejc, Andrej Zamcjc, Andrej Zamojc in Luka Jeran; od 1857 daljo le: Luka Jeran.) V Ljubljani
1849	— 1870 in 1872 — 1873. 4. — 24 letnikov. (Letnikov 1861-1862 in 1869 — 1870 jo po dvojo izvodov; letnika 1871 ni.) — 24 zvez.......................... Ecp.	6.
7. Dom in Svet. Zabavi in pouku. (Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. —
List s podobami za leposlovjo in znanstvo.) Uredil Franco Lampe. (Franco P. Lampe, Mihael Opeka in Evgen Lampe.) Letnik L—X. in XVII. sl.
V Ljubljani, 1888 — 1897 in 1904 sl. 8. (4.) — 14 zvez. (-|- tekoči
letnik.).............................................................................. Ecp.	7.
8. Prima esposi/.ione del Triregno cioe dci regni di Dalmazia, Croazia o Slavonia
noi mesi d’ agosto, settembro ed ottobre dol 1864 tenuta in Zagabria cittä capitalc del Triregno. Traduzione dali’ originale croato. Zagabria	1864. 4.	Ecp.	8.
Opomba: Naslovi so navedeni točno v oni obliki, kakor jo imajo na knjigah; le začetno črko besed so pogosto izpremenjone. — Kratica: b. k. pomeni: brez kraja, kratica: b. 1.: brez lota.
9.	(iliisnik Slovenski. (Slovenski (ilasiiilc.) Lepoznansko-pod učen list. Vredil in izdal (založil) Anton Janežič. 7. zvezek (!) in 10. tečaj. V Celovcu 1861. in 1867. 2. (8.) — 2 zvez...............................................................Ecp.	9.
10. — Jugoslavjanski. Urednik i izdajatelj Anton Bezenšek. I. leto. Plovdiv
1895. 4.......................................................................... Ecp.	10.
11. liamllmch für österreichische Universitilts- und Studien-Bildiotheken sowie
für Volks-, Mittelschul- und Bezirks-Lehrerhililiotheken. Von Ferdinand Grassauer. Wien 188it. 8..........................................................Ecp,	11.
12. Izvjcštaj Matice Ilrvatske za godinu 1878, 1887, 1888 i 1889, 1906 i 1907.
U Zagrebu 1879. 1888. 1890. 1908. 8.- 4 zvez................................Ecp.	12.
Ii5.	Jahrbuch der Export-Akademie des k. k. österr. Handels-Museums. 1.—8. Studienjahr. Wien 1899—1907. 8. — 8 zvez..............................................Ecp.	13.
14. Jahrbücher für slawische Literatur, Kunst und Wissenschaft. Ilerausg. von
J. P. Jordan. 1,—IV. Jahrg. 1843 —1846. Leipzig 4.-4 zvez................... Ecp.	14.
15.	Koledar za godinu 1858. Uredio Ivan Filipovič. U Osielcu. b. 1. 8.........Ecp.	15.
16. — Narodni in letopis Matice Slovenske za leto 1867. in 1868. V Ljubljani
1866. in 1867. 8. — (Vsakega letnika je po dvojo izvodov.)..................Ecp.	16.
17.	—	Narodni,	sporočilo in letopis Matico Slovensko za loto 1869. V Ljub-
ljani b. 1. 8. (v dvojnem izvodu.)..........................................Ecp.	17.
18.	— Jurijev, za navadno leto 1885. I. letnik. Trst 1884 . 8............. Ecp.	18.
19. Koledarček družbe sv. Mohora za leto 1861. —1868. V Celovcu 1860 —1867.
8. — 3 zvez......................•.	.	.	.	Ecp.	19.
20. Ilrvatsko kolo. Naučno-književni i umjetnički zbornik. Knjiga I., II. in III.
U Zagrebu 1905 —1907. 8. — 3 zvez........................................... Ecp.	20.
21. Konversation« - Lexikon, Brockhaus. 14. Aufl. Neue revidierte Jubiliiums-
Ausgabe. Leipzig, Berlin und Wien 1901 — 1904. 8. — 17 zvez.................Ecp.	21.
22.	Kres. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem Greg. Kreka	in	Dav.
Trstenjaka uredoval Jakob Sket. II. letnik. 1882. V Celovei 8...............Ecp.	22.
23.	Lelincrdt Albert, Auswahl ans Lobecks akademischen Roden. Berlin 1865.	8.	Ecp.	23.
24. Letopis Matice Slovenske za leto 1869.—1907. Uredil E. II. Costa (J. Tušek
in M. Pleteršnik, Janez Bleiweis, Fr. Lovec, Evgen Lah, Lovro Požar, Anton Bartol, Fran Podkrajšek ) b. k. 1869 — 1878. 8. V Ljubljani 1879—1907. 8.
— 38 zvez. (-(- 26 zvez.; v dvojnem izvodu so letniki 1869, 1871, 1872 in 1873, 1874, 1876-1881, 1888-1897, 1902; letnika 1875 in 1898 je celo
po troje izvodov.).............................................................Ecp.	24.
25. Ljetopis jugoslavenske akademijo znanosti i umjotnosti. Druga svezka
(1877 — 1887). Šesti svezalc. U Zagrebu 1887 in 1891. 8. — 2 zvez.	.	.	.	Ecp.	25.
26. Kmetijsko in rokodelsko Novice. (. . . kmetijskih, rokodelnih in narodskih
reči. — ... kmetijskih, obortnijskih in narodskih reči. — ... gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. — ... gospodarske, obertnijske in närodske.
— ... gospodarsko, obertniško in narodne. — ... gospodarsko, obrtniško
in narodne). Na svitlobo dano od c. k. krajnske kmetijske družbe. V rod dovanc od Janeza Bleiweisa. (Odgovorni vrednik: Janez Bleiweis, a v 25. tečaji do 28. točaja: Ivan Murnik, v zadnjem četrtletji 28. tečaja do zadnjega četrtletja 29. tečaja: Jožef Golč, koncem 29. tečaja in v 30. tečaji znova:
Ivan Murnik, od 2. oktobra 1872 (30. točaj) dalje pa: Alojzi Majer.) V Ljubljani. 1843-1857 in 1859-1882. Tečaj I.-XV. in XVII.—XL. 4. (2.)
—	38 zvez. (oziroma 51 zvez.; letnikov 1861—1864, 1866, 1868—1872,
1878 jo po dvoje, letnika 1865 celo po troje izvodov; tečaja 16. iz
leta 1858. pa manjka)............................................................ Ecp.	26
27.	Osvöta. Listy pro rozhled v uirieni, vedč a politico. Redaktor a vydavatel
Väcslav Vlček. Ročnik XVIII.—XX. Y	Praze 1888—1890. 8. — 3 letniki Ecp. 27.
'28. Popis publikacija jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 18G7—1903.
U Zagrebu 1904 . 8.................................................................Ecp.	28.
29. Provinzial-Handbuch des Laibacher Gouvernemont-Gebietes im Königreiche
lllyrien. Für das Jahr 1847. Laibach	8.  ..................................... Ecp.	29.
30. ©österreichisch-ungarische Revue. Neue Folge. (Monatsschrift für die ge-
sammten Culturinteressen Österreich-Ungarns.) Horausg. u. redigiert von A. Mayer-Wyde. 1,—32. Bd. (33. zvezka je le 1 seš.) Wien 1886—1905. 8.
— 32 zvez. (+ 1 seš.)............................................................. Ecp.	30.
31. Simonič Franc, Slovenska bibliografija. I. del: Knjige. (1550—1900.) V Ljub-
ljani 1903—1905. 8. — 3 seš....................................................... Ecp.	31.
32. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Govekar.
Loto I. sl. V Ljubljani 1902/3 sl. — G zvez. (-(- tekoči letnik.)...........Ecp.	32.
33. Slovenec. Tečaj I. V Celovcu 1865. 4. (Le številka 1,— 44., t j. od 14.	janu-
arja dl) 14. junija 1865.).................................................. Ecp.	33-
34. Slovinac. List za književnost, unijetnost i obrtnost. Godina četvrta, peta,
šesta, sedma. U Dubrovniku 1881 — 1884. 4. — 4 letniki, (zadnji letnik jo nekoliko pomanjkljiv)............................................................. Ecp.	34.
35. Spomen-cvieie iz hrvatskih i slovenskih dubrava. U vienac savila Matica
Hrvatska. Zagreb 1900. 8.................................................... Ecp.	35.
36. Stimmen aus Innerösterreich Beiträge zur Durchführung der nationalen,
religiösen und politischen Gleichberechtigung. Herausgeber u. Redacteur Andreas Einspieler. I. und II Jahrgang. Klagcnfurt 1861 und 1862.	8.	—
2 zvez. (-)- 1 zvez., kor jo I. letnika dvoje izvodov)...................... Ecp.	36.
37. Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1907. 1908. V Ljub-
ljani 8. — 2 seš............................................................ Ecp.	37.
38. Systematisch-geordnetes Verzeichnis derjenigen Abhandlungen, Reden, Ge-
dichte u. d. g., welche in den Mittelschulprogrammen Uesterreich-Ungarns seit d. J. 1850 — 1869 und in jenen von Preussen seit 1852 und von Baiern seit 1863—1868 enthalten sind. Horausg. von Fr. Hübl. Czernowitz	1869.	4.	Ecp.	38.
39. Vienac zabavi i pouči. Tečaj XIII.—XXIII. Urednici: August Šenoa (Fr.
Folnegovic, V. Klaic i M. Maravic, J. Pasarič). U Zagrebu 1881 —1891. 4.
— 11 letnikov. (Letnik XIV., XIX. in XXII. je pomanjkljiv.).................Ecp.	39.
40. Westermanns illustrierte deutsche Monats-Hefte. Ein Familienbuch für das
gesamte geistige Leben der Gegenwart. 42.—50. Jahrg. (83.-99. Bd.)
Oktober 1897 bis März 1906. 8. — 17. zvez................................... Ecp.	40.
41. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Uredil L. Pintar. I, —IX. zvez. V
Ljubljani 1899 — 1907. 8. (I., II., IV. in V. zvezka jo po trojo, III., VI.,
VII. in VIII. po dvojo izvodov; I., VIII. in IX. zvezku jo naslov: «Zbornik», ostalim zvezkom jo gornje daljšo ime. — 9 zvez. (v 21 izvodih.) .... Ecp. 41.
42. Zora. Časopis zabavi i poduku. Poti točaj. V Mariboru. Uredil, založil in tiskal
J. M. Pajk. 1876. 8......................................................... Ecp.	42.
43. Zvon. Lepoznanski list. Uredoval in založil J. Stritar. 1870 in 1876 — 1880.
Na Dunaji. 8. — (Letnika 1870, 1876, 1878, 1879 in 1880 je po dvoje, lotnika 1877 celo po trojo izvodov.) — 6 (oziroma 13) zvez.................. Ecp.	43.
44. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Uredil Kr. Levec (Iv. Tavčar,
V. Bežek, Fr. Tekavčič, A. Aškerc, A. Mikuš, Fr. Zbašnik). V Ljubljani.
1881 sl. 8. — 25 zvez. (-(- tekoči letnik; letnika 1902. ni.)...............Ecp.	44.
II.	Filozofija.
(Logika, psihologija, etika, metafizika), splošne razprave o estetiki in o državoslovnih vprašanjih.
45. Alel Carl, Uebcr den Begriff der Liebe in einigen alten und neuen Sprachen.
Berlin 1872. 8. (Sammlung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud. Virchow und Fr. Iloltzendorff. VII. Serie, 158. und
159.	Heft.)....................................................................... Ph.	1.
46. Allillil F. H. Th., Die Grundlehren der allgemeinen Ethik nebst einer Ab-
handlung über das Verhältniss der Religion. zur Moral.	Leipzig	18(51.	8.	Ph. '2.
47. Ambach Eduard, Der junge Staatsbürger, oder: Wie wird	man ein	bravor
Unterthan. Wien 1857. 8. (v dvojnem izvodu)..................................... .	Ph. 3.
48. Bazala Albert, I’ovjest filozolijo. Svc/ak I. I’ovjest narodne filozofije Grčke.
II Zagrebu 1900. 8. (Poučna knjižnica «Matico Ilrvatske». Knjiga	XXXII.)	Ph. 4.
49. Beck Jos., Grundriß der Logik. Besonders abgedruckt aus dos Verfassers
Philosophischer Propädeutik. Stuttgart 1851. 8............................... Ph.	5.
50. Beccaria C. B , Ueber Verbrechen und Strafen nebst Anmerkungen und einem
Anhänge: Graf Rüderer, Ueber die Abschaffung der Todesstrafe. Uebersetzt und mit Vorwort und Bcccaria’s Biographie versehen von M. Waldeck.
Berlin 1870. 8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek, VIII.) —
2 seš........................................................................ Ph.	6.
51. Billova J. Ad., Die Einheitslehre (Monismus) als Religion. Eine Studio, b. k.
(Stuttgart? Berlin?) b. 1. (1897?) 8......................................... Ph.	7.
52. Büchner Ludwig, Natur und Geist. Gespräche zweier Freunde über den
Materialismus und über die real-philosophischen Fragen der Gegenwart.
3.	Aufl. Halle 1874. 8...................................................... Ph.	8.
53.	— Aus Natur und Wissenschaft. Studien, Kritiken und Abhandlungen. 3. Aufl.
Leipzig 1874. 8.............................................................. Ph.	9.
54. Calinich Ernst Adolf Eduard, Denklehre für Lehrer und Erzieher, so wie für
jeden Gebildeten. Dresden 1847. 8.................................................. Ph.	10.
55. Carriere Moriz, Das Wesen und die Formen der Poesie. Ein Beitrag zur
Philosophie des Schönen und der Kunst. Leipzig 1854.	8.................... Ph.	11.
56. Coinhe George, Das Wesen des Menschen und sein Verhältniss zu der Aussen-
welt. Aus dem Englischen von Ed. Hirschfeld. Bremen 1838. 8.................. Ph.	12.
57.	Dante Alighieri, Ueber die Monarchio. Uebersetzt und mit einer Einleitung
versehen von Oskar Ilubatsch. Berlin 1872. 8. (L. Ileimann’s Historischpolitische Bibliothek, XIV.)................................................. Ph.	13.
58. Diihi'ing E., Kritische Geschichte der Philosophie von ihren Anfängen bis
zur Gegenwart. 2. Aufl. Berlin 1873. 8....................................... Ph.	14.
59.	— Curaus der Philosophie als streng wissenschaftlicher Weltanschauung und
Lebensgestaltung. Leipzig 1875. 8............................................ l’h.	15.
60.	— Der Werth des Lebens populär dargestellt. 2. Aull.	Leipzig 1877 . 8.	. Pb.	16.
61.	Egger Alois, Vorschule der Aesthetik. Wien 1872. 8.............................. Ph.	17.
62. Kalck R., Juristische Encyklopädie, auch zum Gebrauche bei akademischen
Vorlesungen. Nach des Verfassers Tode herausg. von 1t. Ihoring. 5. Ausgabe. Leipzig 1851. 8........................................................ Ph.	18.
63. Fichte Johann Gottlieb, Reden an die deutsche Nation. Mit einer Einleitung
versehen von Ernst Kuhn. Berlin 1869. 8. (L. Heimann’s Historischpolitische Bibliothek, IV.) — 3 sqš.......................................... Ph.	19.
64. Friedrich II., Antimacliiavel (Widerlegung des «Fürsten» von Macliiavol) nobst
zwei kleineren politischen Aufsätzen. Aus dem Französischen iiborsetzt und mit einer Einleitung versehen von L. B. Förster. Berlin 1870. 8.
(L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek,	IX.)	—	2	seš................. Ph.	20.
65. Fries Jakob Friedr., System der Logik. 3. Aull.	Heidelberg	1837. 8.............. 1’h.	21.
66. Gockel Christ. Friedr., Enzyklopädische Einleitung in dio Philosophie. Lehr-
buch der philosophischen Propädeutik für Gelehrtenschulen und Anleitung
zum Selbstunterricht. Karlsruhe 1855. 8........................................... Ph.	22.
67. Harnisch Ign. Job., Handbuch der wissenschaftlichen Denklehre in fllosofiscbes
Wissen einleitend. Lemberg 1843. 8................................................ Ph.	23.
68. — Handbuch der Erfahrungs-Seelenlehre in fllosofiscbes Wissen einleitend.
2.	Aufl. Lemberg 1846. 8......................................................... Ph.	24.
69. Hartmann Ph. C., Der Geist des Menschen in seinen Verhältnissen zum phy-
sischen Leben, oder Grundzüge zu einer Physiologie des Denkens. 2. Aufl.
Wieti 1832. 8................................................................. Ph.	25.
70. Hartmanli Eduard, Philosophie dos Unbewussten.	2.	Aufl.	Berlin 1870. 8. . Ph. 26.
71. Helffericli Adolph, Der Organismus der Wissenschaft und dio Philosophie
der Geschichte. Leipzig 1856. 8.................................................. 1’h.	27.
72. Hüller Alois, Grundlehren der Logik und Psychologie. Mit einem Anhänge:
Zehn Lcsestiicke aus philosophischen Klassikern. Wien 1903. 8. (v dvojnem izvodu.).................................................................... Ph.	28.
— Grundlehren der Logik. 4. Aufl. Leipzig-Wien 1907 . 8....................... Ph.	29.
— -Grundlehren der Psychologie. 2. Aufl. Wien 1905. 8......................... Ph.	30.
— Zehn Lesestückc aus philosophischen Klassikern. 4. Aufl. Wien-Leipzig
1906. 8........................................................................... Ph.	31.
73.	— und Witasek Stephan, Hundert psychologische Schulversuche mit An-
gabe der Apparate. 2. Aufl. Leipzig 1903. 8....................................... Ph.	32.
74. Humboldt Wilhelm, Ahandlungen über Geschichte und Politik. Mit einer
Einleitung versohen von L. B. Förster. Berlin 1869. 8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek, V.) — 2 seš............................... Pli.	33.
75. Ivanoft' Theodor, Die Abweichungen Steinthals von Ilorbart auf dem Gebiete
der ethischen Elementarlehre. Inaugural-Dissertation. Jena	1893.	8.	.	.	.	Ph.	34.
76.	Jerusalem W., Lehrbuch der Psychologie. 3. Aufl. Wien u. Leipzig	1902. 8.	Ph.	35.
77. Kant Immanuel, Dio Religion innerhalb der Grenzen der bloßen Vernunft,
2.	Aufl. Königsberg 1794. 8................................................ Ph.	36.
78.	Kaulich Wilhelm, System der Metaphysik. Prag 1874 8........................... Ph.	37.
79. Kirchner Friedr., Katechismus der Geschichte der Philosophie von Thaies
bis zur Gegenwart. Leipzig 1877. 8.......................................... Ph.	38.
80. Knauer Vincenz, Grundlinien zur Aristotelisch-Thomistischcn Psychologie.
Wien 1885. 8................................................................ Ph.	39.
81. Körner Friedr., Das Werden und Wachsen des menschlichen Geistes. Versuch
zur Begründung einer naturwissenschaftlichen Seelenkunde und Erziehungskunst. Jena 1869. 8......................................................... Ph.	40.
82.	Lani|ie France, Vvod v modroslovje. V Ljubljani 1887. 8. (v	treh	izvodih.)	.	Ph.	41.
83. — Dušeslovje. V Ljubljani 1889 — 1890. 8. (v dvojnem izvodu )......................... Ph.	42.
84. Lemcke Carl, Populäre Aesthotik. 3. Aufl. Leipzig 1870. 8............................. Ph.	43.
85. Lichtenfels R. Johann, Lehrbuch zur Einleitung in die Philosophie. Allgemeine
Einleitung, Psychologie, Logik. Wien 1850. 8................................ Ph.	44.
86. Licw C. C., Die Begriffsbestimmung vornehmlich in ihrer Beziehung zur
Pädagogik. Inaugural-Dissertation. Jena 1893. 8............................. Ph.	45.
87. Lindner Gustav Adolph, Lehrbuch der empirischen Psychologie.
ec) 1.	Aufl.	Cilli 1858. 8................................................ Ph.	46.
ß) 2.	Aufl.	Wien 18G8. 8.	(v	dvojnem	izvodu.)......................... Ph.	47.
88. — Lehrbuch der formalen Logik.
a) 1.	Aufl.	Graz 1861. 8.................................................«Ph.	48.
ß) 2.	Aufl.	Wien 1867. 8.	(v	dvojnem	izvodu.).^....................... Ph.	49.
89. — Ideen zur Psychologie der Gesellschaft, als Grundlage der Socialwissenschaft. Wien 1871. 8...................................................................... Ph.	50.
90. Lindner G. A. und Leclair Anion, Lehrbuch der allgemeinen Logik. Für
höhere Bildungsanstalten. Mit Benützung der 7. Aufl. des Lehrbuches der formalen Logik von A. Lindner verfaßt. Wien.
a) 3.	Aufl.	1903. 8...................................................... Ph.	51.
ß) 4.	Aufl.	1907. 8...................................................... Ph.	52.
91. Lukens Hermann T., Dio Vorstellungsreihen und ihre pädagogische Bedeutung.
Inaugural-Dissertation. Gütersloh 1892.	8...................................... Ph.	53.
92. Machiavelli Niccolo, Der Fürst. Uebersetztvon W.Grüzmacher. Berlin 1870. 8.
(L. Heimann’s Historisch-politische	Bibliothek, VII.)............................... Ph.	54.
93.	— Erörterungen über die erste Dekade des Titus Livius. Uebersotzt von
W. Gülzmacher. Berlin 1870. 8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek, XI.) — 4 seš........................................................... 1’h.	55.
94. Masing Woldemar, Dio tragische Schuld. Nach einem am 3./15. Februar 1871
in der Aula der Universität zu Dorpat gehaltenen Vorträge. Berlin 1872. 8. (Sammlung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von ■
Pud. Virchow und Fr. Holtzendorff. VII. Serie, 162. Heft.).......................... Ph.	56.
95. Meyer Jürgen Bona, Arthur Schopenhauer als Mensch und Denker. Berlin
1872. 8. (Sammlung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud. Virchow und Fr. Holtzendorff. VII. Serie, 145. Heft.) Ph. 57.
96. Milton John, Politische Hauptschriften. Uebersotzt und mit Anmerkungen
versehen von Wilhelm Bernhardi. I. Bd. (1.—7. Lfg.), II. Bd. (1.—4. Lfg.)
Berlin 1870—1874. — 7 seš. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek.)	Ph. 58.
97. Münz Bernhard, Die Erkonntniss-Sensationstheorie des Protagoras. Wien
1880. 8............................................................................. Ph.	59.
98.	— Die Keime der Erkenntnisstheorie in der vorsophistischen Periode der
griechischen Philosophie. Wien 1880. 8.............................................. Ph.	60.
99.	— Lebens- und Weltfragen. Philosophische Essais. Wien 1886. 8.	. . .	Ph. 61.
100. Nahlowsky Jos. W., Das Gefühlsleben. Dargestellt aus praktischen Gesichts-
punkten, nebst einer kritischen Einleitung. Leipzig 1862. 8......................... Ph.	62.
101.	— Die ethischen Ideen als die waltenden Mächte im Einzel- wie im Staatsloben, nach ihren verschiedenen Beziehungen beleuchtet. Leipzig 1865. 8.	Ph. 63.
102.	— Grumlzüge zur Lehre von der Gesellschaft und dem Staate. Leipzig
1865. 8............................................................................. Ph.	64.
103. Oersleil Hans Christian, Der Geist in der Natur. Deutsch von K. L. Kannc-
giesser. Ncuo Ausgabe. 1. Bd. Leipzig 1854. 8. (Enega lista manjka.) . .	Pli. 65.
104. Oseilliriiggen Eduard, Die Ehre im Spiegel der Zeit. Berlin 1872. 8. (Samm-
lung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud.
Virchow und Fr. Holtzendorff. VII. Serie, 152. Heft.)............................... Ph.	66.
105. Plleidcror, Theorie des Aberglaubens. Berlin 1872. 8. (Sammlung gemein-
verständlicher wissenschaftlicher Vorträgo, herausg. von Rud. Virchow und
Fr. Holtzendorff. Vll. Serie, 167. Heft.)..........................................  Ph.	67.
106. P Ilci (lerer Edmund, Lotze’s philosophische Weltanschauung' nach ihren
Grundzügen. Berlin 1882. 8.........................................................  Ph.	68.
107.	Prant-1 K., Uebersicht der griechisch-römischen Philosophie. Stuttgart 1854.	8.	Ph. 69.
108. Piilleilherg Johann, Empirische Psychologie für Gymnasien. 3. Aufl. Coblenz
1854.	16.......................................................................... Ph.	70.
109. Ileinhold Ernst, Lehrbuch der Geschichte der Philosophie. 3. Aufl. Jena
1849. 8............................................................................. Ph.	71.
110. Rogač Jožo, Narodnost in slovenstvo. V Ljubljani 1860. 8. (v dvojnem
izvodu)............................................................................. Ph.	72.
111. Schneider Gustav, Platos Philosophie in ihren wesentlichsten Zügen durch
ausgewählte Abschnitte aus seinen Schriften dargestellt. Stuttgart b.	1.	8.	Ph. 73.
112.	Schlichter Josef, Kurzgefaszte empirische Psychologie. Wien 1902.	8. .	.	.	Ph. 74.
113. Schwegler Albert, Geschichto der griechischen Philosophie. Herausg. von
Carl Köstlin. Tübingen.
a) 1. Aufl. 1859. 8.................................................... Ph.	75.
ß) 2. Aufl. 1870. 8.................................................... Ph.	76.
114.	— Geschichte der Philosophie im Umriß. Ein Leitfaden zur Uebersicht.
5. Aufl. Stuttgart 1863. 8.......................................................... Ph.	77.
115. Seigerschmied J. M , Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev njegove
vere. V Celovcu 1903 in 1907. 8. — 2 zvez. (1. zvez. ni.)..................... Ph.	78.
116.	Steinthal II., Philologie, Geschichte und Psychologie in ihren gegenseitigen
Beziehungen. Ein Vortrag . ..in erweiternder Überarbeitung. Berlin	1864.	8.	Pb. 79.
117. Steuer Carl Wilibald, Die Gottes- und Logoslehre des Tatian mit ihren
Berührungen in der griechischen Philosophie. Inaugural-Dissertation. Jena
1892.8	   Ph.	80.
118.	Stricker S., Studien über das Bewusstsein. Wien 1879. 8........................ Ph.	81.
119. Susemihl Fr., Die genetische Entwickelung der Platonischen Philosophie
einleitend dargestellt. Leipzig. I. Th. 1855 ; II. Tb. 1. Iliilfte. 1857., II. Tb.
2.	Hälfte. 1860. 8.- 2 zvez.................................................. Ph.	82.
120.	Tausch Carl, Einleitung in die Philosophie. Wien 1892. 8....................... Ph.	83.
121. Temming Ernst, Beitrag zur Darstellung und Kritik der moralischen Bil-
dungslehro Kant’s. Inaugural-Dissertation. Brannsehwoig, 1892. 8.............. Pb.	84.
122. Thiersch Friedr., Allgemeine Aesthetik in akademischen Lohrvorträgen.
. Berlin 1846. 8................................................................. Ph.	85.
123. Thiirmer, Eine Logik für Schule, Haus und Leben, die in leicht verständ-
licher Sprache in das Reich des Wissens und Denkens führt, itd. itd.
Wien 1853. 8.................................................................. Ph.	86.
124. Tittel Gottlob August, Erläuterungen der theoretischen und praktischen
Philosophie nach Herrn Feders Ordnung. Logik. 3. Aufl. Frankfurt a. M.
1793. 8....................................................................... Ph.	87.
125. Torbar Josip, O instinktu. (Prcštampano iz 117. knjige Rada jugoslavenske
akademije znanosti i umjetnosti.) II Zagrebu 1894. 8.......................... Ph.	88.
126. Trendelenhurg Adolf, Horbarts praktische Philosophie und die Ethik der
Alten. Aus den Abhandlungen der Königl. Akademie der Wissenschaften zu Berlin 1856. Berlin 1856. 4................................................ Ph.	89.
127. Turič Georg, Der Entschluss in dem Willensprozesse, aus dem Gesichts-
punkt von Ilerbarts Metaphysik und Psychologie erörtert. Inaugural-Dissertation. Lagensalza 1892. 8.............................................. Ph.	90.
128. Ullepitsch C. A., Aphorismen aus dem Gebiete der Lebensphilosophie. Laibach
1842. 8....................................................................... Ph.	91.
129. Ueberweg Friedr., System der Logik und Geschichte der logischen Lehren.
Bonn 1857. 8.................................................................... Ph.	92.
130. — Grundriss der Geschichte der Philosophie der vorchristlichen Zeit.
Berlin 1863. 8.................................................................. Ph.	93.
131. Veyder .Malberg Arthur, Uober die Einheit aller Kraft. Eine Abhandlung.
Wien 1884 . 8................................................................... Ph.	94.
132. Waitz J. H. W., Die Hauptlchrcn der Logik für solche, welche sich selbst
belehren wollen, bearbeitet. Erfurt 1840. 8..................................... Ph.	95.
133. Weickard Melchior Adam, Der philosophische Arzt. Frankfurt a. M. 1790.
8. — 2 zvez..................................................................... Ph.	96.
134. Weigelt G., Zur Geschichte der neueren Philosophie. Populäre Vortrage.
Hamburg 1855. 8................................................................. Ph.	97.
135. Wendt II., Sinneswahrnehmungen und Sinnestäuschungen. Vortrag. Berlin
1872. 8. (Sammlung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud. Virchow und Fr. Holtzendorff.	VII. Serie,	166. lieft.) . . Ph.	98.
13G. Wimmer J., Einiges über Jenseits und Diesseits.	Leipzig	1880.	8............ Ph.	99.
137. Windelhand W., Geschichte der alten Philosophie. 2. Aufl. München 1894. 8.
(Handbuch der klas s. Altertums-Wissenschaft... herausg. von
Iwan Müller, V. Bd. 1. Abth.)...................................................KPh.	1.
138. Zeller Eduard, Die Philosophie der Griechon in ihrer geschichtlichen
Entwicklung dargestellt. 3. (4., 2.) Aufl. Leipzig (Tübingen) 1869, 1889,
1862,	1865, 1868. 8.- 5 zvez...................................................Ph.	100.
139. Zimmermann Robert, Empirische Psychologio für Obergymnasien. Wien
1852.	8........................................................................Ph.	101.
140.	— Philosophische Propaedeutik. Prolegomena. Logik. Empirische Psychologio. Zur Einleitung in die Philosophie. 2. Aufl. Wien 1860. 8.........................Ph.	102.
III.	Pedagogika.
(Metodika, didaktika, zgodovina ukoslovja in vzgojeslovja, šolska zgodovina, šolske spretnosti [lepopisje, petje, telovadba, stenografija i. t. d.], šolska statistika, šolska uprava, šolsko zdravoslovje, razprave o mladinskih spisih.)
141. Ambrosch Michael, Franz Mctelko’sche Waiscn-Stiftung in Laibach. (Ambrož
Mihael, Franc Metellco-tova si roška ustanova [štiftunga] v Ljubljani.)
Laibach 1864. 8..............................................................Pdg.	1.
142. Ažman Janez, Keršanska izreja slovensko mladine. Vedrilno in podučno
berilo za slovenski narod. V Ljubljani 1873. 8...............................Pdg.	2.
143. Bericht über österreichisches Unterrichtswosen. Aus Anlass der Weltaus-
stellung 1873 herausg. von der Commission für die (Jollectiv-Ausstellung des österreichischen Unterrichts-Ministeriums. I. Th. Geschichte, Organisation und Statistik des österreichischen Unterrichtswesens von Adolf Ficker.
Wien 1873. 8. (v dvojnem izvodu.) II. Th. Wion 1873. 8. (v trojnem izvodu, a jeden — vezani — izvod je pomanjkljiv.) Obema deloma je prišteti: Beilage zum Berichte über österr. Unterrichtswesen. 1873. (28 podob in 2 risariji šolskih poslopij na deželi, — vso v «en veloppe».) .... Pdg. 3.
144. — über die dem geheimen Oberregiorungsratho Herrn Dr. II. Bonitz dar-
gebrachte Ehrenbezeugung. (Verein «Mittelschule».) Wien, 1884. 8. . . . Pdg. 4.
145. Bezjak J., Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. V
Ljubljani 1906 in 1907. 8.- 2 seš...............................................Pdg.	5.
146. Binder Josef Julius, Geschichte der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach.
Festschrift zur Feier des 50-jilhrigen Bestandes. Laibach 1902. 8.	...	Pdg.	6.
147. Blätter für Erziehung und Unterricht. Redigiert von Heinrich Reitzenbeck.
5.-7. Jahrg. Salzburg 1859—1861. — 3 zvez.......................................Pdg.	7.
148. Burgerstein Leo, Gesundheitsregeln für Schüler und Schülerinnen. 2. Aufl.
Wien 1904. 8....................................................................Pdg.	8.
— Zdravstvena pravila za učence in učenke. Na Dunaju. 1905. 8.	. . . Pdg. 9.
149. — Zur häuslichen Gesundheitspflege der Schuljugend. Bemerkungen für
die Eltern und die l’flegor von Kostzöglingen. 2. Aufl. Wien 1904. 8. . . Pdg. 10.
— Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladino. Opazke za stariše in
one, ki imajo gojence na hrani in stanovanju. Na Dunaju 1905. 8. . . . Pdg. 11.
150. Cauer Paul, Die Kunst des Übersetzens. Ein Hilfsbuch für den lateinischen
und griechischen Unterricht. 3. Aufl. Berlin 1903. 8............................Pdg.	12.
151. Cholcvius L., Praktische Anleitung zur Abfassung deutscher Aufsätze, in
Briefen,fin einen jungen Freund. Leipzig 1868. 8................................Pdg.	13.
152. ('oinenius Joan. Amos., Grosso Unterrichtslehre. Aus dom Lateinischen über-
setzt und mit Einleitungen und Anmerkungen verseilen von Julius Beeger
und Franz Zoubek. Leipzig 1872. 8...............................................Pdg.	14.
153. KOMENIOS IQANNHS AMQS02 EAAHNOAATINIKOE TH XPH2EI TI1Z
SXOAASTIKHS NEOTHTOS E<1>APMOS0EIS. EN BIENNH. Io. Amos Comenius Graeco Latinus usui studiosae iuventutis accomodatus. Vindo-bonae 1802. 8. *..............................................................  Pdg.	15.
154. Corderius Maturinus, Colloquiorum scholasticorum libri V. Serie nativa au-
toris, & c. cum argumentis seu locis communibus: piotati, decoro, literis puerilibus longo emendatius itorum, et cum Ludicris puerorum Joachimi Oamerarii, et Memoria Pythagorca, & c. et cum indice Latino loqui di-scentibus neccssario editi. Francofurti ad Moenuin	anno 1692.	8...........Pdg.	16.
155. Cnrtman W. J G., Lehrbuch der Erziehung und des Unterrichts. 6. Aufl.
I.	Th. Die Erziehungslehre. II. Th. Die Untorrichtslehro. Leipzig u. Heidelberg 1855. 8.- 2 zvez...........................................................Pdg.	17.
156. Dettweiler P., Didaktik und Methodik des lateinischen Unterrichts.
München 1895. 8 ................................................................Pdg.	18.
157. — Didaktik und Methodik des griecti i sch eil Unterrichts.	München 1898. 8. Pdg. 19.
158. Dimnik Jakob, Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. V Ljubljani
1894.	4. (Pedagogiška knjižnica. III. zvez. Založ. in na svetlo dalo «Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani».)........................................Pdg.	20.
159. Discipliuargesetz für dio Gymnasien von Steiormark, Krain und Kärnten.
Genehmiget mit... Untorrichts-Ministerial-Erlasse vom 9. September 1853,
Z. 8191. Gratz 1853. 8...........................:..............................Pdg.	21.
160. Druzovič Hinko, Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. V Ljubljani 1906. 8. Pdg. 22.
161. Eckstein Fr. Aug., Lateinischer und Griechischer Unterricht. Mit einem
Vorwort von W. Schräder. Herausg. von Heinrich	Heyden. Leipzig 1887. 8. Pdg. 23.
162. Egger-Möllwald, Die Wander-Vorsammlung deutscher l’hilologon und Schul-
männer. Eine Übersicht. Wien 1893. 8...................._.......................Pdg.	24.
163. Encyklopädie des gosammten Erziehungs- und Unterrichtswesens, bearbeitet
von einer Anzahl Schulmänner und Gelehrten, herausg. unter Mitwirkung von Palinor und Wildermuth in Tübingen von K. A. Schmid. Gotha 1859-1860, 1862, 1865-1867, 1869—1870, 1873, 1875, 1878. 8. —
11 zvez.........................................................................Pdg.	25.
104.	Entwurf der Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreich.
Vom Ministerium des Cultus und Unterrichts. Wien 1841). 8........................Fdg.	26.
165. Eos. Süddeutsche Zeitschrift für Philologie und Gymnasialwesen. Herausg.
von L. Urlichs, Ii Stark, L. Jan, (W. Biiumlein). I. und II. Jahrg. (a II. letniku manjka zadnjega sešitka.) Wiirzburg 1864 in 1865. — 1 zvez. (-(- 3 seš.) Pdg. 27.
166. Eulenberg II. und Bach Thood., Schulgesundheitslehre. Das Schulhaus und
das Unterrichtswesen vom hygienischen Standpunkte. 2. Aufl. Berlin 1900. 8. Pdg. 28.
167. Festschrift zur Erinnerung an die Feier des 50-jährigen Bestandes der
k. k. Staats-Oberrealschule in Olmütz. 1854—1904. Olmütz 1904. 8. . . . l’dg. 29.
168. — zur Erinnerung an die Feier dos 60-jährigen Bestandes der Landes-
Oberrealschule in Brünn. 1857—1907. Brünn 1907. 8...............................l’dg.	30.
169. Fleischmann Heinrich, Zur Reform les Gymnasialwesens. Wien 1892. 8. . l’dg. 31.
170. Frauer Ludwig, Die Verwendung dos deutschen Lesebuchs für den deutschen
Unterricht in Gymnasien und Realschulen. Nachgewiesen an Götzingers Lesebuch. Schaff hausen 1861. 8.................................................l’dg.	32.
171. Die Gesellschaft für deutsche Erziehungs- und Schulgesehichto. Eine Über-
sicht von A. E. M. Wien 1894. 8.................................................l’dg.	33.
172. Gregorec Lavoslav, Stara in nova šola. /a prosto slovensko ljudstvo pojasnil.
II.	Gradec 1871. 8..............................................................Pdg.	34.
173. Der Gymnasial-Lehrplan und die Instructionen für den Unterricht an den
österreichischen Gymnasien. (Nacli dem Ministerial-Erlasso vom 26. Mai 1884, Z. 10.128.) Verhandlungen des Vereines «Innerüstcrroichische Mittelschule» in Graz. Wien 1886. 8....................................................Pdg.	35.
174. Hand buch für Direktoren, Professoren und Lehrer der österr. 'Gymnasien,
Realschulen und verwandten Anstalten (Lehrerbildungsanstalten, Handelsmittelschulen u. a). Zusammengestellt von Franz Httbl. Brüx 1875. 8.
(v trojnem izvodu.)..............................................................Pdg.	36.
175. Ilildebrand Rud., Vom deutschen Sprachunterricht in der Schule und von
deutscher Erziehung und Bildung überhaupt. 2. Aufl. mit einem Anhang
über Fremdwörter und ihre Behandlung in der Schule. Leipzig 1879. 8. Pdg. 37.
176. Ilešič Fr., O pouku slovenskega jezika. Njega dosedanje smeri in bodoča
naloga. V Ljubljani 1902. 8......................................................Pdg.	38.
177. Instruction für die Religions-Lehrer in den Gymnasien der k. k. öster-
reichischen Staaten. Wien 1838. 8............................................... Pdg.	39.
178. — für den Unterricht in der zweiten Landessprache. Anhang zu den
neuen Instruktionen für den Unterricht an den Gymnasien und Realschulen in Österreich. Wien 1902. 8......................................................Pdg.	40.
179. Instructionen für den Unterricht an den Gymnasien in Österreich. Wien,
1884. 8. (v trojnem izvodu; en izvod nima naslovnega lista.).....................Pdg.	41.
180. — für den Unterricht an den Realschulen in Österreich im Anschlüsse
an einen Normallehrplan. 5. Aufl. Wien 1899. 8. (v dvojnem izvodu.) . . l’ilg. 42.
181. Izv ješče o stanju školstva u Hrvatskoj i Slavoniji svršetkom školske godine
1889-90. U Zagrebu 1891. 8.......................................................Pdg.	43.
182. Jahrbuch für Lehrer, Altern und Erzieher. Herausg. von Ignaz Jalcsch. 13. u.
16.	Jahrg. Prag 1846 und 1850. 8. — 2 zvez....................................l’dg.	44.
183. — für Lehrer, Eltern und Erzieher. Begründet von Ignaz Jaksch, fort-
gesetzt von Johann Maresch. 18.—21., 23.—25. Jahrg. 1’rag 1853—1856
und 1858—1860. 8. — 7 zvez.......................................................Pdg.	45.
184. — für Gymnasien und Realschulen der deutsch-slavischen Provinzen und
der Militärgrenze des österreichischen Kaiserstaates. Redigirt von W. F.
Exner und P. Scheiner. b. k. (ElbogenV) 1864. 8..................................Pdg.	46.
185.	Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Oesterreich mit Einschluss der gewerblichen Fachschulen und der Erziehungsanstalten. Bearbeitet von Karl
Schwippel. 2. Aufl. Prag. Wien. Leipzig 1888. 8...................................Pdg.	47.
180.	— ilcs höheren Unterriehtswesens in Oesterreich mit Einschluss der gewerblichen Fachschulen und der bedeutendsten Erziehungsanstalten.
Bearbeitet von Johann Neubauer und Josef Diviš. (Josef Diviš und Gerson Steinschneider, Josef Diviš.) 3. Jahrg. sl. Prag. Wien. Leipzig. (Wien u.
Prag. Wien.) 1890 sl. 8. (IG. letnika — 1903 — sta dva izvoda,	a	letnika 15. iz leta 1902. manjka.) — 19 zvez	Pdg.	48.
187.	Jahresbericht des k. k. Ministeriums für 0. u. U.	für 1870—1872	und
1874—1876. Wien 1871—1873 und 1875-1877 . 8.	— 6 zvez.......Pdg.	49.
188. Jäger Oskar, Didaktik und Methodik des Geschichtsunterrichts. München
1895.	8..................................................................l’dg.	50.
189.	Kapp Alexander, Die Gymnasialpädagogik	im	Grundrisse.	Arnsberg	1841.	8.	1’dg.	51.
190.	Katalog der Ausstellung neuerer Lehr- u. Anschauungsmittel	für	den	Un-
terricht an Mittelschulen. K. k. Österreichisches Museum für Kunst u.
Industrie in Wien. 2. Aufl. Wien 1903.	8..............................Pdg.	52.
191. Kelle Johann, Die Jesuiten-Gymnasien in Österreich. Vom Anfänge des
vorigen Jahrhunderts bis auf die Gegenwart. Prag 1873 . 8....................  .	Pdg.	53.
192.	Kern Hermann, Grundriss der Pädagogik. 4. Aufl. Berlin 1887. 8..............Pdg.	54.
193.	Kos Franc, Vzgojeslovje. Ljubljana 1890. 8..................................Pdg.	55.
194. Körner Friedr., Unterrichts- und Erziehungs-Kunst, nach physiologisch-
psychologischen Gesetzen und den Forderungen des Kulturlebens. Pest
1870. 8.....................................................................Pdg.	56.
195. — Die Aufgabe der Schule im Deutschen Reiche. Psychologisch-pädagogische
und socialpolitische Abhandlungen über das Schul- und Culturleben der
Gegenwart. Leipzig 1872. 8..................................................Pdg.	57.
19G. Kreschnička Josef, Schola Pia Ilornana. Bilder aus der Zeit der Gründung des Horner Gymnasiums 1657—1700. Festschrift des niederösterreichischen Landes-Real- und Obergymnasiums in Ilorn zur Erinnerung an den 250-jährigen Bestand des Gymnasiums. Horn 1907.	8............Pdg.	58.
197. Kuhač Franjo S., Osnova za uredjaj naših glasbenih i dramatskili odnošajah.
U Zagrebu 1887 8............................................................Pdg.	59.
198. Kukula R. C., Martinak E , Schcnkl II., Der Kanon der altsprachigen Lektüre
am österreichischen Gymnasium. Wien 1906. 8.................................Pdg.	60.
199. Kunz Karl, Grundriss einer einheitlichen Mittelschule. Mit vornehmlicher
Berücksichtigung der österreichischen Verhältnisse.	Krakau. 1885.	4.	.	.	Pdg. 61.
200. Lehrplan und Instructionen für den Unterricht an den Gymnasien in Öster-
reich. Einzige, vom k. k. Ministerium für C.	u.	U.	autorisierte	Ausgabe.
2.	Aufl. Wien. 1900. 8. (v dvojnem izvodu.)...............................Pdg.	62.
201. Lemayer Karl, Die Verwaltung der österreichischen Hochschulen von 1868 ' bis 1877. Im Aufträge des k. k. Ministers für C. it. U. dargestellt. Wien,
1878. 8.....................................................................Pdg.	63.
202.	L’enseignement en Hongrie. Budapest 1900. 8.................................Pdg.	64.
203. Lesebuch für die Sonn- und Festtags-Schulen und für Erwachsene. (Lehr-
buch der christlichen Wohlgezogenhoit. Ein Beitrag zur allgemeinen Volksbildung. Von Bernhard Galura.) Triest, 1850.	8........................Pdg.	65.
204. Pedagoški letopis. Uredil H. Schreiner, V. Beželc,	Jos.Tominšek.	I,—VII. zvez.
V	Ljubljani. 1902-1907. 8. — 7 zvez......................................Pdg.	66.
205. Loos .losef, I)or österreichische Gymnasiallehrplan im Lichte der Concentra-
tion. Wien 1892. 8...............................................................Pdg.	67.
206. Moian George, Die erziehliche Knahonhandarheit. (Lucrul manual educativ.)
Deutsch herausg. nach der 2. Aufl. von Rudolf Tetzel. Wien. 1898. 8. . . Pdg. 68.
207. Mommsen Tycho, Die Kunst des deutschen Uebersetzers aus neueren
Sprachen. Mit einem Schlußworte: über den Einfluß des Sprachenlernens auf den menschlichen Geist und den sprachlichen Unterricht auf Gymnasien und Realschulen. Leipzig	1858.	8.............................................Pdg.	69,
208. Mraz Tomaž, Djansko vodilo, po kterem naj se porvošolci v presv. Jezusovi
veri podučevajo. Učiteljem keršanskega nauka in staršem v poduk. V Mar-burgu 1862. 8....................................................................Pdg.	70.
209. Mniik Maximilian, Die	Hygiene	dos Schulgebäudes. Brünn 1905. 8................. Pdg.	71.
210. — Die Schulkrankheiten. I. Heft. Die Schulkurzsichtigkeit. Verkrüm-
mungen der Wirbelsäule. Brünn 1905. 8.........................................Pdg. 72.
211. — Die Zahnpflege in Schule und Haus. Brünn 1905. 8..............................Pdg. 73.
212. Mužik Hugo, Lehr- und Anschauungsbehelfe zu den lateinischen Schul-
klassikern. Wien u. Leipzig 1904. 8..............................................Pdg.	74.
213. Nazorni nauk. Zbirka učno snovi za nazorni nauk. Uredila 11. Schreinor in
Fr. Ilešič. V Ljubljani 1905—1907. 8.	—	3	snop.............................Pdg.	75.
214. Nfigelsliach Carl Friedrich, Gymnasialpädagogik. Herausg. von Georg Auten-
rieth. Erlangen 1862. 8..........................................................Pdg.	76.
215. Normalien für die Gymnasien und Realschulen in Österreich. In 2 Theilen.
Im Aufträge und mit Benutzung der amtlichen Quellen des k. k. Ministeriums für C. u. U. redigiert von Edmund Marenzeller. I. Th.: Gymnasien.
Wien 1884. 8. (v dvojnem izvodu.).............................................Pdg. 77.
216. Normalien-Index für die österreichischen Mittelschulen. Von Franz Hübl.
(Geschlossen Endo Juni 1888.) Brüx	1888.	8.................................Pdg.	78.
217. Normalien-Nadischlagebuch für Lehrer und Direktoren (für Direktoren und
Professoren, für Direktoren, Professoren u. Lehrer) der oesterreichischen öffentlichen Gymnasien. Zusammengetragen von Timoth. Ant. Matauschek.
a.) 2. Ausgabe. Prag 1859. 8...............................................Pdg.	79.
Tej izdaji pripada: Supplement-Heft. Zusammengetragen von Timoth. Ant.
Matauschek. Prag 1859. 8.................................(Obo	knjigi ste skupaj vezani.)
in: II. Supplement-lieft. Zusammengetragen von Timoth. Ant. Matauschek.
Prag 1862. 8.....................................................................Pdg.	80.
ß.) 3. Ausgabe. Prag 1864. 8...............................................Pdg.	81.
K tretji izdaji spada: Supplement-Heft zur 3. Ausgabe. Zusammengetragen
von Timoth. Ant. Matauschek. Prag 1869. 8........................................Pdg.	82.
y.) 4. Ausgabe. Von T. A. Matoušek. Prag 1875. 8...........................Pdg.	83.
218. Alphabetisches Normalien-Register zu sämmtlichen bisher erschienenen
Jahrgängen des Verordnungsblattes für den Dienstbereich dos k. k. Ministeriums für C. u. U. 1869—1900 znsammengestellt von Wladimir Šmidek.
Brünn 1901. 8....................................................................Pdg.	84.
219. Odstrčil Ludwig, Die Öffentlichkeitserklärung des Schulunterrichtes durch
ein Reichsgesotz. Ein Beitrag zur Schulreform. Wien 1908. 8......................Pdg.	85.
220. Naučna osnova za hrvatsko-slavonske realno gimnazijo, uredimo prema pre-
višnjemu riješenju od 19. rujna 1894. 8..........................................Pdg.	86.
221. Otto Friedr., Anleitung, das Lese-Buch als Grundlage und Mittelpunkt eines
bildenden Unterrichts in der Muttersprache zu behandeln. 5. Aufl. Erfurt
u.	Leipzig 1857. 8...........................................................  1’dg.	87.
‘222. Pablasek M., I)ic Fürsorge fiir die Blinden von der Wiege bis zum Grabe.
Die Erziehung, der Unterricht, die Beschäftigung und Versorgung derselben,
vom rationellen, humanen und staatsrechtlichen Standpunkt. Wien 1807. 8. Pdg. 88.
223. Pick Hermann, Beiträge zur Statistik der öffentlichen Mittelschulen der im
österreichischen Roichsrathe vertretenen Königreiche und Länder am Schlüsse dos Schuljahres 1883/84. Salzburg 1885. 8...............................Pdg. 89.
224. — Neue Beiträge zur Statistik der öffentlichen Mittelschulen der im
österreichischen Roichsrathe vertretenen Königreiche und Länder am Schlüsse des Schuljahres 1883/84. (Zugleich Schlussheft der «Boiträge».)
Salzburg 1885. 8. (v dvojnem izvodu.)............................................Pdg. 90.
225. Pindter Rudolf, Dio einheitliche Mittelschule. Kin Beitrag zur Lösung der
Mittelschulfrage. Linz a. d. Donau 1890. 8.......................................l’dg. 91.
226. Popotnik. List za Solo in dom. (Pedagoški in znanstven list.) Izdajatelj in
vrednik Miha (M. J.) Nerat. VII. leto in letniki XXI sl. Maribor (V Mariboru, V Celju, V Ljubljani) 1886 in 1900 sl. 8. — 8 zvez. (-)- tekoči letnik.) Pdg. 92.
227. Pribil Dragotin, Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske vočero.
1.	Teoretični del. Uredil Fr. Ilešič. V Ljubljani 1907. 8.......................Pdg. 93.
228. Das durch das Gesetz vom 2. Mai 1883 ahgeänderte und ergänzte lteichs-
Volksscliul-Gcsetz vom 14. Mai 1869. Nebst einer Geschichto und Moti-virung dos neuen Roichs-Volksschul-Gosetzes. Wien 1883.	8..............Pdg. 94.
229.	ßiecke G. A., Erziohungslehre. 2. Aufl. Stuttgart 1859. 8.........................Pdg. 95.
230. Rudež Anton, Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja.
V	Gorici 1894. 8...............................................................Pdg. 96.
231. Schiller Herman, Handbuch der praktischen Pädagogik für höhere Lehr-
anstalten. 3. Aufl. Leipzig 1894. 8..............................................Pdg. 97.
232.	— Lehrbuch der Geschichte der Pädagogik. 3. Aufl. Leipzig 1894. 8. . . Pdg. 98.
233. Schräder Wilhelm, Erziehungs- und Unterrichtslohro für Gymnasien und
Realschulen. Berlin.
«.) 2. Aufl. 1873. 8......................................................Pdg. 99.
ß.) 6. Aufl. 1906. 8......................................................Pdg. 100.
234. Schreiner II., Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces
učenja. Nauk o formalnih stopnjah, b. k. b. 1. 8.................................Pdg.	101.
235. Schriften des ersten österreichischen Kinderschutzkongresses in Wien, 1907.
Band	I., II., III. Wien 1906 in 1907.	8.- 3	zvez.........................Pdg. 102.
236 Učne	slike k ljudskošolskim berilom.	Uredila	II.	Schreiner in V. Bezek.
(H. Schreiner in J. Bezjak.) V Ljubljani 1902—1905. 8. — 4 seš...................Pdg.	103.
237. Slonifhek Anton, Blashe ino Neshiza v’ nedel^ki §holi. Uzhitelam ino
uzhenzam sa pokupimo gpi^al.
a.) V’ Zeli 1842. 8. (v dvojnem	izvodu.)..............................Pdg. 104.
ß.) 2. natis. V Coli 1848. 8..............................................Pdg. 105.
238. Spengler Franz, Der deutsche Aufsatz. Zur Methodik dos deutschen Unter-
richtes an den Gymnasion. Wien 1891. 8	.................................Pdg.	106.
239. Sj)0llienknjiga o pedosetoj godišnjici opstanlca c. kr. nautičko škole u Du-
brovniku. Dubrovnik. God. 1902...................................................Pdg.	107.
240. Stimmen über den österreichischen Gymnasiallehrplan vom 26. Mai 1884.
Gesammelt von Karl Ferd. Kummer. Wien 1886. 8....................................Pdg.	108.
241. Školstvo u Ilrvatskoj i Slavoniji od njegova početka do konca god. 1895.
Uz prijegled humanitarnih i kulturnih zavoda. Zagrel) 1896. 8....................Pdg.	109.
242. Učiteljski tovarš. List za šolo in dom. II., III., IV., V., VI. tečaj. 1862—1866.
(IV. tečaju manjka 12 številk izza prvih 6 mesecev.) V Ljubljani. 8. —
5 zvez...........................................................................Pdg.	110.
243. Ullrich Karl, Festschrift zur Erinnerung an die Feier des 50-jährigen
Bestandes der k. k. Staats-Ilcalschule im IV. Bezirke in Wien. Wien 1 ‘J05 8. l’dg. 111.
244. Statistische Übersicht über die österreichischen Gymnasien und Realschulen
am Schlüsse des Schuljahres 1863/64 —1874. (Zeitschrift f. d. Österreich. •Gymnasien. 1864—1874. 12. Heft.) Wien 1865-1875. 4. (8.) — 2 zvez.
+ 2 seš..........................................................................Pdg.	112.
245. Verhandlungen der Gymnasial-Enquete-Commission im Herbste 1870. Ver-
öffentlicht vom k. k. Ministerium	für C. u. U. Wien. 1871. 8.................Pdg.	113.
246. — des 8. allgemeinen deutschen Neuphilologentages vom 30. Mai bis
2.	Juni 1898 zu Wien. Herausg. von dem Vorstande der Versammlung.
Hannover 1898. 8................................................................l’dg.	114.
247. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des Ministeriums für G. u. U. Wien.
1869.	sl. 4. (V dvojnem izvodu so letniki 1869—1872 in 1878 -1885;
1.	letniku jo prišteti tudi «Dodatni zvezek» [Ergänzungsheft], ki ga je
trojo izvodov.) 39 (oziroma 52) letnikov (-)- tekoči letnik).....................Pdg.	115.
248.	Vesel Ivan, Olikani Slovenec. V Ljubljani. 1868.	8...........................Pdg.	116.
249. Vorschriften ilbor Unterrichts-Stiftungen und Stipendien. Nach amtlichen
Quellen gesammelt von Franz Josef Mahl-Schedl-Alpenburg. Wien 1885. 8. Pdg. 117.
250. — für die Abhaltung der Reifeprüfungen an Gymnasien und Realschulen
der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder. (Separatabdruck aus dem Verordnungsblatto für den Dienstbereich des k k. Ministeriums für K. u. U. 1908.) Wien 1908. 4.................................................Pdg.	118.
251. Weisungen zur Führung des Schulamtes an den Gymnasien in Österreich
als Anhang zu den «Instructionen für den Unterricht.» Einzige, vom k. k. Ministerium für G. u. U. autorisierte Ausgabe. Wien.
a) 1. Aufl. 1885. 8......................................................Pdg.	119.
ß) 2. Aufl. 1895. 8. (v dvojnem izvodu)..................................Pdg.	120.
252. Weltausstellung St. Louis 1904. Österreich. K. k. Ministerium fiir K. u. U.
Ausstellung k. k. kunstgewerblicher Lehranstalten.	Wien 1904. 4.......... 1’dg.	121.
253. Wendt Gustav, Didaktik und Methodik des deutschen Unterrichts und der
philosophischen Propädeutik. München 1896. 8.....................................Pdg.	122.
254. Willmann Otto, Didaktik als Bildungslehro nach ihren Beziehungen zur
Socialforschung und zur Geschichte der Bildung. Braunschweig, 1882 und
1889. 8.- 2 zvez.................................................................Pdg.	123.
255. Zajotti Paride, Die litterarische Bildung der Jugend. Aus dem Italienischen
mit einem Lebensabrifs und Auszügen aus des Verfassers früheren Schriften
von Heinrich Stieglitz. Triest 1845. 4...........................................Pdg.	124.
256.	Kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. b. k. b. 1.	8.........................1’dg.	125.
257. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. Verantwortliche Redacteure:
J. G. Seidl, II. Bonitz, J. Mozart (Fr. llochegger, J. Vahlen, K. Toma-schek, W. Hartei, K. Schenkl, J. Huemer, F. Marx, E. Hauler, H. Arnim.)
Wien 1862 sl. 8. — 46 zvez. (+ tekoči letnik; starejih letnikov — od
1850	do 1861 — ni.)...........................................................Pdg.	126.
Sem spada tudi:
Repertorium ilbor dio ersten 40 Jahrgänge und das Supplcmcnthoft des 37. Jahrganges der Zeitschrift f. d. Österreich. Gymnasien von 1850 bis 1889. Bearbeitet von Karl Stejskal. Wien 1891. 8. («Dopolnilnega sešitka»
—	Supplemontheft — pa ni v tem repertoriju; privezan jo letniku 37. samemu.).........................................................................Pdg.	127.
(
Lepopisje.
258.	Bayr Emanuel,	Steile Lateinschrift. 2. Aufl. Wien 1891.	8.....................Lpp.	1.
259. Koppeheel W., Schön- und Schnell-Sclireibschule. Ein Lehrgang zur Erlernung
einer schönen und gewandten Handschrift durch Selbst-Unterricht. Berlin
1894. 8...............................................................................Lpp.	2.
260.	Sclilegl Georg,	Griechisches Schreibheft. Wien 1907. 4...............................Lpp.	3.
Petje.
261.	Conoonc J., Introduction a l’art de bien chanter ou möthode elömentah'o de chant contenant des piincipes analyti([ues et raisonnds avec des exorcices et dos exemplcs i\ l’appui suivie d’etudes de vocalisation extraitos dos ouvrages do Rossini. (Anleitung zur Gesangkunst. Elementar-Gesangschule enthaltend eine Erläuterung und Begründung der Grundregeln des Gesangs, Beispiele und Hebungen, Vokalisationsstudicn nach Werken Rossini’s.) In’s Deutsche übertragen von C. A. Mangold. Maycnce, Anvers et Bruxelles
(Mainz, Antwerpen u. Brüssel.) b. 1. 2............................................ Ptj.	1.
262. Cvek Leopold, Napevi k pesmam za cerkev, šolo in kratek čas. Celovec
1855.	4........................................................................  Ptj.	2.
263. Gantter Ludwig, Volks-Gcsangschule nach der Methode von Wilhem und
11 ul Iah zum Gebrauch der Schulen und Singvereine Deutschlands. 1. Abth..
Hebungen in den Intervallen und einfacheren Taktarten. Stuttgart. 1854. 8. Ptj.	3.
264. Gesaenge für Anfaenger. (Naslovnega lista ni, napis	je negotov.)............. Ptj.	4.
265. Kienemund Heinrich August, Kurze Geschichte des katholischen Kirchen-
gesanges. 2. Aufl. Mainz 1850. 8.................................................. Ptj.	5.
266. Könen J. II., Lieder zum Gebrauche beim katholischen Gottesdienst.
Größtenthoils aus alten katholischen Gesangbüchern gesammelt und für gemischten Chor bearbeitet. Freiburg im Breisgau	1859. 8................... Ptj.	6.
267. Kloss Joseplms Ferdinandus, Hymni sacri in Caes. Reg gymnasiis cantari
soliti ad iustam normam quatuor vocum redacti novisque canticis adaucti.
Editio quinta. Yiennae 1880. 8.................................................... Ptj.	7,
268. Mozart W. A., Canons zwey, drey, vier und sechs Singstimmen. 38. lieft.
Wien. b. 1........................................................................ Ptj.	8.
269. Nedvčd Anton, Vaje v petji. V Ljubljani 1893. 8..................................... Ptj.	9-
270. — Kratek nauk o glasbi. V Ljubljani 1893 8.......................................... Ptj.	10.
271. — Početni nauk o petji za ljudske šole. Po 11. Weinwurmu sestavil. V
Ljubljani 1894. 8................................................................. Ptj.	11.
272 Roller Joh. Em., Chorgosangschulo. Zunächst für Mittelschulen, sowie
Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten. Wien 1894.	8.................... Ptj.	12.
273. Sola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Celovec 1853. 8. (v
dvojnem izvodu)..................................................................   Ptj.	13.
274. Tuma A. Praktischer Elomentar-Gesangskurs. Systematisch geordnete zwei-
stimmige Uebungsstücke und Lieder für hohe	und	tiefe Stimmen mit
Begleitung des Pianofortc oder eines Harmoniums.	2.	Aufl. Wien 1874. 8. Ptj.	14.
275. Zsasskovszky Franciscus, Manuale musico-liturgicnm (Chorälna kniha
obriadov cirkewnych) in usum ecclesiarum cathedralium et ruralium com-plectens antiphonas, hymnos, et responsoria ad processiones et solennes benedictiones; item hebdomadam sanctam; psalmos et hymnos ad vespe-
ras etc. etc. (Editio latino-slavica.) Agriae 1853.	4.......................... Ptj.	15.
II. drž. g.	2
Telovadba, igre, plavanje.
276. Gratzy Oskar, Hilfsbüchloin zur Einführung der Jugendspiele an Gymnasien
und Realschulen.	Laibach	1891.	8.......................................... Tld.	1.
277. Lecliner Ludwig, Scliule und Jugendspiel. Leitfaden für Freunde des Jugend-
spielcs und Spielleiter insbesondere. Iliozu als II. Theil: 14 Ilasenspiele.
Wien 1896. 8................................................................... Tld.	2.
278. Roger M., Sicherer Schwimm-Mcister, oder die beste Methode, in wenig
Tagen schwimmen zu lernen; nebst Thevenot’s Schwimmkunst. Aus dem Französischen übersetzt und mit Anmerkungen versehen von Ernst Friedr.
Möller, Wien 1826. 8........................................................... Tld.	3.
279. Vdvrä .T., Gymnastische Uebungen für die Turn-Anstalt am 1c. k. Gymnasium
zu Laibach b. k.	(Laibach	V)	b.	1. (1861.?) 12.............................. Tld.	4.
Stenografija.
280. Novak Fr., Slovenska stenografija. I. del. Korespondenčno pismo. II. del.
Debatno pismo. V Ljubljani 1900 in 1901. 8. — 2 zvez........................... Sto.	1.
281. Stenograf Jugoslavenski. Izdavatelj i urednik Anton Bezenšek. I. in II. tečaj.
U Zagrebu 1876 in 1877. 4.......................................................Ste.	2.
282. — Jugoslavjanski. Urednik i izdajatelj Anton Bezenšek. VI. in VII. leto.
Plovdiv 1895. in 1896. 4........................................................Ecp.	10.
283. Weizmann Karl, Lehr- und Übungsbuch der Gabolsberger’schen Stenographie
(Verkehrsschrift und Debattenschrift). 7. Aufl. Wien 1903. 8................... Sto.	3.
IV.	Veroznanstvo,
*
(splošna mitologija in cerkvena zgodovina).
281. Albreht Andrej, Razlaganje keršanskiga katoljškiga nauka. I., II., III. del.
V	Ljubljani 1850 in 1851. 8. — 5 zvez........................................ Rio.	1.
285. Alzog Johannes, Universalgeschichte der christlichen Kirche. Lehrbuch für
akademische Vorlesungen. 3 Autl. Mainz 1814. 8. — 2 zvez....................... Rio.	2.
286. Baraga Friderik, Dufhna pafha sa kriftjane, kteri shele v’ duhu in refnizi
Boga moliti. V’ Ljubljani 1830. 8.............................................. Rio.	3.
287. Berila, listi, in ovangelji v’ nedelo in godove zeliga leta s’ terplenjam nafhiga
odrcfhenika in s’ ftikanim sapopadkam vfili evangeliov. V’ Lublani 1816. 8.	Rio.	4.
288. Bcrtrin Jurij, Kritična razprava o Ilirskih dogodkih. (Prosto po francoščini.)
1., II., III. del. Ljubljana 1906 in 1907. 8. — 3 zvez......................... Rio.	5.
289. Historisch-geographisch-statistischo Beschreibung von Palästina, das ist von
dem gelohten, heiligen oder Juden-Lando, als dom Vaterlande unsere heiligen Religionsstifters Jesus Christus etc. etc. 2. Aufl. Griitz 1836. 8.	Rio.	6.
290. Die Bibel oder die ganze Heilige Schrift des alten und neuen Testaments,
nach der deutschen Uebersotzung Martin .Luthers. Elberfeld 1853. 8. . .	Rio.	7.
291. Bošnjak Karlo, Crkveni kanon. Historijsko-kritička študija o razlici izmed j il
današnjega židovskoga i crkvenoga kanona. Inaiiguralna disertacija. U Zagrebu 1899. 8.................................................................. Rio.	8.
292. Branie, inu evangelia na nedelo inu prašnike zhes želu leitu, is latinskiga
na krainski jesik svestu, inu skerbnu prelosheno, popraulene inu pogmerane, s’ perpusheniam gnadliviga inu visoku vredniga, lirshta inu gospuda gospuda Leopolda Josepha, devetnaistiga Lublanskiga skoffa, &c. &c. na svetlobo dane. U’ Lublani 1768. 8....................................................... Rio.	9.
293.	CatalogllS cleri et beneficiorum ecclosiasticorum dioecosis Labaccnsis ineunte atino 1891.—1908. Laliaci. 8. — 19 zvez. (= 18 —J— 1; letnika 1897 je dvoje
izvodov.)............................................................................ Rio.	10.
29-1. CiriJlgur Jarnej, Zgodovina svete včre v podobah starega zakona. V Celovcu
1853.' 8............................................................................. Rio.	11.
295. Ctllluianu Michael, Geschichte der christlichen Religion und Kirche mit
besonderer Rücksicht auf die katholische Glaubenslehre. Zum Gebrauche in Gymnasien	und Realschulen.	Mainz	1838. 8................................... Rio.	12.
296. Deus lux, laetitia et salus mca. Exercitia pietatis in usum studiosae iuven-
tutis edita. Editio	secunda.	Pragae	1860.	8.................................... Rio.	13.
297. Biblična dogodovština za ditcu, polag knjigo od Alojsije Rodera izdane, u
ilirski jezik prevedena. U Pošti 1858. 6. (v dvojnem izvodu.)........................ Rio.	14.
298. Dinnax V., Charakteristische Züge aus dem Leben Pius IX. Aus dem Fran-
zösischen. Mainz 1860. 8............................................................. Rio.	15.
299. Feßler Jos., Zur Orientirung über die gemischten Ehen in Oesterreich und
andere damit verwandte Fragen. Wien 1861. 8.......................................... Rio.	16.
300. Frind Anton, Die katholische Apologetik für gebildete Christen. 2. Aufl.
Prag, 1870. 8........................................................................ Rio.	17.
301. Geschichte der Offenbarung. Zum Gebrauche für die Gymnasien in dem
österreichischen Kaiserstaato. I. Th. Geschichte der Offenbarung des alten Testamentes. II. Th. Geschichte der Offenbarung des neuen Testamentes.
Prag. 1863 u. 1864. 8.- 2 zvez....................................................... Rio.	18.
302. Giorgič Viekoslav, Hrvati, Srbi i Dalmatini a s.a Rimska stolica. U Trstu.
1860 8. (v dvojnem izvodu.).......................................................... Rio.	19.
303. Göll Hermann, Illustrirte Mythologie. Göttersagen und Kultusformen der
Hellenen, Römer, Aegypter und Inder. Leipzig 1867. 8................................. Rio.	20,
304. Hausbuch für Katholiken. (Kath. Familien-Kal. 1855.) Zur moralisch-religiösen
Unterhaltung gewidmet für Jung und Alt. Wien 1856. 8................................. Rio.	21.
305. Hefele Carl Joseph, Der Cardinal Ximones und die kirchlichen Zustände
Spaniens am Ende des 15. und Anfänge dos 16. Jahrhunderts. Insbesondere ein Beitrag zur Geschichte und Würdigung der Inquisition. 2. Aufl. Tübingen 1851. 8......................................................................... Rio.	22.
306. Hicinger Peter, Zgodbe katolškc ccrkvo. V Ljubljani 1849. 8. (v dvojnem
izvodu.)........................................................................ Rio.	23.
307. Hillter Johann, Pilgerreise in das Heilige Land in den Jahren 1851/52.
Brunock 1853. 8................................................................. Rio.	24.
308. Horvat Nikola, Je li Dimitar I. biskup zagrebaöki jošte kao takov bio kar-
dinal? U Zagrebu 1856. 8........................................................ Rio.	25.
309. Hummel J. L, Der Felsen Petri und die Pforten der Hölle, oder: Wie wird
es dom Papst jetzt ergehen? 3. Autl. Wien 1861. 8............................... Rio.	26.
310. Hutten Ulrich, Ausgewählte Gespräche und Briefe. (Vadiscus, oder: Die rö-
mische Dreifaltigkeit. — Die IJulle oder der Bullentödter — Die Warner.
—	Briefe.) Uebersetzt und mit einer Einleitung versehen von Otto Stäckel.
Berlin 1869. 8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek	I.)	.	.	. .	Rio. 27.
311. Anton Bonaventura Jeglič, Ali Boga Stvarnika res ni treba? Olikanim slo-
venskim krogom, posebno onim v Ljubljani. V Ljubljani	1905.	16.	.	. .	Rio. 28.
312. Kaffol Fil. Jak., Domači ogovori po nedelskih ovangeljih	za	verne	ljudi	na
deželi. I. in II. dol. Golovec 1853. 8.- 2 zvez................................. Rio,	29.
313. — Domači ogovori po prazniških evangeliih za verne ljudi na deželi. V
Ljubljani 1856. 8............................................................... Rio.	30.
314. Kalechismus der römisch-katholischen Kirchenlehre in ihrer Uebereinstiramung
mit der Heiligen Schrift. 2. Aufl. Leipzig 1850. 4.................................Rio.	31.
315. Klofutar Leonardus, Commentarius in evangelium sancti Joannis. Viennae
1862.8	  Rio.	32.
31G. Koldewey Friedrich, Rer Exorcismus im Herzogtum Braunschwcig seit den
Tagen der Reformation. Inaugural-Dissertation. Wolfenbüttel 1893. 8. . . Rio.	33.
317. Kosar Franz, Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von I.avant, dargostcllt
in seinem Loben und Wirken. Marburg 18(i3. 8...................................... Rio.	34.
318. La Garde Paulus de, Librorum veteris testamenti canonicorum pars prior
Graeco . . . odita. Gottingae 1883. 8............................................. Rio.	35.
310.	Lall uv« Louis, Das Christenthum und die Philosophen. (Nach Louis Lahure
von einem katholischen Priester.) Wien 1846 und 1847. 8. — 4 sei). . . Rio.	36-
320. Lavrenčič Ivan, Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. V spomin sto-
letnice njegovega rojstva 1882. (Ponatis iz 'Novic».) V Ljubljani 1882. 4. Rio.	37.
321. Lojiez Jose F., Verteidigung der Regierung und der Civilehe-Reclito von
Santa-F6 gegen den Bischof von Parana. Nach der 4. Aufl. aus dom Spanischen bearbeitet von M. Waldcck. Berlin 1874. 8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek. 67.)....................................................... Rio.	38.
322. Luther Martin, Sendschreiben: An den christlichen Adel deutscher Nation.
Mit Erläuterungen und einer Einleitung herausg. von Ernst Kuhn. Berlin
1870.	8. (L. Heimann’s Historisch-politische Bibliothek, VI.)................... Rio.	39.
323. Marlin Konrad, Lehrbuch der katholischen Religion für höhere Lehranstalten,
zunächst für die oberen Klassen der Gymnasien. 2. Th. 7. Aufl. Mainz
1854.	8......................................................................... Rio.	40.
324. Medved Anton, Knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek. Spominska
knjiga ob stoletnici njegovega rojstva. V Celovcu 1900. 8......................... Rio.	41.
325. Meinhold Aurel, Die katholische Kirche, Fürsten, Völker und die Revolution.
Nobst einem Anhänge: Warum die Revolutionen der Gegenwart die katholischen Staaten erschüttern und nicht die protestantischen. Regensburg 1860. 8...................................................................... Rio.	42.
326. Mo.hitbli .nyxouiiaro naCTi.ipa cosiiMc^enio ccuo ii /(yxonuaio CTdfla cbooi-o.
läi. M.rbTKax-i.. ,rl;Ta 1813. 8.................................................. Rio.	43.
327. Möhler .1. A., Symbolik, oder Darstellung der dogmatischen Gegensätze der
Katholiken und Protestanten nach ihren öffentlichen Bekenntnißschrifton.
5.	Aufl. Mainz 1838. 8..........................................................  Rio.	44.
328. Nastran Joahim, Sveta poköra ali sedem postnih pridig, lctere jo pridigoval
v letu 1846. V Ljubljani 1849. 4.................................................. Rio.	45.
329. Od pozhcfhevanja in posnemanja Matere boslijo. (. . . prestavil ... v’ kranjfki
jesilc... Friderik Baraga. [Gl. predgovor str. V. in VI.]) V’ Ljubljani 1830. 8. Rio. 46.
330. Pabst Johann Heinrich, Der Mensch und seine Geschichte. Ein Beitrag zur
Philosophie des Christenthums. 2. Aufl. Wien 1847 . 8............................. Rio.	47.
331. Der Papst und der Kirchenstaat. Mit einem Anhänge, enthaltend: das Ver-
zeichniß der Schenkungsurkunden an den heiligen Stuhl und die Gegenschrift des Bischofs von Orleans gegen die Broschüre: «Der Papst und der Gongreß.» Wien, 1860. 8..................................................  •	Rio.	48.
332. Pauker Wolfgang, Lehrbuch der katholischen Liturgik für österreichische
Mittelschulen. Wien. 1905. 8...................................................... Rio.	49.
333. Pavel apostelj, List Rimljanom, l’oleg grškega izvirnika. Na Dunaji. 1873. 8. Rio. 50.
334. Svetu pismu stariga testamenta, id ost: Biblia sacra veteris testamenti . . .
in Slavo-Carniolicum idioma translata por Georgium Japel . . . et Blasium
Kumerdey(Josephum Richer etModestum Scliroy, Antoniuin Traun, Josephum Skrincr, Matthacum Wolff). l’ars 1.—VIII. Labaci, 1791. 1796. 1798.
1800.—1802. 8. — 8 zvez. (+2 zvez.; dol IV. namreč, obsegajoč «bukve psalmov», jo v celotni iz 8 delov obstoječi izdaji izrečno zaznamovan za «pars quarta»; a dva med seboj enaka izvoda nimata to označbe, dasi jima je ista vsebina, kakršna celotno izdaje IV. dolu, dasi sta napravljena tudi «por Antoniuin Traun», dasi sta izšla tudi 1. 1798; ločita so pa od celotne izdajo tudi po tem, da imata že v naslovu čl on, ki ga ona «pars quarta» nima: «bukve tih psalmov». Menda sta ta dva izvoda posebna izdaja Traunovili psalmov; morebiti jo jo oskrbel Traun sam, dočim je «pars quarta» sicer Traunova prestava, a izdana pod enotnim vodstvom Ja-peljovim?)....................................................................... Rio.	51.
335. — novi ga testamenta, id est: Biblia sacra novi testamenti ... in Slavo-
Carniolicum idioma translata per Georgium Japol . . . et Blasium Kumerdej.
Labaci. Pars I. Editio secunda. 1800. 8. Pars II. 1804. 8. — 2 zvez. . . Rio. 52.
336. — ftaro savöse okrajfhano. Na fvotlo dal Simon Klanzhnik. I. del. II. in
III.	del. V’ Ljubljani 1840	in	1841.	8.-2	zvez........................... Rio.	53.
337. — stariga zakona. (Porve Mozosovo bukve.) 1’oslovčnil in razložil 1’lacid
Javornik v Celovci. V Ljubljani	1848.	8.	—	2	zvez......................... Rio.	54.
338. — —. Druge in tretje M oz e so ve bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora.
V	Celovcu 1854. 8.............................................................. Rio.	55.
339. Pot svetiga krisha, pervu v’ Lafhkim jesiko od pater Leonarto imenuvaniga
a Portu Mauritio is oistrejfhiga ordna svetiga Frančiška resloshen potler Nomfhku, sdej pak Krainsku k’ zhasti Chriftufoviga terplenja od eniga drusiga paterja taiftiga ordna na svetlobo dan s’ perpushenjam tih vikfhih.
V’ Lublani h. 1. 8............................................................... Rio.	56.
340. Sveti krishovi pot, to jö, premishluvanje terplenja Jesusa, Kristusa, is fvijtiga
pifma napravlenu, inu vun danu s’ perpufhenjam duhövne iriu desholfke gofpfifke. V’ Lublani 1806.	8.................................................Rio.	57.
341. Kratko pmniil’väqe Kristusovega t’rpleii& p’r boxjim grob’, al’ pa s’r,er p’r
krixev’m pot’. V’ Lublan’ 1826. 12............................................... Rio.	08.
342. Lavretanske pridige. (Ponatisnjene iz «Slovenskega 1’rijatla».) V Celovcu
1863.	8........................................................................ Rio.	59.
343. Pripovitke iz staroga i novog zakona. U Beču 1850. 12.............................. Rio.	60.
314.	P. Karla rasgovor od kerfhanflciga upanja soper duhä maloserzhnosti, ne-
saiipa in preveliziga ftrahii. Poflovčnil is Nemfhkiga J. M. V Ljubljani,
1847. 8.......................................................................... Rio-	61.
345. Reisen in den Mond, in mehrere Sterne und in die Sonne. Geschichte einer Somnambule in Weilheim an der Teck im Königreiche Württemberg. Ein Buch, in welchem alle über das Jenseits wichtige Aufschlüsse finden werden.
Ilerausg. von einem täglichen Augenzeugen und Freunde der Wahrheit
und der höheren Offenbarungen. 6. Aull. Heilbronn, 1846.	8............... Rio.	62.
316.	Ružič Dušan, Die Bedeutung dos Demetrios Chomatianos	für	die Gründungs-
gescliichto der serbischen Autokephallcirche. Inaugural-Dissertation. Jena 1893. 8.......................................................................... Rio.	63.
347. Sčgur, Kurze und einfache Antworten auf die am meisten verbreiteten Ein-
wendungen gegen die Religion. Uobcrsetzt nach der 27. Ausgabe. Würzburg, 1853. 8.................................................................... Rio-	64-
348. — Das Concil. Ein Büchlein für das katholische Volk. Autorisirte Uobcr-
setzung. Mainz, 1869. 8...........................................................Rio.	65.
349. Smols Wilhelm, Das Mährchon von der Päpstin Johanna auf’s neue erörtert.
Köln, 182S), 8.,.................................................................... Rio.	66.
350. Staudenmaier Fr. A., Das Wesen der katholischen Kirche. Mit Rücksicht
auf ihre Gegner dargostellt Freiburg im Breisgau, 1845. 8........................... Rio.	67.
351. Storia deli’ antico e nuovo testamento e dogli Ebrei del Agostino Calmot.
Vol. I.—XII. Venezia 1821.—1822. 8. — 12. zvez...................................... Rio.	68.
Tem pripada:
Atlante per la Storia dell: antico e nuovo testamento e degli Ebrei del Agostino Calmot ad intelligenza de’ paesi e cittä in quella nominati.
Venezia 1822. (na naslovnem listu, na platnicah pa: 1823.)	4........... Rio	69.
352. Studien über das österreichische Concordat vom 18. August 1855.	Wien, 1856. 8. Rio. 70.
353. Svetina Ivan, Jezus Kristus pravi Bog. Pregled'najvažnejših dokazov tej
temeljni resnici krščanske vere. Ponatisek iz «Zgodnjo Danice». V Ljubljani, 1899. 8...................................................................... Rio.	71.
354. Scrf Anton, Predge na vse nedelo no svetke celega kerSan’sko- katolškega
cirkvenega leta, kak tydi za vse farno cirkveno variho Sokovske škofijo po slovenskem kraji no neko priloxnosti. Nedelni del. Svotešni del. V’
Gradci 1835. 8. —	2 zvez. (vsak obsega po 2 dela.)............................. Rio.	72.
3f}5. Šmid Janez Ev., Zgodovinski katekizem, ali coli keršansko katolški nauk v resničnih izgledih iz zgodovino za cerkev, šolo in dom. V nemškem jeziku sostavil. S pomočjo nektorih slov. domorodcev poslovenil in izdal Anton Janežič. V Celovcu 1853. 8. — 2 zvoz........................................................ Rio.	73.
356. Tausend und wieder Tausend oder Tausend und nimmer Tausend? Siche
die Zeichen der Zeit und die Prophezeiung aus dor Heil. Schrift und der Offenbarung des heil. Johannes über das Endo dor Welt. Wien 1861. 8. . Rio. 74.
357. ^voti veliki teden ali molitve in zeremonijo, ki fo po sapovedi katolfhko
zerkvo veliki teden opravljajo. (. . . is latinfkiga v’ kranjfko proftavljene;
gl. predgovor, str. II.) V’ Ljublani 1829. 8........................................ Rio.	75.
358. Ter-Mikelian Aršak, Die armenische Kircho in ihren Beziehungen zur
byzantinischen (vom IV. bis zum XIII. Jahrhundert). Inaugtiral-Dissertation.
Jena 1892. 8........................................................................ Rio.	76.
359. Torklau Math., Der Geist des katholischen Kultus. Eine Darstellung der
kirchlichen Personen, Orte, Geriltho, Handlungen und Zeiten in ihrem Bezüge auf dio katholische Lehre. 3. Aufl. Wien 1852. 8............................. Rio.	77.
360. Tischendorf Constantin, Wann wurden unsere Evangelien verfasst. Leipzig
1865. 8............................................................................. Rio.	78.
361. Torna Kempenac, Nasljeduj Ilrista. (De imitationo Christi.) S latinskoga
jezika na hrvatski preveo Stjepan Bosanac. Zagreb 1903. 8........................... Rio.	79.
362. Tomaž Kenipčan, Dvanajst buk’v izbran’li iz qogov’h doslö io malo znan’h
pis’in; iz latinsk’ga poboxn’ni k’ pridu prcstav’l Janoz Zalokar. V’
Lublan’ 1826. 12.................................................................... Rio.	58.
363. Ulaga Jožef, Zgodovina sveto vörc v podobah novega zakona. V Celovcu
1855.	8........................................................................... Rio.	80.
364. Vaconius Franz, Die Messianischo Ideo der Ilobraecr geschichtlich ent-
wickelt. Inaugural-Dissortation. Jena 1892. 8....................................... Rio.	81.
365. Verili Franz, Raslaganje terpljenja Jesusja Kri§tu§a gospoda nashiga, kakor
so ga vsi fhtirjo evangelifti popifali. V’ Ljubljani 1831. 8........................ Rio.	82.
366. — Shivljenjo jetnikov in prestavni godovi. I., II., III., IV. bukve. V’Ljub-
ljani 1831. 8—4 zvez................................................................ Rio.	83.
367. Vollmer, Wörterbuch der Mythologie aller Völker. Neu bearbeitet von
W. Binder. Mit einer Einleitung in die mythologische Wissenschaft von Johannes Minckwitz. 3. Aufl. Stuttgart 1874. 8...............................,	Rio.	84.
368.	Wappler Anton, Kultus der katholischen	Kirche.	Zum Gebrauche an	Unter-
gymnasien und Unterrealschulen. Wien	1861. 8............................ ltio.	85.
369. Warnefried Carl Iior. Augustin, Seherblicke in die Zukunft. Eine Sammlung
auserlesener Prophezeiungon, mit Bezug auf unsere Zeit. 1. Abtli. Regons-
burg 1861. 8.................................................................... Rio.	86.
370.	Wiseman Nikolaus, Erinnerungen an die	letzten	vier Päpste und an Rom
zu ihrer Zeit. Aus dem Englischen von	Carl IS.	Reiching. 2. Aufl.	1. und
2.	Lfg. Rogensburg 1858. 8. — 2 zvez........................................... Rio.	87.
371. Woelbing Gustav, Dio mittelalterlichen Lebensbeschreibungen des Bonifatius
ihrem Inhalte nach untersucht, verglichen und erläutert. Inaugural-Dis-sortation. Jona 1892. 8......................................................... Rio.	88.
372. Sgodlie §vetiga pisma sa mlade ljudi. Is nemfkiga prestavil Matevsh Rav-
nikar. Trötji ino zheterti dol. Sgodbe noviga sakona. V’ Ljublani 1817. 8. Rio. 89.
373. Zgodlie s. pisma za mlade ljudi. Okrajšane iz Ncmškiga (Krištofa Šmida)
prestavljene. 3. natis. V Ljubljani 1850.	8................................ Rio.	90.
374. — sv. pisma in popisovanje svete dežele. Stari zakon. Za mlado in od-
raščene ljudi. Poslovenjene poleg J. Farhmanove izdave Kr. Šmidovih svetopisemskih zgodeb. V Celovcu 1860. 8............................................. Rio.	91.
375. — svetega pisma. Slovencem priredil in razložil Frančišek Lampe. (Janez
Ev. Ki;ek.) V Celovcu 1894 sl. 8. — 14	snop............................... Rio.	92.
376. Zur Reform der theologischen Studien in Oesterreich. Mit Rücksicht auf
die über diesen Gegenstand bei Gerold in Wien erschienene «Monographie» und auf das «Votum* eines katholischen Theologen in der «Presse».
Graz 1873. 8.................................................................... Rio.	93.
V.	Klasična filologija.
V'vod.
a)
(137.) Blass Friedr., Hermeneutik und Kritik. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, I. Bd , 2. Aufl. München 1892.
8.	pag. 147 — 295)............................................................. KPh.	1.
(137.) ltlass Friedrich, Palacographie, Buchwesen u Handschriftenkunde. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller,
I.	Bd., 2. Aufl. München 1892. 8.	pag.	297 - 355)............................ KPh.	1.
377. Ficker Franz, Anleitung zum Studium der griechischen u. römischen (Klas-
siker. Wien u. Triest 1821. 8 — 2 zvez. (Gl. posebno I. zvez, enthaltend nebst der Einleitung [Begriff, Zweck u. Nutzen, Umfang des classisclien Studiums, Ilauptgegenstände u. Hülfskenntnisse itd.], die Sprachwissenschaft, Hermeneutik u. Kritik.)................................................. KPh.	2.
378. Freund Wilhelm, Wie studirt man Philolngio? Eine Ilodegetik für Jünger
dieser Wissenschaft. 2. Aufl. Leipzig	1872.	2................................ KPh.	3.
(137.) Hübner Emil, Römische Epigraphik. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, 1. Bd., 2. Aufl. München 1892, 8. pag. 625 —710.)............................................................... KPh,	1,
(137.) Larfeld Wilhelm, Griechische Epigraphik. (Handbuch der klass. Altertumswissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, I. Bd., 2. Aufl. München
1892. 8. pag. 357 —624.)........................................................ Kl>h.	1.
(137.) Siltl Karl, Archäologie der Kunst. Nebst einem Anhang über die antike Numismatik. München 1895. 8. (Handbuch der klass. Altertums-
Wissenschaft . . . herausg.	von Iwan Müller, IV. Bd.)......................... KPh.	1.
Temu delu priden i:
Atlas zur Archaeologio der Kunst. Münchon 1897. 4. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . .	herausg. von Iwan Müller,	22/23 Halbband.). KPh. 1.
(137.) Urliclis L., Grundlegung u.Geschichte der klassischen Altertumswissenschaft.
Nach dem Tode des \ erfassers für die neue Auflage durchgesehen u. ergänzt von Heinrich Ludwig Urlichs. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, I. Bd. 2. Aufl. München 1892. 8. pag. 1—145.)................................................................. KPh.	1.
379. Weber Wilhelm Ernst, Klassische Alterthumskundo etc, eingelcitet durch
eine gedrängte Geschichte der Philologie. Stuttgart 1818.	8................. KPh.	4.
b)
(165.) Eos. Süddeutsche Zeitschrift für Philologie u. Gymnasialwesen. Herausg. von
L. Urlichs itd. itd..........................................................Pdg. 27.
380. Berliner philologische Wochenschrift. Herausg. von Chr. Beiger u. 0. Seyffert.
11.	und 12. Jahrg. 1891 und 1892. Berlin 1892 und	1893. 8.- 2 zvez. KPh.	5.
(257.) Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien.*..............................Pdg. 126.
A. Latinščina.
1.	K 1 a s i k i. a) Izvirniki.
381. D. M. Ausonius Burdigalensis, Opera. Ex editione in usum Delphin:.
Mannhemii 1782. 8............................................................LKA.	1.
382. C. Caesar, Quae extant. Cum notitia Galliao Josephi Justi Scaligeri Julii
Caesaris filii. Patavii 1709. 12.............................................LKC.	1.
383. — Quae extant omnia. Nebst einer deutlichen und leichten Erklärung etc. etc.
Durch Germanicum Sincerum. Giessen 1740. 8...................................LKC.	2.
384. — Commentarii. Vol. I. De bello Gallico libri VIII. Vol. II. De bello civili.
Accedunt libri do bello Alexandrino, Africano et Hispaniensi. Mit geographischen, historischen, kritischen und grammatischen Anmerkungen von Anton Möbius. Hannover 1826 und 1830. 8. — 2	zvez....................LKC.	3.
385. — Commentarii cum supplementis A. Hirtii et aliorum. Caesaris Hirtiiquo
fragmenta. Carolus Nipperdeius recensuit, optimorum codicum auctoritatcs annotavit,	quaestiones criticas praeinisit. Lipsiae a. 1847. 8..............LKC.	4.
386. — Commentarii cum supplementis A. Hirtii et aliorum. Recogn. Emanuel
Hoffmann.
Vol. I. Do bello Gallico. Vindobonae.
«.)	1860.	8..........................................................LKC.	5.
ß.)	1861.	8..........................................................LKC.	6.
r.)	1888.	8..........................................................LKC.	7.
*	Več f iloloäko-pedagoäkih spisov najdeš v oddelku „Pedagogika“
Vol. II. De bello civili, bellum Alexandrinum, bellum Africao, bellum
•	Hispaniense.
a.) 1857 . 8.........................................................:	LKC. 8.
ß.) 1888. 8.............................................................. LKC. 7.
387. C. Caesar, Commentarii de bello Gallico et civili. Neu bearbeitet von Anton
Baumstark. Freiburg 1832. 8...................................................LIvC. 9.
388. — Commentarii de bello Gallico. Ad optima exemplaria recogn. Josephus
Walz. Brunae 1849. 8..........................................................LKC. 10.
389. — Commentarii de bello Gallico. Grammatisch erläutert durch Hinweisun-
gen auf die Grammatiken von Zumpt und Schulz von Moritz Seyffert.
2.	Aufl. Halle 1851. 8......................................................LKC. 11.
390. — Commentarii de bello Gallico. Erklärt von Friedr. Kraner.
a.) 1. Aufl. Leipzig	1853. 8.........................................LKC.	12.
ß.) 4. Aufl. Berlin 1863. 8..............'............................LKC. 13.
y.) 8. Autt von W.	Dittenberger.	Berlin 1872. 8....................LKC.	14.
391. — Commentarii de bello Gallico. Ilerausg. von Albert Doberenz. Leipzig.
«.) 2. Aufl. 1857. 8..................................................LKC. 15.
ß.) 3. Aufl. 1862. 8..................................................LKC. 16.
392.	—	Commentarii de bello	Gallico.	Zum	Schulgebrauch	mit	Anmerkungen
herausg. von Ch. Stüber und H. Rheinhard Stuttgart 1860. 8....................LKC. 17.
393.	—	Commentarii de bello	Gallico.	Zum	Schulgebrauch	mit	Anmerkungen
herausg. von II. Rheinhard. 2. Aufl. Stuttgart 1878. 8........................LKC. 18.
394. — Commentarii de bello Gallico. Mit Anmerkungen, einem vollständigen
Wörterbuche und geographischem Register von F. Ilinzpeter. 8. Aufl.
Bielefeld 1868. 8.............................................................LKC. 19.
395. — Commentarii de bello Gallico. Scholarum in ustim edid. Ignatius Prain-
iner. Pragae-Lipsiae 1883. 8..................................................LKC. 20.
396. — Commentarii de bello Gallico. Scholarum accomodavit usui Y. Ot. Slavile.
Editio tertia. Pragao 1891. 8.................................................LKC. 21.
397. — Gallischer Krieg. Herausg. von Franz Fügner. Text, Kommentar und
Hilfsheft. 5. (4.) Aufl. Leipzig u. Berlin 1901—1902. 8. — 3 zvez. . . . LKC. 22.
398. -- Commentar (Schiiler-Commentar) zu . . . Denkwürdigkeiten über den gal-
lischen Krieg. Für don Schulgebrauch herausg. von Johann Schmidt. Prag,
Wien, Leipzig. (Wien u. Prag.)
a.) 1. Aufl. 1891. 8..................................................LKC. 23.
ß.) 3. Autt. 1901. 8..................................................LKC. 24.
399. — Commentarii de bcllo civili. Ad optima exemplaria recogn. et in usum
scholarum edid. Georg Aenotheus Koch. Editio stercotypa. Lipsiae 1848. 8. LKC. 25.
400. — Commentarii de bcllo civili. Ad optima exemplaria recogn. II. P. Brunae
1849. 8.......................................................................LKC. 26.
401. — Commentarii de bello civili von Friedr. Kraner. 3. Auf!, besorgt von
Friedr. Hofmann. Berlin 1864. 8...............................................LKC. 27.
402. — Commentarii de bello civili. Für den Schulgebrauch erklärt von Albert
Doberenz. 5. Aufl., besorgt von Gottlob Bernhard Dinter. Leipzig 1884. 8. LKC. 28.
403. — Commentarii de bello civili. Von Wilhelm Theodor Paul. Für don
Schulgebrauch bearbeitet von Gustav Ellgcr. AVien u. Prag. (Leipzig, Wien.)
«.) 2. Aufl. 1899. 8..................................................LKC. 29.
ß.) 2. Autt. (2. Abdruck) 1906. 8.....................................LKC. 30.
404. — Denkwürdigkeiten über den Bürgerkrieg. Herausg. von Franz Fügner.
Text und Kommentar. Leipzig u, Berlin 1902 und 1904. 8. — 2 zvez. . LKC. 31.
405. C. Caesar, Schüler-Commentar zu . . . commontarii de bcllo civili. Von Franz
Klaschka. Wien u. Prag 1900. 8. — 2 zvez. (v dvojnem izvodu). .... LKC. 32.
406. M T. Cicero, Opera ornnia cum diversis lectionibus, interpretationilms, sutnma-
riis, instructionibus, aliisque multis additionibus edita a Dionysio Godeffroy, advocato Parisiensi. Tom. I. —IV. In primo rhetorica, secundo oratoria, tertio epistolae, quarto philosophica continentur. Parisiis 1587. 8. (Naslovnega lista ni; zato ni zanesljiv navedeni na ovitku knjige napisani naslov; prvemu zvezku manjka tudi prvega lista.)..................................LKCi. 1.
407. — Opera uno volumino comprehensa. Ex recensione Joannis Augusti
Ernestii studiose recognita edid. Car. Frid. Aug. Nobbe. Editio stcreotypa.
Lipsiae 1827. 4.....................................................................LKCi.	2.
408. — Opera quao suporsunt omnia. Ediderunt J. G. Baiter, C. L. Kayser.
Vol. I,—XI. Editio stereotypa. Lipsiae 1860—1869. 8 — 6 zvez. (-f- 1 zvez.,
ker je II. dola dvojo izvodov).  ...................................................LKCi.	3.
409. — Orationum pars I. & III. cum argumenti». Patavii 1729. 12. — 2 zvez. LKCi. 4.
410. — Orationum sclectarum quarum in scholis est frequentior usus et ad
praecepta tradenda facilior stylus liber	unicus. Bassani 1807. 12...............LKCi.	5.
411. — Orationes selectao. Ad optima cxemplaria recogn. H. P. Brunae 1849. 8. LKCi. 6.
412. — Orationes selectae XIX. Recogn. Reinholdus Klotz. Praemissa sunt
memorabilia vitac Ciceronis per annos digesta. Lipsiae 1853. 8....................LKCi. 7.
413. — Orationes selectae XIII. Edid. Stephanus David. Orationes pro lege
Manilia s. de imperio Cn. Pompeii, in L. Catilinam, pro P. Sulla, pro A. Li-cinio Archia poeta, pro P. Sestio, pro M. Marcello, pro (,). Ligario, orationes Pliilippicae I., II., XIV. Budapestini 1890. 8...................................	LKCi. 8.
414. — Opora. Nr. 18. Orationes pro Milone, pro Marcello, pro Ligario, pro
Deiotaro. Edid. C. F. A. Nobbe. Nova editio stereotypa. Lipsiae 1849. 8. . LKCi. 9.
415. — Reden für T. Annius Milo, für Q. Ligarius und für den König Dcjotarus.
Erklaert von Karl Ilalm. Leipzig.
«.) 1. Aufl. 1850. 8.........................................................LKCi.	10.
ß.) 2. Aufl. 1853. 8.........................................................LKCi.	11.
416. — Orationes pro T. Annio Milonc, pro Q. Ligario, pro rege Deiotaro.
Scholarum in usum edid. Aloisius Kornitzer. Vindobonae 1888.	8...........LKCi.	12.
417. — Roden gegen L. Sergius Catilina, für P. Cornelius Sulla und für den
Dichter Archias. Erklaert von Karl Halm. 3. Aufl. Berlin 1856. 8. . . . LKCi. 13.
418. — Reden für Sex. Roscius aus Ameria und über das imporium des Gn.
Pompejus. Erklaert von Karl Halm. Berlin 1854. 8 ...................................LKCi.	13.
419. — Auswahl aus den Reden. Die Rede für S. Roscius aus Ameria und die
Rode für den Dichter Archias. Hcrausg. von Hugo Hansel. Text und Kommentar mit Einleitung. Leipzig 1899. 8.- 2 zvez..................................LKCi.	14.
420. — Do imperio Cn. Pompei oratio. In L. Catilinam orationes IV. Scholarum
in usum edid. H. Nohl. Editio altera, l’ragao 1888.	8......................LKCi. 15.
421. — Auswahl aus den Reden. Die Rede über den Oberbefehl des Cn. Pom-
peius und die Katilinarischen Reden. Hcrausg. von Carl Stegmann. Text, Kommentar und Hilfsheft. 3. (2.) Aufl. Leipzig u. Berlin 1901. 1898. und 1900. 8. — 3. zvez............................................................LKCi. 16.
422. — In L. Catilinam orationes IV. Scholarum in usum edid. Aloisius Kor-
nitzer. Vindobonae 1888. 8..........................................................LKCi.	17.
423. — Reden gegen L. Sergius Catilina. Nach Text und Kommentar getrennte
Ausgabe für den Schulgebrauch von Karl Ilachtmann. 1. Abth.: Text.
2.	Abth.: Kommentar. 4. Aufl. Gotha 1893. 8........................................LKCi.	18.
424. M. T. Cicero, Reden gegen L. Catilina und seine Genossen. Für den Schul-
gebrauch lierausg. von Hermann Kohl. 3. Aufl. Wien u. Prag. 1897. 8. . . LKCi. 19.
425. — Oratio pro Sexto Roscio Amerino. Col commento di Carlo Halm.
Vienna 1856. 8..................................................................LKCi.	20.
426. — Pro Sex. Roscio Amerino oratio. Scholarum in usum odid. Hermannus
Nohl. Pragae 1884 . 8...........................................................LKCi.	21.
427. — Pro Sex. Roscio Amerino oratio. Scholarum in usum edid. Aloisius
Kornitzer. Vindobonae 1888. 8................................................LKCi. 22.
428. — Rede für Sex. Roscius aus Ameria. Nach Text und Kommentar getrennte
Ausgabe fiir den Schulgebrauch von G. Landgraf. 1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar. 2. Aufl. Gotha 1889. 8...............................................LKCi.	23.
429. — Pro Sexto Roscio Amerino oratio. Pro čctbu školni upravil Fr. Krsek.
V Praze 1897. 8.................................................................LKCi.	24.
430. — Rede für T. Annius Milo. Nach Text und Kommentar getrennte Ausgabe für den Schulgebrauch von R. Bouterwek. 1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar. Gotha 1887. 8..................................................................LKCi.	18.
431. — Rede fiir T. Annius Milo. Für den Schulgebrauch herausg. von Hermann
Nohl. 2. Aufl. Wien u. Prag 1894. 8.............................................LKCi.	25.
432. — Schülerkommentar zu . . . Rede fiir T. Annius Milo von Hermann
Nohl. Leipzig, Wien 1905. 8.....................................................LKCi.	26.
433. — Oratio de imperio Gnaei Pompei. (Pro lege Manilia.) Col commento di
Carlo Halm. Vienna 1856. 8......................................................LKCi.	27.
43 t. — Rede über das imperium des Cn. Pompoius. Nach Text und Kommentar getrennte Ausgabe für den Schulgebrauch von A. Deuerling. 1. Abth.:
Text. Gotha 1884. 2. Abth.: Kommentar. 3. Aufl. Gotha 1893. 8...................LKCi.	23.
435. — Oratio de imperio Cn. Pompoi. Scholarum in usum edid. Aloisius Kor-
nitzer. Vindobonae 1889. 8......................................................LKCi.	28.
436. — Redo über den Oberbefehl des Cn. Pompejus. Für den Schulgebrauch
herausg. von Hermann Nohl. 3. Aufl. Wien, Leipzig 1905. 8.......................LKCi.	29.
437. — Redo für den Dichter A. Licinius Archias. Nach Text und Kommentar
getrennte Ausgabe für den Schulgebrauch von Julius Strenge. 1. Abth.:
Text. 2. Abth.: Kommentar. Gotha 1888. 8........................................LKCi.	18.
438. — Pro A. Licinio Arcliia poeta oratio. Pro četbu školnf upravil Fr. Krsek.
V Praze 1897. 8.................................................................LKCi.	30.
439. — Rede für Publius Sestius. Erklaert von Karl Halm. Berlin.
<x.) 2. Aufl. 1856. 8....................................................LKCi.	11.
ß.) 4. Aufl. 1873. 8.....................................................LKCi.	31.
440. — Rode fiir P. Sestius. Für den Schulgebrauch herausg. von Hermann
Adolf Koch. Leipzig 1863. 8...................................................  LKCi.	32.
441. — Rede für Publius Sestius. Nach Text und Kommentar getrennte Aus-
gabe für den Schulgebrauch von R. Bouterwek. 1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar. Gotha 1883. 8........................................................LKCi.	23.
442. — Rede gegen (,). Caecilius und der Anklagerede gegen C. Verres IV. und
V. Buch. Erklaert von Karl Halm. 2. Aufl. Borlin 1855. 8. (v dvojnem izvodu).........................................................................LKCi.	33.
443. — In Q. Caecilium divinatio. In C. Verrem accusationis üb. IV., V. Scho-
larum in usum edid. Hermannus Nohl. Pragae 1885. 8..............................LKCi.	34.
444. _ Rede gegen Q. Caecilius. Fiir den Schulgebrauch erklärt von Karl
Ilachtmann. Gotha 1891 8........................................................LKCi.	23.
445.	M. T. Cicero, Rede gegen C. Verres. Iiuch IV.: De signis. Nach Text und
Kommentar getrennte Ausgabe für den Schulgcbrauch von Karl Hacht-mann. 1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar.	Gotha 1889. 8.....................LKCi.	23.
446. — Rede gegen C. Verres. Buch V.: I)e suppliciis. Nach Text und Kom-
mentar getrennte Ausgabe für den Schulgcbrauch von Karl Hachtmann.
1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar. Gotha	1888. 8........................LKCi.	23.
447. — I. und II. Philippische Rede. Erklacrt von Karl Halm. Berlin 1856. 8. LKCi. 11.
448. — Philippicarum libri I., H., III. Scholarum in usum edid. H. Nohl.
Editio minor. Yindohonae-Pragae-Lipsiae 1801.	8........................LKCi.	35.
449. —	I., II. und VII. Rede gegen Marcus Antonius. Nach Text und Kommentar
getrennte Ausgabe für den Schulgebrauch von Julius Strenge. 1. Abth.:
Text. 2. Abth.': Kommentar. Gotha 1893. 8.....................................LKCi.	18.
450. — Rede für Quintus Ligarius. Nach Text und Kommentar getrennte
Ausgabe für den Schulgebrauch von Julius Strenge. 1. Abth.: Text.
2. Abth-: Kommentar. Gotha 1888. 8............................................LKCi.	18.
451. — Rede für den König Deiotarus. Nach Text und Kommentar getrennte
Ausgabe für den Schulgebrauch von Julius Strenge. 1. Abth.: Text. 2 Abth.: Kommentar. Gotha 1890. 8......................................................LKCi.	18.
452. — Rede für L. Murena. Nach Text und Kommentar getrennto Ausgabe
für den Schulgebrauch von Julius Strenge. 1. Abth.: Text. 2. Abth.: Kommentar. Gotha 1892. 8......................................................LKCi.	18.
453. — Schülercommentar zu . . . Reden für den Oberbefehl des Cn. Pompejus,
für T. Ligarius und für den König Dejotarus. Von Hermann Nohl. Wien
u. Prag 1896. 8...............................................................LKCi.	36.
454. — Vom Redner in 3 Büchern. Zum Gebrauch auf Schulen mit Anmer-
kungen versehen und herausg. von Joh. Christian Fried. Wctzel. 2. Ausgabe. Braunschweig 1834. 8....................................................LKCi.	37.
455. — Ad M. Brutum orator. Recogn. Reinholdus Klotz. Lipsiae 1851. 8. . . LKCi. 38.
456. — Opera philosophica. Tom. II.—VII. (Philosophische Werke. II.—VII. Th.)
Wien 1802. 8. — 6. zvez. (Tom. I. manjka.)....................................LKCi.	39.
457.	— De officiis lih. III. Cum copiosissimis viri longo doctissimi commentariis, et, cum Viti Amerbachii commcntariolis, annotationilms Erasmi Roter. Philippi Melanch. et disquisitionibus aliquot Caclii Calcagnini. Eiusdcm, De senectute, De amicitia, dialogi singuli cum commentariis longo utilis-simis, Paradoxa cum triplici commcntario, et Somnium Scipionis cum annotationibus Erasmi, Bartholomaei Latomi, et praelcctionibus Petri Rami . . . Haoc omnia ex collatione vetustissimorum codicum sunt a Potro
Balduino Sampolino integritati restituta etc. etc. Parisiis 1556. 4. . . . LKCi. 40
458. — Auswahl aus . . . philosophischen Schriften, llorausg. von Oskar
Weiszenfels. Text, Kommentar und Ililfsheft. Leipzig u. Berlin 1903. 8. —
3	zvez..........................................................................LKCi.	41.
459. — Aus . . . philosophischen Schriften. Auswahl für Schulen. Von Theodor
Schiche. Wien 1903 8..............................................................LKCi.	42.
460. — Cato Maior de senectute. Laelius de amicitia et Paradoxa. Ad optima
exemplaria recogn. II. 1’. Brunae. 1849. 8........................................LKCi.	43.
461. — Cato Maior de senectuto. Scholarum in usum edid. Aloisius Kornitzor.
Vindobonae 1888. 8................................................................LKCi.	44.
462. — Cato Maior de senectute. Herausg. von Oskar Weiszenfels. Text und
Kommentar. Leipzig und Berlin 1903. 8.- 2 zvez....................................LKCi.	45.
4	03. M. T. Cicero, Laelius sivo do amicitia dialogus. Mit einem Commentar zum Privatgebrauche für reifere Gymnasialschüler und angehende Philologen bearbeitet von Moritz Seyffert. Brandenburg 1844. 8.....................................
464. — Laelius de amicitia. Scholarum in usum edid. Aloisius Kornitzer. Vindo-
bonao 1888. 8.................................................................
465. — Laelius de amicitia. Für den Schulgebrauch herausg. von Theodor
Schiche. Wien u. Prag.
a.) 2. Aufl. 1894. 8..........................................  ,	.	.	.
ß.) 2. Aufl. (3. Abdruck) 1906. 8......................................
466. — Schttlercommentar zu ... Laelius de amicitia. Von Franz Klasclika.
Wien u. Prag 1900. 8..........................................................
467. — De ofticiis libri tres. Scholarum in usum edid. Aloisius Kornitzer.
Vindobonae 1889. 8............................................................
408.	— Philosophische Anmerkungen und Abhandlungen zu Ciceros Büchern von den Pflichten. Von Christian Garve. Anmerkungen zu dem I. und II. Buche. Wien 1787 und 1788. 8. — 2 zvez............................................
469. — Tusculanarum disputationum libri V. Recogn. et explanavit Raphael
Kühner. Editio IV. Jenae 1853. 8..............................................
470. — Do finibus bonorum et malorum libri V. Edid. Geyza Nömethy. Buda-
pestini 1890. 8...............................................................
471. — Epistolae ad familiares oder: Ciceronis Briefe, die er an unterschiedene
gute Freunde geschrieben, zu mehrern Nutzen der studierenden Jugend mit deutschen Aumerkungon . . . erläutert etc. Nürnberg, Wienn (!) 1758. 8..................................................................
472. — Epistolae ad Atticum ad Quintum fratrem et quae vulgo ad familiares
dicuntur temporis ordine dispositae. Rocens. selectisque superiorum inter-pretum suisque annotationibus illustravit Christianus Godofr, Schütz. Tom. I,-VI. Ilalae 1809—1812. 8.- 6 zvez......................................
473. — Einige Briefe..., geschrieben in den Jahren 704- 706 nach Roms
Erbauung beim Ausbruche und während des Bürgerkrieges zwischen Caesar und Pompeius. Mit deutschen Anmerkungen zum Schulgebrauche. Brünn 1852. 8.................................................................
474. — Ausgewählte Briefe. Für den Schulgebrauch erklärt von Joseph Frey.
Leipzig 1864. 8...............................................................
475. — Epistolae selectac temporum ordine compositae. Für den Schulgebrauch
mit Einleitungen und erklärenden Anmerkungen versehen von Karl Friedr. Süpfle. 6. Aufl. Karlsruhe 1866. 8............................................
476. — Narrationos, (descriptiones atquo epistolae breviores et faciliorcs). In
usum scholarum, ad integra Ciceronis scripta legonda adulescentulos prae-parantium, concinnavit Frid. Traug. Friedemann. Vol. I. pars I. Editio tertia. Brunswigae 1842. 8. (V «pars I.» so le «uarrationes»).................
477. Q. Curtins Rufus, De gestis Alexandri Magni regis Macedonum libri qui
supersunt octo. Ausgabe zum Schulgebrauch mit einem deutschen erklärenden Commentar von C. G. Zumpt. 2. Aufl., besorgt von A. W. Zumpt. Braunschweig 1864. 8..........................................................
478. — Geschichte Alexanders dos Großen. Für den Schulgebrauch bearbeitet
von Heinrich Wilhelm Reich. Wion u. Prag 1895. 8..............................
479. L. Anti. Floi'US, Epitome reriim Romanarum. Mannhemii 1779. 8....................
480. Q. Moralins Flaccus, Carmina expurgata et accuratis notis illustrata auctore
Josepho Juvencio. Venetiis 1746. 12...........................................
LKCi. 46. LKCi. 47.
LKCi. 48. LKCi. 49.
LKCi. 50.
LKCi. 51.
LKCi. 52. LKCi. 53. LKCi. 54.
LKCi. 55.
LKCi. 56.
LKCi. 57. LKCi. 58.
LKCi. 59. LKCi. 60.
LKCu. 1.
LKCu. 2. LKF. 1.
LKII. 1.
481. Q. Horutius Flaccus, Opora interpret&tione et notis illustravit Ludovicus
Desprcz. Tyrnaviae, anno 1757. 8. — 2. zvez........................................LKH.	2.
482. — Opera omnia .(Siünmtliche Werke.) Edid. K. W. Ramler, M. J. F.Schmidt,
O.	M. Wieland. Wien 1800. 8. — 3 zvez. .  ........................................LKH.	3.
483. — Ex recensiono et cum notis atque emendationibus Richardi Bcntleii.
Lipsiae 1826. 8. — 2 zvez..........................................................LKH.	4.
484. — Opera. Ad praestantium editionuni lectiones recogn. H. P. Brunae 1800.
8. (v dvojnem izvodu)..............................................................LKH.	5.
485. — Siimmtlicho Werke für den Schulgebrauch erklärt von 0. W. Naticlc
^G. T. A. Krüger). Leipzig.
«.) 2. Aufl. 1856. 8........................................................LKH.	6.
ß.) 15. (14.) Aufl., besorgt von O. Woisscnfels (G. Krüger) 1899. 1897
und 1900. 8.- 3 zvez....................................................LKH.	7.
486. — Opera omnia. Ex recensiono .!oh. Christiani Jahn. Editio soxta. Curavit
Theodor Schmid. Lipsiae 1859. 8....................................................LKH.	8.
487. — Opora. Ilecensuerunt 0. Koller et A. Holder. Vol. I. et II. Lipsiae 1864
et 1869. — 2 zvez.
Kot Vol. III. spadajo semkaj:
Epilegomona zu Horaz. Von Otto Keller. Leipzig 1879—1880.8.............................LKH.	9.
488. — Recensuit atque interprotatus est Io. Gaspar Orellius. Editio minor
quinta. Curavit Io. Georgius Baiterus. Vol. I. et II. Turici 1865 ot 1868. 8.
—	2 zvez.......................................................................... LKH.	10.
489.	—	Carmina. Scholarum in usum edid. Michael Petscbenig. Pragae-Lipsiae
1883. 8.............................................................................LKH.	11.
490.	—	Carmina. Edid. Carolus Pozdcr. Budapostini 1891. 8..............................LKH.	12.
491. — Die Gedichte. Ilerausg. von Gustav Scbimmelpfeng. Text und Kommentar.
Leipzig, 1896 und 1899. 8. — 2 zvez.................................................LKH.	13.
492. — Für den Schulgebrauch herausg. von 0. Keller und ,7. Häußner. Wien.
(Leipzig, Wien.)
a.) 3. Aufl. 1903. 8.........................................................LKH.	14.
ß.l 3. erweiterte Aufl. 1907. 8..............................................LKH.	15.
493. — Sämtliche Gedichte im Sinne J. G. Herders erklärt von Karl Staedlor.
Berlin 1905. 8......................................................................LKH.	16.
494.	—	Carmina sclecta. Für den Schulgcbrauch herausg. von Johann Huemer.
Wien 1882. 8........................................................................LKH.	17.
495.	—	Carmina lyrica. Oden (und Epoden). Von Johann Heinrich Voll. Wien
und Triest 1817 - 1819. 8. — 3 zvez.................................................LKH.	18.
496.	—	Satiren. Erklärt von L. F. Ilcindorf. 3. Aufl. Mit Berichtigungen und
Zusätzen von Ludwig Doedorlein. Leipzig 1859. 8.....................................LKH.	19.
497.	—	Episteln. Erklaert von Fr. E. Theodor Schmid I. und II. Th. Ilalber-
stadt 1828 und 1830. 8.- 2 zvez.....................................................LKH.	20.
498.	—	Episteln. Lateinisch und deutsch mit Erläuterungen von F. S. Feld-
bausch. Leipzig und Heidelberg. 1863. 8.............................................LKH.	21.
499. — De arte poetica liber, quem interprotatione atque notis criticis et
aestheticis illustravit et vernaculo Germanoruin versu reddidit Simeon Carolus Machačok. l’ragae 1827. 8..................................................LKII.	22.
500. Justinus,IlistoriarumPhilippicarum exTrogoPompcio excerptarum libri XLIV.
Ad optimas oditiones et Pragensem codicem collati. Mit deutschen Inhalts-anzoigen, erläuternden Anmerkungen, und den Varianten der Prager Handschrift zum Gebrauche der Schulen von Ignaz Seiht. Prag 1827. 8. . . . LKJ. 1.
501. T. L i vi »s Fatavinus, Al) urbe condita libri. Recogn. Willi. Weissenborn.
Pars 1—VI. (Lib. 1 —XLV. Epitomo lib. XLVI— CXL. Fragmenta et index.) Lipsiae 1881 — 1882, 1876 —1877 . 8. —	5 zvez.......................LKL.	1.
502. — Ab urbe condita libri. Erklaert von W. Weissenborn. I—IV. Bd.
(Buch I — X. und XXI — XXIII.) 2. (3., 4.) Aufl. «erlin 1856. 1874.
1869 — 1870. 8. — 4 zvez................................■..........................LKL.	2.
503. — Ab urbe condita libri. Erklärt von W. Weissenborn. I. Bd. (Buch I.
und II.) IV. Bd. (Buch XXI—XXI11.) 8. (7.) Aufl. von II. J. Müller. Berlin
1885 und 1894, 1888, 1891 und 1883. 8. — 2 zvoz................................LKL.	3.
504. — Ilistoriarum libri qui supersunt. Ad optima exemplaria recogn. H.P.Tom.
I.	(Lib. I-V.) Brunae 1849. 8....................................................LKL.	4.
505. — Ab urbe condita libri I., II., XXI., XXII. Adiunctae sunt partes selectae
ex libris III., IV., VI. Scholarum in usum edid. Antonius Zingerle.
I’ragae-Lipsiae. (Vindobonae et Pragae-Lipsiae.)
a.) Editio prima.	1886.	8................................................LKL.	5.
ß.) Editio altera.	1887.	8................................................LKL.	6.
506. — Ab urbe condita libri. Scholarum in usum edid. Antonius Zingerle.
Pars IV. (Lib. XXVI—XXX.) Pragae-Lipsiae 1883. 8..................................LKL.	7.
507. — Ab urbe condita libri. Edid. Stephanus David. Vol. I. libros XXI—XXV.,
vol. II. libros XXVI—XXX. continens. Budapestini 1889 et 1892. 8.
2 zvoz............................................................................LKL.	8.
508. — Ab urbe condita librorum partes selectae. In usum scholarum edid.
C. J. Grysar. Vindobonae.
Vol. prius.
«.) 1854. 8............................................................LKL.	9.
ß.) 1872. 8............................................................LKL.	10.
Vol. alterum. 1874. 8. (J. C. Grysarl).........................................LKL.	10.
509. — Römische Geschichte seit Gründung der Stadt im Auszüge herausg. von
Franz Fügner. I. T. Der 2. punische Krieg. (Buch XXI —XXX.) Text und Kommentar. 2. (1.) Aufl. Leipzig u. Berlin 1902 und 1899. 8. — II. T.
Auswahl aus der 1. Dekade. (Buch I—X.) Text und Kommentar. Leipzig u. Berlin 1902 und 1903. 8. — Ililfsheft. Leipzig u. Berlin 1901. 8. —
6 zvez............................................................................LKL.	11.
510. — Ab urbe condita liber 1. Für den Schulgebrauch erklärt von Carl
Tücking. Paderborn 1872. 8........................................................LKL.	12.
511. — Schiilerkommentar zu Livius’ Buch I, II, XXI, XXII und den Partes
selectae (nach der 4. Aufl. der Ausgabe von Anton Zingerle) von Adolf
M. A. Schmidt. 2. Aufl. Wien 1903. 8..............................................LKL.	13.
512. — Schulkommentar zu Livius. Von J. Golling. 1. Heft: Zu Buch I.
(v dvojnem izvodu). — II. Heft: Zu Buch XXI. — 111. Heft: Zu Buch XXII.
—	IV. Heft: Zu einer Auswahl aus den Büchern II— VIII und XXVI- XLV
(v treh izvodih). Wien 1904 und 1905. 8. — 4 zvez. (ozir. 7 zvez.) . . . LKL. 14.
513. T. Lucretius Garus, De rerum natura libri VI. Recogn. Jacobus Bernaysius.
Lipsiae 1862. 8...................................................................LKLu.	1.
514. Pomponius Mein, De situ orbis libri III. Cum indice rerum et pronunciationo
prosodica nominum propriorum in difficilioribus notata. Editio stereotypa Tauchnitiana. Lipsiae 1831. 8......................................................LKM.	1.
515. Cornelius Nejtos, De vita excellontium imperatorum. Editio novissima, notis
Gallicis adornata. Parisiis 1802. 18. (enega lista	ni)........................LKN.	1.
516. Cornelius N(']I0S. Vitae excellentium imperatorum. (Biographien berühmter
Feldherren) . . . von Michael Feder. Wien 1805. 8....................................LKN.	2.
517. — Vitae excellentium imperatorum. Editio stereotypa. Parisiis anno VII.
(1816 ) 6............................................................................LKN.	3.
518. — Vitae excellentium imperatorum. Accedunt Cornclii Ncpotis fragmenta.
Kditio stereotypa Tauchnitiana. Lipsiae. (Naslovnega lista ni; manjka tudi celo prve pole, t. j. 16 strani; zato nedostaja prvih troh životopisov; od strani 17. daljo pa jo knjiga popolna.) 8............................................LKM.	1.
519. — Vitae excellentium imperatorum ad optima oxemplaria. Brunao 1849. 8. LKN. 4.
520.	—	Vitae excellentium imperatorum ad optimas editiones collatae. Mit
Inhaltsanzeigen, historischen, geographischen Anmerkungen und besondern grammatischen Regeln, nebst einer deutsch - latoinischen Phraseologie... von Ignaz Seiht. 3. Aufl. Prag 1851. 8......................................LKN.	5.
521. — Für Schüler. Mit erläuternden und eine richtige Übersetzung fördernden
Anmerkungen von Johannes Siebclis. Leipzig.
a.) 1. Aufl. 1851.	8.........................................................LKN.	6.
ß.) 6. Aufl. 1867.	8.........................................................LKN.	7.
522. — Vitae excellentium imperatorum. In usum scholarum edid. 0. Kichert.
Vratislaviae.
a.) Editio altera.	1852.	8...................................................LKN.	8.
ß.) Editio sexta.	1871.	8..................................................  LKN.	9.
523.	—	Erklärt von Heinrich Ebeling. (2. Bearbeitung der Ausgabe von
J. Chr. Daehne, Helmstedt 1830.) Berlin 1870. 8......................................LKN.	10.
524.	— Vitae. Edid. Georgius Androsen. Pragac 1884. 8.............................LKN.	11.
525.	— Vitae. Für den Schulgebrauch mit sachlichen	Anmerkungen,	einem
Sachregister und einem Wörterbuch herausg. von Karl Erbe. Stuttgart
1887. 8..............................................................................LKN.	12.
526. — Liber de oxcellentibus ducibus exterarum gentium. Usui scholarum
accoinodavit Franciscus Patočka. Editio septiina. (Editio sexta iterum
typis expressa.) Pragae 1897. 8......................................................LKN.	13.
527.	—	Lebensbeschreibungen in Auswahl. Bearbeitet und vermehrt durch eine
Vita Alexandri Magni von Franz Fügner. Text, Kommentar und Hilfsheft.
4.	(3.) Aufl. Leipzig u. Berlin (Leipzig) 1901, 1900,	1898.	8.	—	3 zvez.	.	LKN. 14.
528.	P. Ovidilis Naso. Ex recognitione Rudolphi Merkelii. Lipsiae	1862	-	1863. 8.	LKO.	1.
529.	—	Tristium lib. V et Epistolarum ex Ponto lib. VI, welche derselbe von
seinen betrübten Umständen in dem zuerkanuton exilio zu Tomis geschrieben hat, mit teutschen Anmerckungen . . . erkläret etc. Halle im Magdeb. ao. 1718. 12........................................................................ LKO.	2.
530.	—	Carmina in exilio composita, Tristium libri, Ibis, Epistulae ex Ponto,
Halieutica. Rccens. Otto Giithling. Pragae 1884. 8..........................LKO.	3.
531.	—	Metamorphoseon libri XV oder Bücher der Verwandelungen mit teutschen
Anmerckungen. Nürnberg anno 1739. 8.........................................LKO.	4.
532.	—	Metamorphoseon libri XV. Expurgati, et oxplanati, cum appondico de
diis, et heroibus poeticis. Auctore Josepho Juvencio. Vcuetiis an. 1726.
Ilecusi Tyrnaviae anno 1756. 8..............................................LKO.	5.
533.	—	Opera. Ad optima exemplaria rccogn. II. P. Vol. II. Metamorphoses.
Brunae 1849. 8..............................................................LKO.	6.
534.	—	Die Metamorphosen. Erklaert von Moriz Ilaupt. I. Bd. (Metamorphos.
lib. I— VII.) Leipzig 1853. 8...............................................LKO.	7.
535.	—	Metamorphoseon libri XV. Scholarum in usum edid. Antonius Zingerle.
Pragao 18^4. 8..............................................................LKO.	8.
536. J’. Ovidius Naso, Motamorphoses. Auswahl für Scliulon. Mit erläuternden
Anmerkungen und ei nora . . . Register versehon von Johannes Siebelis.
I. Heft. (Buch I—IX und die Einleitung.) Leipzig.
O	3. Aufl. 1862. 8....................................................LKO.	9.
ß.) 10. Aufl., besorgt von Friedr.	Polle. 1897. 8........................LKO.	10.
II. Heft. (Buch X—XV und das . . . Register.) 13. Aufl., besorgt von Friedrich Polle. 1895. 8........................................................LKO.	10.
537.	—	Fastorum libri sex. Editoro et interprete R. Merkelio. Berolini 1841. 8.	LKO.	11.
538.	—	Fasti. Scholarum in usum edid. Otto Giithling. Pragae 1881. 8. . . .	LKO.	3.
539. — Fastorum libri sex. Für die Schulo erklärt von Hermann Peter. 3. Aufl.
Leipzig 1889. 8.................................................................LKO.	12.
540.	—	Heroides. Apparatu critico instruxit et edid. Ilenricus Stephanus
Sedlmayer. Vindobonao 1886. 8...................................................LKO.	13.
541. — Elegiae. Tristium libri V. Cum Jacobi Pontani commontario in compondium
redacto. Ingolstadii 1728. 8....................................................LKO.	14.
542. — Epistolae, seu Elegiae de Ponto. Libri IV. Cum Jacobi Pontani commen-
tario in compendium redacto. Ingolstadii 1729. 8................................LKO.	14.
543. — Carmina selecta. In usum scholarum edid. C. J. Grysar. Vindobonae.
a.) Editio tertia. 1857. 8...............................................LKO.	15.
ß.) Editio septima. 1864. 8..............................................LKO.	16.
544. — Ausgewählte Gedichte. Für den Sckulgebrauch herausg. von Heinrich
Stephan Sedlmayer. 4. Aufl. Wien	u. Prag 1889.	8........................LKO.	17.
545.	—	Metamorphosen in Auswahl nebst einigen Abschnitten aus seinen
elegischen Dichtungen, herausg von Martin Fickelscherer. Text, Kommentar und Ililfsheft. 3. (2.) Aufl. Leipzig (Leipzig u. Berliu) 1900—1901,
1899. 8.- 3 zvez................................................................LKO.	18.
546. Phaedl'US, Augusti libertus, et Avienus, Fabulae cum adnotationibus Davidis
Iloogstratani. Accedunt fabulae Graecae, Latinis respondentes, et Ilomeri Batrachomyomacliia. Patavii 1736	12.....................................LKPh. 1.
547.	—	Fabularum Aesopiaruni libri Vrecte tandem captui puerorura accommodati.
Oder: deutliche und nach dem Begriff der Jugend endlich recht eingerichtete Erklärung der Aesopischcn Fabeln, welche Pliaedrus ein Freygelasscner des Kiiysers Augusti in fünf Büchern hinterlassen etc. durch Emanuelem Sincerum. Augspurg (Letnice ni spoznati).	8...............................LKPh.	2.
548.	—	Fabulae Aesopiae. (Des Pliaedrus Aesopische Fabeln.) Von Johann Paul
Sattler. Wien 1802. 8...........................................................LKPh.	3.
549. — Fabularum Aesopiarum libri V. Accedunt et Aviani et Faerni fabulae.
Accurato odid. ictibusque metricis instruxit C. II. Woiso. Editio stereo-typa. Lipsiao 1829. 8. (v dvojnem izvodu; en izvod je zelo pomanjkljiv; manjka mu Ezopovih basni prve pole (= 16 strani) in na konci knjigo basni Avijana in Faerna)...............................................LKPh.	4.	in	LKM. 1.
550.	—	Fabulae. Filr Schüler. Mit Anmerkungen versehen von Johannes Siebelis.
6.	Aufl. besorgt von Friedrich Polle. Leipzig 1889.	8......................LKPh.	5.
551. C. PlillillS Caecilius Secundus, Epistolarum libri X ad optimas cditioncs
collati. Mit . . . erläuternden Anmerkungen, und den vorzüglicheren Varianten von Ignaz Seibt. Wien 1829. 8.	(v	treh	izvodih)..............LKP1.	1.
552. C. Salllistius Crispus, Opera. Mit Anmerkungen von Ernst Wilhelm Fabri.
2.	Aull. Nürnberg 1845. 8......................................................LKS.	1.
553.	—	De coniuratione Catilinae et de hello Jugurthino libri, ex Ilistoriarum
libris quinquo depefditis orationos et epistolae. Erklaert von Rudolf
Jacobs. Leipzig 1852. 8.........................................................LKS.	2.
II.	drž. g.	3
554. C. Silllusliits Crispus, Operum reliquiae. Edid. Franciscus Dorotheus Gcrlach.
Editio stereotypa. Lipsiae 1856 8..............................................LKS. 3.
555. — Helium Catilinae, bellum Jugurtbinum, ex Ilistoriis, quao extant, ora-
tiones et epistulae. Recens. Augustinus Scheindler. Accedunt incertorum rlietorum suasoriae ad Caesaretn senem de re publica et invectivao Tulli et Sallusti personis tributao. Pragae—Lipsiae 1881. 8..........................LKS. 4.
556. — Bellum Catilinae, bellum Jugurtbinum und Reden u. Briefe aus den
Historien. Zum Schulgebrauche lierausg. von August Scheindler. 2. Aufl.
Wien u. Prag 1891. 8...........................................................LKS. 5.
557. — Bellum Catilinae, bellum Jugurtbinum, orationes et epistulae ex Ilistoriis
excerptae. Für den Scbulgebrauch erklärt von Theodor Opitz. Leipzig 1894,
1895 u. 1897. 8................................................................LKS. 6.
558. — Bellum Catilinae, bellum Iugurlhiumn, ex Ilistoriis quae exstant orationes
et epistulae. Nach der Ausgabe von Linker-Klimscha für den Scbulgebrauch bearbeitet von Franz Perschinka. Wien 1902. 8. (v dvojnem izvodu). . . LKS. 7.
559. — Catilinaria et Jugurthina bella. Editio stereotypa. Parisiis, anno IX.
(1801). 6......................................................................LKS. 8.
560. — Catilina et Jugurtha. Aliorum suisque notis illustravit Rudolphus Dietsch.
Lipsiae b. 1. in 1846. 12. — 2 zvez............................................LKS. 9.
561. — Bellum Catilinao et bellum Jugurtbinum. Edid. tiuilelmus Peez. Buda-
pest™ 1889. 8. (v dvojnem izvodu)..............................................LKS. 10.
562. — Bellum Catilinae. Scludarum in usum recogn Gustavus Linkerus. Edi-
tionem secundam curavit Philippus Klimscha. Vindobonao 1888. 8. . . . LKS. 11.
563. — De coniuratione Catilinae liber. Pro četbu š kol n f upravil Fr. Krsek.
V	Praze 1895. 8..............................................................LKS. 12.
564. — Bellum Catilinao. lierausg. von Carl Stegmauu. Text und Erklärungen.
Leipzig 1895 und 1896. 8. — 2 zvez.............................................LKS. 13.
565. — Jugurtha, ex Ilistoriis, quae extant, orationes et epistulao. Scholarum
in usum recogn. Gustavus Linkerus. Vindobonae 1857 . 8.........................LKS. 14.
566.	— Bellum Jugurtbinum. Zum Schulgebrauche	herausg. von	August
Scheindler. 2. Aufl. Wien u. Prag 1894. 8...................................LKS.	15.
567.	— Schülerkommentar zu . . . Schriften. Für den	Scbulgebrauch	herausg.
von Gustav Müller. 3. Aufl. Wien 1903. 8....................................LKS.	16.
568. L. Ann. Sencca, Tragoediae ex recensione societatis Bipontinae aliorumquo.
Norimbergae 1797. 8............................................................LKSo. 1.
569. C. Suetonius Tranquillus, Quae supersuut omnia. Recens. Carolus Ludovicus
Roth. Lipsiae 1871. 8..........................................................LKSu. 1.
570. Cornelius Tacilns, Opera. Recogn., emendavit, supplemontis explevit Gabriel
Brotier. Tom. I.—IV. Manuhemii 1780—1781. 8. — 2 zvez..........................LKT. 1.
571. — Operum quae supersunt. Emendavit et scholarum in usum illustravit
Nicolaus Bachius. Vol. I. et II. Lipsiae 1834 et 1835. 8. — 2 zvez. . . . LKT. 2.
572. — Opera quao supersunt ad fulem codicum Mediceorum ab Jo. Georgio
Baitero denuo excussorum cetororumquo optimorum librorum	recensuit
atquo interprotatus cst Jo. Gaspar Orellius. Vol. I. et II. Turici, Londinii, Amstelodami 1846 et 1848. 8.- 2  ..............................................LKT. 3.
573. — Opera quae supersunt. Ex rocognitiono Caroli Halmii.
Tom. prior Annales continons. Lipsiae 1850. 8..........................LKT. 4.
Tom. posterior Historias et libros minores continons. Lipsiae.
a.) 1852. 8............'........................•..................LKT. 4.
ß.) 1855. 8........................................................LKT. 5.
574. Cornelius Tacitus, Libri qui supersunt.
Tom. prior Anuales cont.inons. Iterum recogn. Carolus Halm.
a.) 18R3. 8.......................................................LKT.	6.
ß.) 1872. 8......................................................LIvT.	7.
Tom. posterior Historias et libros minores contineus. Tertium rccogn.
Carolus Halm. Lipsiae 187-1. 8...............................................LKT.	7.
575. — Opera. Edid. Fridericus Haase. Vol. I. et II. Editio stereotypa. Lipsiae
1855. 8. — 2 zvez...................................................................LKT.	8.
576. — Die Annalen. Schulausgabe von A. Draeger. I. Bd. (Buch I—VI).
6.	Aufl.	von Ferd. Becher.	Leipzig	1894	und	1835.	8.	— 2	zvez. II.	Bd.
(liuch	XI— XVI). 4. Aufl.	von	Ferd.	Becher.	Leipzig	1899. 8.-2 zvoz.	.	LKT.	9.
577. — Ab excessn divi Augusti I—VI et XI—XVI. Erklaert von Karl Nipperdey.
2.	Aull. Berlin 18 5 und 1*57. 8...................................................LKT.	10.
578. — Opera quao supersunt. Ilecens. Joannes Müller. Vol. I. libros ab excessu
divi Augusti continens. Pragae 1884. 8	..............................LKT.	11.
579. — Ab excessu divi Augusti libri qui supersunt. Scholarum in usum edid.
Ignatius Prammer. Pars prior. Libri I—VI. Pars posterior. Libri XI—XVI. Vindobonae 1888. 8. — 2 zvez........................................................LKT.	12.
580. — Ab excessu divi Augusti libri I —III. Scholarum in usum recens. Robertus
Noväk. Pragae 1890. 8...............................................................LKT.	13.
581. — Ab excessu divi Augusti (Annalium) libri I—VI. Edid. Geyza Nömethy.
Budapestini 189i. 8.................................................................LKT.	14.
582. — Die Annalen. Ilerausg. von Johann Müller. Für den Schulgebrauch
bearbeitet von A. Th. Christ. 1. Bd. (Ab. exc. d. Aug. I—VI.) Tiberius.
Wien u. Prag 1895. 8................................................................LKT.	15.
583. — Annalen in Auswahl und der Bataveraufstand unter Civilis. Herausg.
von Carl Stegmann. Text und Kommentar. Leipzig 1897 und 1899. 8. —
2 zvoz..............................................................................LKT.	16.
584. — Germania. Agricola. Dialogus de oratoribus. Ex recognitione Caroli
Halmii. Lipsiae.
a.)	1851.	8................................................................LKT.	17.
ß.)	1855.	8.................................................................LKT.	18.
585. — Germaniac, Agricolae, Historiarum epitoma. In usum scholarum con-
cinnavit Aloisius Capellmann. Edi curavit Richardus Aloisii filius Capell-
mann. Vindobonae 1867. 8. («Historij» v	knjižici	ni!)........................LKT.	19.
586. — Historiarum libri qui supersunt. Schulausgabe von Carl Ileraeus. 1. Bd.
(Buch I und II). 4. Aufl. Leipzig 1885. II. Bd. (Buch III—V;. 4. Aufl., besorgt von Wilhelm Ileraeus. Leipzig 1899.	8.- 2 zvez............................LKT.	:0.
587. — Agricola. Ex Wcxii recensione recogn. et perpetua annotatione illustravit
Fridericus Kritzius. Berolini 1859. 8...............................................LKT.	21.
588. — Das Leben des Julius Agricola, Lateinisch und deutsch von Adolf
Bacmeister. Stuttgart 1872. 8.......................................................LKT.	22.
589. — Agricola. Ilerausg. von Oskar Altenburg. Text und Erklärungen. Loipzig
und Berlin 1904. 8. — 2 zvez........................................................LKT.	23.
590. — Germauia. Edid. et quao ad ros Germanorum pertinere videntur e reliquo
Tacitino opere excerpsit Jacobus Grimm.	Gottingao	1835. 8....................LKT.	24.
691.	— Germania. Scholarum in usum edid. Ignatius Prammer. Vindobonae
1889. 8.............................................................................LKT.	25.
592.	— Germania. Für den Schulgebrauch erklärt von Eduard Wolff. Loipzig
1896. 8.............................................................................LKT.	26.
593. Cornelius Taoiliis, Dio Germania. Herausg. von Joliannes Müller. Für den
Schulgebraucli bearbeitet von A. Th. Christ. Wien u. Prag 1897. 8. . . . LKT. 27.
594. — Germania. Herausg. von Oskar Altenburg. Text lind Erklärungen.
Leipzig u. Berlin. 1903. 8. — 2 zvez.............................................LKT. 28.
595	— Scliüler-Commentar zu . . . historischen Schriften in Auswahl. Herausg.
von A. Weidner. Wien	u. Prag	1897.	8......................................LKT.	29.
596.	P. Tt'l'entius, Comoediae.	Recens. Alfredus Fleckeisen. Lipsiae a. 1858. 8. . LKTe. 1.
597. P. Vcrgiliiis Maro, Bucoiica, Georgica et Aeneidos libri XII. Oder llirton-
Wirthschaffts- und Ilelden-Gediclite mit teutschen Anmerckungen ... erkläret ete. Nürnberg, Wien an. 1738. 8...........................................LKV. 1.
598. — Bucoiica, Georgica, et Aeneis. Editio stereotypa. Purisiis, anno VI.(1798.)6.
(v dvojnem izvodu)...............................................................LKV.	2.
599.	— Opera. Utini b. 1...............................................................LKV.	3.
600.	—	Opera, cum interpretatione, et nonnullis notis Caroli Ruaei toinulus II.
Complectitur VII libros priores Aeneidos.	b.	k.	b.	1.	8....................LKV.	4.
601.	—	Opera. Ad optiinorum librorum lidetn edid., perpetua et aliorum et.sna
adnotationo illustravit, dissortationem de Vergilii vita et carminibus atque indicem rerum locupletissimum adiecit Albertus Forbiger. Editio quarta.
Lipsiae 1872—1873, 1875. 8. — 3 zvez.............................................LKV.	5.
602.	—	Gedichte. Erklärt von Th. Ladewig. 8. (6.) Aufl. von Carl Schaper.
Berlin 1876 u. 1877, 1886. 8.....................................................LKV.	6.
603.	—	Aeneis nebst ausgewählten Stücken dor Bucoiica und Georgica. Für
den Schulgebraucli herausg. von W. Klouček. Prag. Wien. Leipzig. (Wien,
Leipzig.)
a.) 4. Aufl. 1901. 8......................................................LKV.	7.
ß.) 5. Aufl. 1904. 8......................................................LKV.	8.
604.	—	Aeneis. Mit Wort- und Sacherläuteruugen herausg. von E. Th. Hohler.
Wien 1826—1827. 8.- 2 zvez.......................................................LKV.	9.
605.	—	Aeneis. Ad optima exernplaria recogn. et in usum scholarum edid.
Georg Aenotheus Koch. Editio stereotypa. Lipsiae 1850. 8. (v dvojnem izvodu'..........................................................................LKV.	10.
606.	—	Aeneis. Scholarum in ustim edid. W. Klouček. Pragae 18^6. 8.	...	LKV.	11.
607.	—	Aeneis. Edid. Geyza Nemethy. Biulapestiui 18H9. 8............................LKV.	12.
608.	—	Aeneidos epitome. Accedit ex Georgicis et Bucolicis delectus. Scholarum
in usum edid. Emanuel Iloffmann. Vindobonae,
a.) Editio tertia. 1856. 8................................................LKV.	13.
ß.) Editio retractata. 1889. 8............................................LKV.	14.
y.) 5. Abdruck der 2. Aufl., vermehrt durch eine Einführung in dio Lectüro Virgils und eine Erklärung dor Eigennamen. Wien 1901. 8..................................................................LKV.	15.
609.	—	Carmina selecta. Für den Schulgebraucli herausg. von Josef Golling.
Wien 1893. 8. (v dvojnem izvodu).................................................LKV.	16.
610.	—	Äneiclo in Auswahl. Herausg. von Martin Fickelscherer. Text u. Kom-
mentar. 2. Aufl. Leipzig (Leipzig u. Berlin) 1900. — Ililfsheft. Leipzig 1896.
8. — 3 zvez......................................................................LKV.	17.
611.	—	Schülorkommentar zu . . . Äneis in Auswahl. Für den Schulgebraucli
herausg. von Julius Sander. 1. Aufl. (2. Abdruck).	Wien 1903. 8..................LKV.	18.
612.	—	Schulkommentar zu einer Auswahl aus . . . Bukolika und Georgika. Im
Anschluß an die Ausgaben von J. Golling und W. Klouček. Von J. Golling.
Wien 1906. 8. (v dvojnem izvodu..................................................LKV.	19.
GIB. S. Aurelius Victor, Do viris illustribus urbis Romae. Mit deutsch-böhmischen Erläuterungen, Sacherklärungen, besondern grammatischen Anmerkungen etc. von Ignaz Seibt und Norbert Wauiek. Prag 1830. 8....................................LKVi.	1.
b) Po raznih izvirnikih sestavljena berila (antologije, krestomatije).
614. Chrestomathie, aus lateinischen Classikern. Zur Erleichterung und Förderung
des Übersetzens aus dem Stegreife zusammengestellt von J. ltappold.
2.	Aufl. Wien 1901. 8.............................................................LCh.	1.
615. — aus Cornelius Nepos und Q. Curtins Rufus. Mit erklärenden Anmer-
kungen herausg. von J. Golling. Wien 1903. 8.......................................LCh.	2.
616. — Komontar h Gollingovi izdaji Kornelija in Kurcija za 3. gimnazijski
razred. Sestavil Anton Jeršinovič. b. k. 1904. 8...................................LCh.	3.
617. Conciones et orationes ex hi stori cis Latinis excerptae. Opus recognitum
recensitumque in usum scholarum Hollandiae et Westfrisiae. Venetiis 1709.12.LKPh. 1.
618. llistoria antiqua — usque ad Caesaris Augusti obituin libri XU. Locis ex
Scriptorilni8 Latinis excerptis contexuit et scholarmn in usum edid. Emanuel Iloffmann. Vindobonae.
a.) Editio sexta. 18K0. 8....................................................LCh.	4.
ß.) Editio septima. 1861. 8..................................................LCh.	5.
f.) Editio retractata passimque immutata. 1880. 8............................LCh.	6.
619. Lateinisches Lesebuch aus Cornelius Nepos und Q. Curtius Rufus. Herausg.
von Johann Schmidt. 3 Aull. Wien 1903. 8............................................LCh.	7.
620. Loci communes sententiosorum versuum ex Tibiil. Propert. et Ovidio ä Jo-
hanne Murmelio collecti. Accesserunt Friderici Taubmanni sententiae et, li-
bellus motricus, opera et studio M. Heuningi Brosenii. Lipsiae, anno 1689. 8. Pdg.	16-
621. Memorabilia Alexandri Magni et aliorum virorum illustrium selectaeque
fabulae Phaedri. In usum scholarum ediderunt C. Schmidt, 0. Gehlen. Vindobonae.
a.) 1. Aufl. b. 1. (1865V) 8. (v dvojnem izvodu).............................LCh.	8-
ß.) 6'. Aufl., besorgt von Josef Golling. Wien 1894. 8.
(Fedrovib basni tu ni več.)...............................................LCh.	9.
622. N<‘l>0s plenior. Lateinisches Lesebuch für die Quarta der Gymnasion und
Realschulen von Ferdinand Vogel. Berlin 1873. 8....................................LCh.	10.
623. Tirocininm poeticum. Erstes Lesebuch aus lateinischen Dichtern. Für die
Quarta von Gymnasien zusammengestellt und mit kurzen Erläuterungen versehen von Johannes	Siobelis.	Leipzig.
a.) 1.	Aufl.	1852.	8.......................................................LCh.	11.
ß.) 6.	(5.?)	Aufl.	1863.	8.	(v	dvojnem izvodu)............................LCh.	12.
Y.) 7.	Aufl.	1865.	8.......................................................LCh.	13.
624. Urbis Romae viri illustres a Romulo ad Augustum von Lhomond. Über-
arbeitet und mit einem Wörterbuch versehen von C. Holzer. Stuttgart.
a.) 5. Aufl. 1871. 8.........................................................LCh.	14.
ß.) 6. Aufl. 1874. 8.....................................;...................LCh.	15.
c) Iz raznih izvirnikov nabrani pregovori in reki.
625. Pliilippi Ferd., Lateinisch-deutsche Sprechübungen. Ein praktisches Hilfs-
buch zur Einübung der lateinischen Konversationssprache. II. Abtli. (str. 108):
Die wichtigsten und gebräuchlichsten lateinischen Sprüchwörter. Leipzig
1827. 8................................................................................ LPr.	1.
626.	Spiritus Lenis, Varia. Eine Sammlung lateinischer Verse, Sprüche und Redensarten. Augsburg 1879.	8................................................... LPr.	2.
(527. Szelinski Victor, Nachträge und Ergänzungen zu Otto, die Sprichwörter und sprichwörtlichen Redensarten dor Römer, lnaugural-Dissertation. Jona 1892. 8................................................................................  LPr.	3.
3.	\ovo-latinci.
628. Selecta Patrum sociotatis	Jesu carmina. Gcnuao 1747. 8.............................. Lt.	1.
629. Mathias Casimir SarMevius, Odarum liber secundus et odartim selectarum
liber tertius. (Des Mathias Casimir Sarbiovius Oden. II. Buch und aus dem dritten Buche.) b. k. 1). 1. 8. (Pravega naslova ni.)............................. Lt.	2.
630. Selecta o Marci Antonii M ure ti aliorumque recentiorum operibus duce libro
Zumptii longe utilissimo qui inseriptus est: Aufgaben zum Übersetzen aus dem Deutschen ins Lateinische. (Edit. V. Berol. 1844.) Editio tertia. Lipsiae
1845.	8. (Gl. št. 807.)......................................................... Lt.	3.
3.	Pripomočki,
a)	Prestave.
631. C. J. Cäsar, Denkwürdigkeiten dos gallischen Kriegs. Uebersetzt von Anton
Baumstark. Stuttgart.
a.) vseh 8 kniipr skupaj. 2. (3., 1. in — 8. knjiga — 2.) Aufl. 1851.
1855. 1838 in 1855. 8.................................................. LÜ.	1.
ß.) 8. knjiga posebej: 1. Aufl. 1838. 8.................................... LÜ.	2.
632.	— Momoiren über den gallischen Krieg. Deutsch von H. Köchly und
W. Rüstow. Stuttgart.
«.)	2. Aufl.	1862. 8..................................................... LÜ.	3.
ß.)	3. Aufl.	1866. 8..................................................... LÜ.	4.
633.	— Denkwürdigkeiten des Bürgerkriegs. (Krieg in Alexandria. Krieg in
Afrika. Spanischer Krieg. Bruchstücke. Kurze Äußerungen.) Übersetzt von Anton Baumstark. Stuttgart.
/ a.) 1. Aufl.	8.	\	..	/.................... LÜ.	2.
knjlga	l ß.) 2. Aufl.	8.	j brßZ naslovn°Sa hsta	(.................... LÜ.	5.
II. knjiga in III. knjiga do vštetega cap. 56.: 1. Aufl. 1839. 8 (v dvojnem izvodu).........................................................LÜ.	2.	in	5.
III. knjiga — od cap. 57. dalje, na to pa: Krieg in Alexandria,
Krieg in Afrika. 1. Aufl. 1839. 8...................................... LÜ.	5.
in: Spanischer Krieg, Bruchstücke itd. 1. Aufl. 1840. 8.................... LÜ.	5.
634.	— Memoiren über den Bürger-Krieg. Deutsch von II. Köchly. Stuttgart.
1868. 8........................................................................... LÜ.	3.
635. M. T. Cicero, Abhandlung über die menschlichen Pflichten in drey Büchern
aus dem Lateinischen übersetzt von Christian Garvo. Wien 1787. 8.	. .	LÜ.	6.
636.	— Philosophische Werke. 2.-7. Th. Übersetzt von Job. Jakob Ilottinger,
C. A. G. Schreiber, C. V. Kindorvater, C. G. Tilling. Wien 1802. 8. — 6 zvez.
(1. dela ni; gl. št. 456.)	 LKCi.	39.
637.	— Tusculancn, übersetzt und erklärt von Raphael Kühner. 2. Aufl. Stutt-
gart 1866. 8...................................................................... LÜ.	7.
638.	— Der Redner und von dor besten Rednergattung, übersetzt von C. A. Me-
bold. Stuttgart 1827. 8........................................................... LÜ.	8.
639.	— Izabrani govori. Prcveo i uvodom popratio Adolfo Veber. Zagreb 1886. 8,	LÜ.	9.
640. Q. Curtius Rufus, Von dem Leben und den Thaten Alexanders des Großen,
übersetzt von Aloys Rainer. Mit Johann Freinsheims Ergänzungen und
mit erläuternden Anmerkungen begleitet. Wien 1838. 8. — 2 zvez.	.	.	.	LÜ. 10.
641. — Von den Thaten Alexanders des Großen. Verdeutscht von Johannes
Sicbelis. Stuttgart 1860. 8.................................................... LÜ.	11.
642. — L. Ann. Florus, Abriß der römischen Geschichte. Ueborsetzt von Wil-
helm Matthäus Pahl. Stuttgart 1835. 8.......................................... LÜ.	12.
643. Q. Iloratius Flaccus, Sämmtliche Werke. I. Bd. Die Oden (Epoden und
Carmen saeculare). Übersetzt von Karl Wilhelm Ramler und M. Jakob Friedrich Schmidt. — II. Bd. Satyren, III. Bd. Briefe. Übersetzt von C.
M. Wieland. Wien 1800. 8. — 3 zvez. (Gl. št. 482.).............................LKH.	3.
644. — Deutsche Ueborsetzung der Tauchnitzer Loipzigor Stereotyp-Ausgabe
nach Johann Heinrich Voß. Grätz 1827 (1828 V), 8............................... LÜ.	13.
645. — Oden (u. Epoden), übersetzt von Johann Heinrich Voß. Wien u. Triest
1817 — 1819. 8.-3 zvez. (Gl. št. 495.).............................................. LKH.	18-
646. — Oden und Epoden im Versmaß der Urschrift übersetzt und mit Ein-
leitung und Anmerkungen begleitet von Gustav Ludwig. 2. (1.) Aufl.
Stuttgart 1869 und 1853. 8..................................................... LÜ.	14.
647. — Satiren, übersetzt und erläutert von Wilhelm Ernst Weber. Stutt-
gart 1854. 8................................................................... LÜ.	14.
648.	— Briefe, im Versmaß der Urschrift übersetzt und erläutert von Wilhelm
Ernst Weber und Wilhelm Sigmund Teuffel. Stuttgart 1853. 8..................... LÜ.	14.
649.	_ Die Episteln. Lateinisch und deutsch etc. von F. S. Feldbausch.	Leipzig
u. Heidelberg 1863. 8. (Gl. št. 498.)............................................... LKH.	21.
650. — Do arte poetica liber, quem . . . vernaculo Germanorum versu reddidit
Simeon Carolus Machaček. Pragao 1827. 8. (Gl. št. 499.)........................LKII.	22.
651. T. Livius, Römische Geschichte, übersetzt von C. F. Klaiber. Stuttgart
1827 — 1830, 1832 und 1835. — 6 zvez........................................... LÜ.	15.
652. M. Valerius Messala Corvinus, Das Geschlecht des Octavianus Augustus
nebst einem Abrisse der Regierungsgeschichte Roms, L. Ampelius, Unterricht über die wissenswürdigsten Dinge, und S. Rufus, Abriß der römischen Geschichte, übersetzt von Friedrich Iloffmann. Stuttgart 1830. 8	.	.	.	.	LÜ. 12.
653. Cornelius Nepos, Biographien berühmter Feldherren. Uebersetzt von Michael
Feder. W’ien 1805. 8. (Gl. št. 516.)...........................................LKN.	2.
654.	_ Lohen ausgezeichneter Feldherren, übersetzt von Johanih Dehlingcr.
Stuttgart.
a.) 1. Aufl. 1830. 8................................................... LU.	12.
ß.) 2. Aufl. 1842. 8. (Tu manjka v prvi izdaji ohranjeno «Chrono-
logio zu Cornelius Nepos».)........................................ LÜ.	16.
655.	— verdeutscht von Johannes Siebelis. 2. Aufl. Stuttgart 1860. 8................ LÜ.	17.
656. P. Ovidius Naso, Verwandlungen, übersetzt von Heinrich Christian Pfitz.
Stllttgart	.	r	a.)	1.	Aufl.	1833.	8...................... LÜ.	18.
I.,	II.	in	III.	knjiga	^	ß'	g	Aufl	18(J0	8...................... LÜ.	19.
(	a.)	1.	Aufl.	1833.	8..................... LÜ.	20.
IV., V., VI.	in	VII.	knjiga	j	^	2	Aufl	lg&3	g...................... LÜ.	19.
(	a.)	1.	Aufl.	1833.	8..................... LÜ.	20.
Vlil., IX., X. in XI. knjiga	j	^	2	Aufl	lg5(.	g........................... LÜ.	19.
, ..	r	a.)	1.	Aufl.	1833.	8........................... LÜ.	20.
XII., XIII. in XIV. knjiga	j	^	g	Aufl	lg&3	g........................... LÜ.	19.
XV. knjiga. 1. Aufl. 1833. 8. (v dvojnem izvodu)....................................LÜ-	20.	in	19.
657. P. Ovidius Naso, Festkalender, metrisch übertragen, mit Inhalts-Anzeigen
und Anmerkungen von K. P. Metzger. 1.—5. Bdchn. Stuttgart, 1838 und
1847. 8.- 5 seš...................................................................... LÜ.	21.
658. — Bücher aus dem Pontus, im Vorsmaß der Urschrift übersetzt von
II. Wölffel. Stuttgart 1858. 8. — 2 zvez......................................... I-Ü. 22.
659. — Die Horoiden, nebst den drei Briefen des A. Sabinus; im Versmaß des
Originals übersetzt von E. F. Mezger (!). Stuttgart 1855. 8.......................... LÜ.	23.
660. — Die Bücher der Klage (Tristia), im Versmaß der Urschrift übersetzt
von H. Wölffel. Einleitung und Buch I —III. Stuttgart 1857. 8....................LÜ. 24.
661. — Liehes-Elegieen, metrisch übersetzt von W. Hertzberg. Stuttgart 1854. 8.	LU. 25.
6G2. — Kunst zu lieben, metrisch übersetzt von W. Hertzberg. Stuttgart 1854. 8.	LU. 26.
663. — Heilmittel gegen die Liebe und Schönheitsmittel, metrisch übersetzt
von W. Hertzberg. Stuttgart 1855. 8..................................................  LÜ.	27.
664.	L’liädrus, Augusti libertus, Aesopische Fabeln. Aus	dem Lateinischen	metrisch
übersetzt von Johann Paul Sattler. Wien 1802.	8. (Gl. št. 548.)..............LKPh.	3.
665. C. Sallnstins Crispus, Werke. Dio Verschwörung des Gatilina. Der Krieg
gegen Jugurtha. Uebersetzt von Heinrich Ruckgabor. Stuttgart 1841. 8. .	LÜ. 28.
666. — Werke, übersetzt und erläutert von C. Cleß. I. Bdchn. Dor Krieg gegen
Jugurtha. II. Bdchn. Dio Verschwörung Catilinas und Bruchstücke aus
den Geschichtsbüchern. Stuttgart 1855 und 1856. 8.- 2 zvez........................... LÜ.	29.
667. — Knjiga o Catilininoj uroti. Knjiga o Jugurthinom ratu. Preveo i uvodom
popratio Adolfo Veber. Zagreb 1882. 8................................................ LÜ.	30.
668. Dio römischen Satiriker. Für gebildete Leser übertragen und mit den
nöthigen Erläuterungen versehen von Heinrich Diintzer. Braunschweig
1846.	8............................................................................ LÜ.	31.
669. — Cornelius Tacitus, Werke, übersetzt von H. Gutmann.
I. Abth. (nekoliko pomanjkljiv oddelek): Agricolas Leben, Germanien,
Gespräch über den Redner, Geschichtsbücher. Stuttgart 1831. (?) 8.	LU. 32.
II. Abth.: Jahrbücher. Stuttgart
f a.) 1. Aufl. 1834. (?) 8.	LÜ. 32.
I. knjiga in II. knj.ga - do vštetega cap. 40. j ß } g Aufl 18&. g	LÜ 33
II. knjiga — od cap. 41. dalje in vsa III. knjiga. 1. Aufl. 1834. 8.
(v dvojnem izvodu) .................................................LÜ.	32.	in	33.
IV,—VI. in XI —XIII. knjige. 1. Auil. 1837 . 8. (v dvojnem izvodu) LÜ. 32. in 33. XIV.—XVI. knjigo. 1. Aufl. 1840. 8. (v dvojnem izvodu) .... LÜ. 32. in 33.
670. — Das Leben des Julius Agricola. Uebersetzt von Adolf Bacmoister.
Stuttgart 1872. 8. (Gl. št. 588.)....................................................LKT.	22.
671. — Manja djela. Razgovor o govornicima. Agrikola. Germanija. Preveo,
uvod napisao i bilješko dodao Milivoj Ši'opel. Zagreb 1889. 8........................ LÜ.	34.
672. P. Terentius, Die Lustspiele. Deutsch in den Versmaßen der Urschrift von
J. J. C. Donner. Leipzig u. Heidelberg 1864. 8....................................... LÜ.	35.
673. P. Virgilius Maro, Aenois. Deutsch in der Versweise der Urschrift von
Wilhelm Binder. 2. Aufl. Stuttgart 1862. 8........................................... LÜ.	36.
b)	Slovarji.
«)
(137.) Heerdegen F., Latoinische Lexikographie. (Handbuch der klass. Altertums-Wissenschaft . . . lierausg. von Ivan Müller, II. Bd., 2. Aufl. München 1890. 8. pag. 608—635 und pag. 932—936)..............................................................Kl’h.	1,
674. Billorbeck Julius, Vollständiges Wörterbuch zu den Lebensbeschreibungen
des Cornelius Nepos, auf’s neue durchgesehen von G. Ch. Crusius. 10. Aufl. Hannover 1852. 8..............................................................
675. Bischof! Joann. Michael, Novus synonymorum epithetorum et phrasium poeti-
carum thesaurus Latino-Germanicus. Francofurti ad Moenum,
a.) 1752. 8............................................................
ß.) 1768. 8............................................................
676. Boctticher Guil., Lexicon Taciteum sive de stilo C. Cornolii Taciti, prae-
missis de Taciti vita, scriptis ac scribendi gonere prolegomenis. Berolini 1830. 8.......................................................................
677. Kichert Otto, Vollständiges Wörterbuch zum Cornelius Nepos, mit bestän-
diger Beziehung auf die lateinische Grammatik von Zumpt. 2. Aufl. Breslau 1849. 8...............................................................
678. — Vollständiges Wörterbuch zu den Verwandlungen des P. Ovidius Naso.
2.	Aufl. Hannover 1859. 8....................................................
679. — Vollständiges Wörterbuch zu den Schriftwerken des C. J. Cäsar und
seiner Fortsetzer. 5. Aufl. Hannover 1874. 8..................................
680. Erbe Karl, Cornelii Nepotis vitae. Für den Schulgebrauch mit . . . einem
Wörterbuch herausgegeben. Stuttgart 1887. 8. (Gl. št. 525.)...................
681. Franciscus Priscianensis, Dictionarium Ciceronianum, in quo omnia vocabula
Ciceroniana leguntur, atque Italice explicantur. Nuperrime per Sylvestrum Ferrarium Tiranensem multis mendis purgatum. Venctiis 1744. 8.	.	.	.
682. Freund Wilhelm, Wörterbuch der lateinischen Sprache, nach historisch-
genetischen Principien, mit steter Berücksichtigung der Grammatik, Synonymik und Alterthumskunde. Leipzig 1840 —1845. 8. — 4 zvez....................
683. Frisins Johannes Tigurinus, Dictionarium Latino-Germanicum et Dictionarium
Germanico-Latinum. (Prvemu delu manjka pravega naslovnega lista, ki bi na njem bil imenovan pisatelj; na drugega dela naslovnem listu pa je pisano: Johannis Frisii Tigurini Dictionarii oder Toutsch- und Lateinischen Wörter-Buchs ander Theil. In welchem die Teutschen Wörter vorgesetzt sind. Zürich. Anno 1704. Na vrhu prve strani drugega dela je čitati: Dictionarium Germanico-Latinum, nad črko A prvega dela pa: Dictionarium Latino-Gcrmanicum.)...........................................................
684. Georges Karl Ernst, Lateinisch-deutsches und deutsch-lateinisches Hand-
Wörterbuch nach Imm. Job. Gerb. Scheller und Georg Heinr. Lünemann neu bearbeitet.
I. Lateinisch-deutscher Theil. 1. Bd. (A—J). 2. Bd. (K—Z). 12. (der neuen Bearbeitung 5) Aufl. Leipzig 1861—1862. 8. — 2 zvez. . .
II. Deutsch-lateinischer Theil. 1. Bd. (A—J). 2. Bd. (IC—Z). 11. (dor neuen Bearbeitung 5.) Aufl. Leipzig 1861. 8. 2 zvez.......................
685. Georges K. E., Lexikon der lateinischen Wortformen. Leipzig. 1890. 8. .
686. (Jolling J., Vocabular zu Schmidt-Gohlons Memorabilia Alexandri Magni
und zu Vierzehn vitae des Cornelius Nepos. 3. Aufl. Wien 1902. 8. (Gl. št. 621; oni izdaji je namenjen ta slovar.)..............................
687. — Vocabular zu ausgcwähltcn Gedichten Ovids. Im Anschluß an die Chresto-
mathien aus Ovid von J. Golling und II. St. Sedlmayer. Wien 1908. 8.	.
688. Handwörterbuch der lateinischen Sprache. Unter Mitwirkung von Fr. Lühker
und C. C. Iludemann herausg. von Reinhold Klotz. 3. Aufl. 1. Bd. (A—II).
II.	Bd. (I-Z). Braunschweig 1862. 8.- 2 zvez.................................
LW. 1.
LW. 2. LW. 3.
LW. 4.
LKN. 8. LW. 5. LW. 6. LKN. 12.
LW. 7.
LW. 8.
LW. 9.
LW. 10.
LW. 11. LW. 12.
LW. 13. LW. 14.
089. Heimchen Fricdr. Adolph, Lateinisch - deutsches und deutsch-lateinisches Schulwörterbuch.
I. Th. Lateinisch-deutsches Schulwörterbuch. Leipzig 1864. 8. (v dvojnem izvodu.)...............................................................LW.	16.
II. Th. Deutsch-lateinisches Schulwörterbuch. Leipzig 1866. 8. (v dvojnem izvodu.)..............................................................LAV.	17.
690. llintner Valentin, Kleines Wörterbuch der lateinischen Etymologie mit
besonderer Berücksichtigung des Griechischen und Deutschen. Brixen
1873. 4.............................................................................LW.	18.
691. Hinzpeter F. W., G. J. Caesaris commentarii de bello Gallico. Mit . . . einem
vollständigen	Wörterbuche. 8. Aufl. Bielefeld 1868. 8. (Gl.	št. 394.)	. .	LKC.	19.
692. Jarenka Hugo,	Schulwörterbuch zu II. St. Sedlmayers 1‘. Ovidi	Nasonis	car-
mina selecta.	Leipzig-Prag 1885. 8.........................................LW.	19.
693. Kotzurek Laur.	Job. Sarc., Lateinisch-deutsches Wörterbuch zum Gebrauche
für Gymnasien nach den besten Quellen bearbeitet. Stereotyp-Ausgabe.
Brünn b. 1. (1864?) 8...............................................................LW.	20.
694. Kraft, Friedr. K. und Forbiger M. A., Neues kleineres deutsch-lateinisches
Lexikon. Nordhausen u. Leipzig 1825. 8. (Naslovnega lista ni; vendar pove predgovor, — ki pa v njem tudi manjka nekaj, — opazko pod črto in neke opombe koncem knjige, kak je bil knjigi	napis.)...........................LW.	21.
695. Kraft Friedr. K., Deutsch-lateinisches Lexikon aus den römischen Glassikern
zusammengetragen und nach den besten neuern Hiilfsmittoln bearbeitet.
I.	Bd. (A — Jod). II. Bd. (K — Z). 4. Aufl. Stuttgart 1843 und 1844. 8. —
2 zvez. (v dveh izvodih)............................................................LW.	22.
696. Križek, Slovnik latinsko-cesky. Ke trotfmu vyddni upravil Jan Riba. V
Praze 1889. 8.......................................................................LW.	23.
697. Merguet II., Handlexikon zu Cicero. Leipzig	1905.	4...........................LW.	24.
698. Miihlmann Gustav, Handwörterbuch der lateinischen Sprache mit beson-
derer Rücksicht auf lateinische Schulen, Gymnasion und Lyceen. II. Th. Deutsch-Lateinisch. Würzburg 1845. 8................................................LW.	25.
699. — Lateinisch-deutsches und Deutsch-lateinisches Handwörterbuch zum
Gebrauch für Gymnasien, lateinische Schulen und Lyceen und für Real-und höhere Bürgerschulen bearbeitet.
I. Lateinisch-deutscher Theil. 6. Aufl. Leipzig	1862. 8...........LW.	26.
II. Deutsch-lateinischer Theil. 5. Aufl. Leipzig	1861. 8...........LW.	27.
700. Patočka Fr. in Steinmann Vil., Slovmeek (latinsko-cesky). 4. vyd. b. k.
(Prag V). b. 1.(1897 V). 8. (Gl. št. 526.)...................................LKN.	13.
701. Panly Fr., Lateinisch-deutsches Handwörterbuch für Mittelschulen. Prag
1865. 8.......................................................................LW.	28.
702. Pomei Franciscus, Flos latinitatis, ex auctorum, Latinae linguae principum,
monument.is oxcerptus, et tripartito verborum, nominum et particularum ordine, et indice, in hunc digestus libellum. Viennae	Austriae	1757.	8.	.	LW.	29.
703. Iložek J. A., Wörterbuch zu Hoffmann’s Ilistoria antiqua	und Caesar de	bello
Gallico. Wien 1863. 8.........................................................LW.	30.
704. Scheller Imman. Job. Gcrh., Lateinisches Handlexicon.
I.	Lateiniscbdeutsches Handlexicon.
a.) b. k. (Bricg?) b. 1. (1791?) 8. (Naslovnega lista	ni;	črke «Z»	jo
ohranjene le 1 stran; od „Zoe“ daljo manjka	vsega.) ....	LW.	31.
ß.) von neuem durcbgeseben .. . durch G. II. Lünemann. I. Bd. (A —L).
II.	Bd. (M-Z). 3. Aull. Leipzig 1817. 8. - 2 zvez.................LW.	32.
II.	Deutschlateinisches Handlexicon. 2. Aufl. b. k. (Brieg?) b. 1. (1796). 8.
(Naslovnega lista ni, sicer pa jo knjiga cola.).................................LW.	33.
705. Scheller Immau. Job. Gerb., Kleines lateinisches Wörterbuch, worin die
bekanntesten Wörter verzeichnet, die gewöhnlichsten Bedeutungen derselben . . . vorgotragen, auch die gebräuchlichsten Redensarten angeführt und erklärt sind. 4. Aufl. von G. II. Lünemann. Leipzig 1811.	8..............LW.	34.
706. Schmidt Johann, Wortkundo. Erklärende Anmerkungen und Wörter-
verzeichnis für Schmidts lateinisches Lesebuch aus Cornelius Nepos
und Q. Curtius Rufus. 3. Aufl. Wien 1902. 8. (Gl. št. 619.).........................LW.	35.
707. Seiht Ignaz, Germauico-Latina Phraseologia. (Deutsch-lateinische Phraseologie.)
(Gl. št. 520.).....................................................................LKN.	5.
708. Sepp P. B., Lateinische Synonyma. 4. Aufl. Augsburg 1887. 8............................LW.	36.
709. Stowasser J. M., Lateinisch-deutsches Schulwörterbuch. 2. Aufl. Prag, Wien,
Leipzig 1900. 8.....................................................................LW.	37.
710. Thesaurus linguae Latinae editus auctoritate et consilio academiarum quinque
Germanicarum etc. Vol. I. (Fase. 1—9), Vol. II. (Fase. 1 — 10), Vol. III.
(Fase. 1, 2 et 3), Vol. IV. (Fase. 1, 2 et 3). Lipsiae 1900—1907. Tem delom pripada: Index librorum scriptorum inscriptionum, ex quibus exempla adferuntur. Lipsiae 1904. 4. — 25 (= 24 -)- 1) zvez.................................LW.	38.
711. Wagner Franciscus, Universao phraseologiae Latinae corpus. b. k. b. 1.
(1738?; naslovnega lista ni.).......................................................LW.	39.
712. Walde Alois, Lateinisches etymologisches Wörterbuch. Heidelberg 1906. 8. LW. 40.
713. Weidner, Schulwörterbuch zu Cornelius Nepos. Bearbeitet von Johann
Schmidt. 2. Aufl. Wien u. Prag 1898. 8..............................................LW.	41.
c)	Slovnice, stilistike in sinonimike.
714. Bauer Friedr., Die Partikeln der lateinischen Sprache in übersichtlicher,
auf ihrer Grundbedeutung ruhender u. nach Kategorien ordnender Weise. Nördlingen 1865. 8........................................................... LG.	1.
715. Berger E., Lateinische Stilistik für obere Gymnasialclassen. 3. Aufl. Celle
1867. 8...................................................................... LG.	2.
716. Blume W. II., Praktische Schulgnunmatik der lateinischen Sprache. Mülheim
a. d. Ruhr 1856. 8........................................................... LG.	3.
717.	Biieheler Fr., Grundriss der lateinischen Dcclination. Leipzig	1866.	8.	.	.	LG.	4.
718. Elleudt Friedr., Lateinische Grammatik für die unteren u. mittleren Klassen
der höheren Unterrichtsanstalten. Bearbeitet von Moritz Soyffort. 7. Aufl.
Berlin 1867. 8............................................................... LG.	5.
719. Englmann L., Grammatik der lateinischen Sprache für Schulen. 7. Aufl.
Bamberg 1867 . 8............................................................. LG.	6.
720.	Goldbacher Al., Lateinische Grammatik für Schulen. 2. Aufl. Wien 1886.	8.	LG.	7.
721.	flolirau G. W., Lateinische Sprachlehre. Quedlinburg 1869. 8.................. LG.	8.
722.	(iraiinuatica Latina. Pars altera. Vindobonae 1822. 8......................... LG.	9.
723. lloll'mann Ern., Die Construction der lateinischen Zeitpartikeln. (Besonders
abgedruckt aus der Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien 1860. 8.
und 9. Heft). Wien 1860. 8................................................... LG.	10.
724.	— Studien auf dem Gebiete der lateinischen Syntax. Wien	1884.	8.	.	.	LG.	11.
725.	Hrovat Ladislav, Latinska slovnica za slovensko mladež. Novomesto	1874.	8.
(v trojnem izvodu)........................................................... LG.	12.
726.	Kermavner V., Latinska slovnica. V Ljubljani 1885. 8, . .  ......................... LG.	13.
727. Klotz Roinh., Handbuch der lateinischen Stilistik. Nach des Vaters Tode
herausg. von Richard Klotz. Leipzig 1874. 8.................................. LG.	14.
728. Krebs Joh. Phil., Antibarharus der lateinischen Sprache.
a.) 4. Aufl., neu bearbeitet von F. X. Allgayer. Frankfurt a. M.	1866.	8.	LG.	15.
ß.) 6. Aufl. von J. H. Schmalz. Basel 1886 und 1888. 8. —	2	zvez.	LG.	16.
729. Krüger G. T. A., Grammatik der lateinischen Sprache. (2. Aufl. der latei-
nischen Schulgrammatik von Aug. Grotefond.) Hannover 1842. 8. (v dvojnem izvodu).................................................................. LG.	17.
730. Langens Joachim, Verbesserte u. erleichterte lateinische Grammatica mit
einem paradigmatischen u. dialogischen Tirocinio. Wien 1774. 8............... LG.	18.
731. Litt t m a u ii J. u. Müller II. I)., Lateinischo Schulgrammatik für alle Classen
des Gymnasiums. 3. Aufl. Göttingen 1872 . 8........................................ LG.	19.
732. — Kleine lateinischo Grammatik. 3. Aufl. Göttingen 1874 . 8........................... LG.	20.
733. Lindsay W. M., Die lateinischo Sprache. Ihre Laute, Stämme u. Flexionen
in sprachgeschichtlicher Darstellung. Vom Verfasser genehmigte u. durchgesehene Übersetzung von Hans Nohl. Leipzig 1897. 8.......................... LG.	21.
734. Meiring M., Lateinische Grammatik. Für dio mittlern u. obern Klassen der
Gymnasien. Bonn.
<x) 1. Aufl. 1857. 8........................................................ LG.	22.
ß) 2. Aufl. 1861. 8......................................................... LG.	23.
■/) 5. Aufl. 1874. 8........................................................ LG.	24.
735. Nägelsbaeh C. Friedr., Lateinische Stilistik für Deutsche. Nürnberg.
et) 3. Aufl. 1858. 8........................................................ LG.	25.
ß) 8. Aufl. 1888. 8., besorgt von Iw. Müller................................ LG.	26.
736. Putsche C. Ed., Lateinische Grammatik für untere u. mittlere Gymnasial-
classen etc. Jena. (Weimar.)
a) 2. Aufl. 1843. 8. (Naslovnega lista ni.)................................. LG.	27.
ß) 9. Aufl. 1853. 8......................................................... LG.	28.
T) 11. Aufl. 1855. 8........................................................ LG.	29.
S) 18. Aufl. 1866. 8........................................................ LG.	30.
737. Scheindler Aug., Lateinischo Schulgrammatik. Für dio östcrroichischcn Gym-
nasien herausgegeben. Wien u. Prag 1889. 8......................................... LG.	31.
738. Schinnagl Maurus, Ausführliche lateinische Grammatik, zum Privatgebraucho
für Schüler der unteren u. oberen Grammatikal-Classen an den österreichischen Gymnasien otc. Wien 1845. 8.................................................. LG.	32.
739. — Lateinische Grammatik für Gymnasien. 3. Aufl. Wien 1862. 8. (v dvojnem
izvodu)............................................................................ LG.	33.
740. Schmidt K., Lateinische Schulgrammatik. Wien.
ct.)	2.	Aufl. 1871. 8..................................................... LG.	34.
ß.)	4.	Aufl. 1877. 8..................................................... LG.	35.
y.) 6. Aufl. 1883. 8. .  ................................................... LG.	36.
S.) 8. Aufl. 1894. 8f, unter Mitwirkung von 0. Gehlen herausg. von
V.	Thumsor............................................................ LG.	37.
741. Schmitt-Blank J. C., Lateinische Grammatik für Gelehrtenschulen. Mann-
heim 1870. 8....................................................................... LG.	38.
742. Schultz Ferd., Lateinische Sprachlehre zunächst für Gymnasien. Paderborn.
a.)	2.	Ausgabe. 1853.	8.................................................. LG.	39.
ß.)	5.	Ausgabe. 1862.	8.................................................. LG.	40.
743. — Lateinische Synonymik zunächst für die oberen Klassen der Gymnasien.
3.	Ausgabe. Paderborn 1856. 8..................................................... LG.	41.
744. — Kleine lateinische Sprachlehre zunächst für die untern und mittlern
Klassen der Gymnasien. Paderborn.
a.) 4. Ausgabe. 1856. 8................................................... Lg
ß.) 6.	Ausgabe.	1860.	8.	(v	dvojnem	izvodu).............................. 43
y.) 9. Ausgabe. 1866. 8............................................... LG	44
3.) 10. Ausgabe. 1868. 8........................................... LG	45
s.) 13.	Ausgabe.	1873.	8................................................... 4g
£.) 17.	Ausgabe.	1880.	8.................................................. 47
745. Schweizer-Sidler II. u. Surbcr Alf., Grammatik der lateinischen Sprache
I.	T. 2. Aufl. Halle a. S. 1888. 8..........................................'	LG	4g
746. Silierti M., Lateinische Schulgrammatilc. Für die untern Klassen bearbeitet.
Neu bearbeitot u. für die mittlern Klassen erweitert von M. Meiring.
16. Aufl. Bonn 1863. 8.......................................................'	LG.	49.
747. Lateinische Sprachlehre. Wien 1844. (K. 1c. Schulbücher-Verschleiß-Admini-
stration.) 8.................................................................. LG.	60.
(137.) Stolz Friedr. und Schmalz J. II., Lateinische Grammatik (Laut- und Formenlehre, Syntax u. Stilistik). (Handbuch der klass. Altertums Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, II. Bd., 2. Aull. München 1890. pag. 237 —584,
871 — 875 und 879—931). 8.....................................................KPh. 1.
748. Slrigl J., Lateinische Schulgrammatilc. Linz	a.	D. 1899. 8...................... LG.	51.
749. Vauičck Alois, Lateinische Grammatik für oesterreichischo Unter-Gymnasien.
Formenlehre. Prag 1858. 8........................................................ LG.	52.
750. Venedig Hermann, Die lateinische Formenlehre, nach den besten neueren
Latinisten bearbeitet. Wien 1845. 8. (devet izvodov.) ........................ LG.	53,
751. Zumpt C. G. Lateinische Grammatik. 10. Aufl. Berlin 1850.	8.*............. LG.	54.
d)	Vadbe in vaje v govorjenji.
752. Bleske F., Elementarbuch der lateinischen Sprache. Formenlehre, Übungs-
buch u. Vocabularium. Für die unterste Stufe des Gymnasialunterrichts bearbeitet von Alb. Müller. Hannover	1868.	8..............................Lt)b.	1.
753. Brand Eduard,	Nepossätze zur	Einübung	der	lateinischen Casuslehre.
Bielitz 1889. 8..................................................................LÜb.	2.
754. Detto A. u. Lehmann J., Übungsstücke nach Cäsar zum Übersetzen ins
Lateinische für die Mittelstufe der Gymnasien. I. T. Bearbeitet von J. Lehmann. 3, Aufl. Berlin 1902. 8..............................................LÜb.	3.
755. DiinneMer Jul. Alb., Lateinisch-deutsche u. deutsch-lateinische Ueber-
setüungsbeispiele aus klassischen Schriftstellern. 4. Aufl.	Jena 1851. 8.	. LÜb.	4.
756. Gruber Johannes, Uebungsbuch zum Uebersetzen aus dem Deutschen in das
Lateinische für Tertia in zusammenhängenden Stücken nach der Folge der syntaktischen Regeln in Zumpts Grammatik. 3. Aull. Stralsund 1855. 8. LÜb.	5.
757. (Irysar C. J., Handbuch lateinischer Stilübungen.
I.	Abtli., für die untere Stufe des Ober-Gymnasiums. 3. Ausgabe.
Köln 1854. 8...............................................................LÜb.	6.
II.	Abth., für die obero Stufe des Ober-Gymnasiums. 3. Ausgabe.
Köln 1855. 8. (v dvojnom izvodu.).........................................Lt)b.	7.
758. Harlmaiin Joseph, Studien im classischen Latein, mit deutscher Uebersetzung.
Wien 1855. 8.....................................................................LÜb.	8.
*	Mnogo slovniške tvarine najdeš v raznih „vadbah“; gl. posebno številko: 752 755, 766, 770, 779, 786, 787 in 798.
759. Hauler J., Lateinisches Uebungsbuch für die zwei untersten Klassen der
Gymnasien u. verwandter Lehranstalten.
I. Th.: Lateinisch-deutsche Uebungen.	Wien	1866.	8.....................LÜb.	9.
II. Th.: Deutsch-lateinischo Uebungen.	Wien	18:5fi.	8....................LÜb.	10.
760. — Lateinisches Uebungsbuch für die zwei untersten Klassen der Gymna-
sien u. verwandter Lehranstalten. Abtli. für das 1. Schuljahr. Wien.
«.) 5. Aufl. 1876. 8........................................................LÜb.	11.
ß.) 6. Aufl. 1878. 8........................................................LÜb.	12.
y.) 8. Aufl. 1881. 8........................................................LÜb.	13.
761. — Lateinisches Übungsbuch für die zwei untersten Classen der Gymna-
sien u. verwandter Lehranstalten. Abth. für das 1. Schuljahr. Ausgabe B
(für die Grammatik von A. Scheindler). 12. Aufl. Wien 1893. 8......................LÜb.	14.
762. — Lateinisches Uebungsbuch für die zwei untersten Klassen der Gymna-
sien u. verwandter Lehranstalten. Abth. für das 2. Schuljahr. Wien.
a )	5. Aufl.	1876.	8......................................................LÜb.	15.
ß.)	6. Aufl.	1879.	8......................................................LÜb.	16.
r.)	7. Aufl.	1881.	8......................................................LÜb.	17.
8.) 8. Aufl. 1883. 8..................................................... . LÜb. 18.
763. — Aufgaben zur Einübung der lateinischen Syntax in einzelnen SUtzen u.
zusammenhängenden Stücken.
I. Th. Casuslehre. Wien 1874. 8................................................LÜb.	19.
II. Th. Moduslehre. Wien 1875. 8...............................................LÜb.	20.
764. — Lateinische Stilübungen für die oberen Classen der Gymnasien u. ver-
wandter Lehranstalten.
I	Abth. Text u. Vorübungen für die 5. u. 6. Classo. Wien.
a.)	2. Aufl.	1881.	8......................................................LÜb.	21.
ß.)	3. Aufl.	1884.	8. — 2 zvez.............................................LÜb.	22.
II.	Abth. Text u. Vorübungen für die 7. u. 8. Gasse. 2. Aufl. 1884.
8. — 2 zvez.................................................................LÜb.	23.
765. — Lateinische Stilübungen für die oberen Klassen der Gymnasien. 6. Aufl.,
neu bearbeitet von Josef Dorsch u. Josef Fritsch. Wien	1907.	8............LUb.	24.
766. Hühl Fr., Lehrbuch für den ersten Unterricht im	Latein	an	Gymnasien
u. Realgymnasien. Brüx 1876. 8.....................................................LÜb.	25.
707.	— Uebungsbuch für den Lateinunterricht in den unteren Klassen der
Gymnasien. I. Th. Für die I. Classo. Wien 1878. 8..................................LÜb.	26.
768. Kiiuufh Hermann, Übungsstücke zum Übersetzen in das Lateinische. 4. Aufl.
Wien 1902. 8.......................................................................LÜb.	27.
769. Kornitzer Alois, Lateinisches Übungsbuch für Obergymnasien. Wien-Leipzig
1907. 8............................................................................LÜb.	28.
770. Krebs Joh. Phil., Anleitung zum Lateinischschreiben in Regeln unn Bei-
spielen zur Uebung. 11. Aufl. Frankfurt a. M. 1860. 8. (v dvojnem izvodu)............................................................................LÜb.	29.
771. Krenser Ant., Übungsbuch zum Übersetzen aus dem Deutschen ins Latei-
nische im Anschluss an die zumeist gelesenen Schriftsteller für die oberen Klassen der Gymnasien. Glogau b. 1. 8..............................................LUb.	30.
772. Lumb, Uebersetzungs-Uebungen der I. Grammatikal-Classe. I. Th. (brez
naslovnega lista): Uebungen. — II. Th.: Schlüssol (t. j. prestava vseli vaj
I.	dela). 8. (Napis knjigi so razvidi iz opomb pod besedilom in iz naslova drugemu delu: II. Theil, oder Schlüssel zu den vorausgehendon Ueber-setzungs-Uebungen der I. Grammatikal-Classe.)......................................LUb.	31.
773. Lateinische Lectionen für Anfänger, ((rl. št. 747.; k oni slovnici namreč
spada to latinsko berilo.)....................................................................................... LG.	50.
774.	Lateinische u. deutsche Lectionen für Anfänger mit grammatischen Erklä-
rungen. 3. Heft. Naturgeschichte. I. Kap. Einrichtung des Weltgebäudes.
Wien u. Triest 1823. 8...........................................................................................LÜb.	32.
775.	Meiring M., Uebungon zur lateinischen Grammatik für die mittlern Klassen
der Gymnasien, Real- u. höhern Bürgerschulen. I. Abth. Bonn 1863. 8. .	LÜb.	33.
776.	Neubauer Engelbert, Lateinisches Übungsbuch für die 1. Classo der Gym-
nasien. Wien 1889. 8.............................................................................................LÜb.	34.
777.	Pliili|>])i Ford., Lateinisch-deutsche Sprechübungen. Ein praktisches Ililfsbuch
zur Einübung der lateinischen Conversationssprache. Leipzig. 1827. 8.	.	LPr.	1.
778.	Pirig J., Abiturienten-Vorlagen u. Klassenarbeiten für Prima zum Über-
setzen ins Lateinische im Anschluss an die Lektüre. Glogau b. 1. (1899?)	8.	LÜb. 35.
779. R&clie S. G., Elementarwerk der lateinischen Sprache. Breslau 1821. 8.	.	LÜb. 36.
780.	Riss Josef, Cvičebnii kniha ku pfoklddanl z jazyka českiSho na jazyk latinskj.
Po tfidu 7. a 8. gymnasijnf sestavil. Druhd vydiinf. V Praze 1884 . 8. . .	LÜb.	37.
781.	Rožek Job. Alex., Lateinisches Lesebuch für die unteren Classen der Gymnasien.
I. Tb. Wien.
a.) 3. Aufl. 1869. 8.................................................................................LÜb.	38.
K tej izdaji spada: Wörter-Verzeichnis zu Rozek’s lateinischem
Lesebuche. I. Th. 3. Aufl. Wien. 1871. 8..........................LÜb.	39.
ß.) 4. Aufl. 1872. 8.................................................LÜb.	39.
II. Th. 2. Aufl. Wien 1868. 8. (v dvojnem izvodu)........................LÜb.	40.
782. — Übungsbuch zum Übersetzen aus dom Deutschen in’s Lateinische. I. Th.
Casuslehre. Wien 1863. 8....................................................................................LÜb.	41.
783. Scliinnagl Maurus, Practische Anwendung der lateinischen Sprachlehre in
einzelnen Sätzen u. zusammenhängenden Aufgaben. Zum Privat-Gebraucho für Schüler der unteren Grammatical-Classen	an den	österreichischen	Gymnasien. I. Grammatical - Classe.	I.	und	II.	Sem.	2.	Aufl.	Wien	1846	und
1847.	8.- 2 zvez...........................................................LÜb.	42.
784. — Practische Anwendung der lateinischen Sprachlehro in einzelnen Sätzen
u.	zusammenhängenden Aufgaben. Zum Privat-Gebrauche für Schüler der unteren Grammatical-Classen an den österr. Gymnasien. II. Grammatical-Classe. I. Sem. 2. Aufl. Wien 1848. 8.......................................LÜb.	43.
785. — Practische Anwendung der lateinischen Sprachlehre in einzelnen Sätzen
u.	zusammenhängenden Aufgaben. Zum Gebrauche für Schüler der 1. u.
2.	Gymnasial-Classe. I. Gymnasial-Classe. I. Sem. 3. Aufl. Wien 1863. 8.	.	LÜb. 44.
786. — Practischer Leitfaden beim Unterrichte in der lateinischen Formen- u.
Satzlehre. Zum Gebrauche für den Unterricht in der I. u. II. Grammatical-Classe. Wien 1848. 8........................................................LÜh.	45.
787. — Theoretisch-praktisches lateinisches Elementarbuch für die 1. Gymnasial-
Klasse. Wien.
a.) 4.	Aufl.	1859.	8...................................................................................LÜb.	46.
ß.) 8.	Aufl.	1871.	8.,	herausg.	von	Hoinr.	Maschek...................................................LÜb.	47.
y.) 10.	Aufl.	1878.	8.,	herausg.	von	Ileinr.	Maschek...................................................LÜb.	48.
788. — Lateinisches Lesebuch für die 2. Gymnasial-Klasse. Als Vorübung zur
Lectiiro des Cornelius Nepos nach I’utsche’s lateinischer Grammatik geordnet u. bearbeitet. 4. Aufl. Wien 1859. 8...............................LÜb.	49,
789. — Lateinisches Lese- u. Uebungsbuch für die 2. Gymnasial-Classe. 8. Aull.
herausg. von	Heinrich Maschek. Wien 1877. 8...................................................................LÜb.	50.
790. Schmidt Joh., Übungsbuch zum Übersetzen aus dem Deutschen in das
Lateinische für die III. Classe der österreichischen Gymnasien. (Casuslehro.)
I. Th.: Übungsstücke. II. Th.: Wortkunde. Wien 11. Prag	1893.	8.	—	2zvcz.	LÜb. 51.
791. Schultz Ferd., Aufgabensammlung zur Einübung der lateinischen Syntax.
Zuuächst für die mittlere Stufe der Gymnasien. Paderborn.
a.) 2. Ausgabe. 1862. 8..................................................  LÜb.	52.
ß.) 3. Ausgabe. 1864. 8....................................................LÜb.	53.
792. — Übungsbuch zur lateinischen Sprachlehre zunächst für die untern
Klassen der Gymnasien. Paderborn.
a.) 5. Ausgabe. 1863. 8..................................................  LÜb.	54.
ß.) 10. Ausgabe. 1874. 8...................................................LÜb.	55.
y.) 11. Aufl. 1876. 8......................................................LÜb.	56.
793. Seyffert Moritz, Uebungsbuch zum Uoberset.zen aus dom Deutschen ins
Lateinische für Secunda. 4.'Aufl. Leipzig 1856. 8..........................LÜb.	57.
794. Spieß P., Uebungsbuch zum Uoborsotzon aus dem Deutschen in’s Lateinische
zu der lateinischen Schulgrammatik von M. Siberti u.	M.	Moiring,	für	die
Quarta bearbeitet. 10. Aufl. Essen 1868. 12...............•................LÜb.	58.
795. Steiner Josef u. Scheindler Aug., Lateinisches Lese- u. Übungsbuch für die
1. Classe der österreichischen Gymnasien. Im Anschluss an die lateinische Grammatik von Aug. Schcindlcr. Mit einer Wortkunde. Wien u. Prag
1889.	8.- 2 zvez................................................................LÜb.	59.
796. Strigi Josef, Übungsbuch zur Einübung der lateinischen Satzlehre. Für die
з. und 4. Klasse österreichischer Gymnasien im Anschlüsse an die lateinische Schulgrammatik von Josef Strigi. 1. '1’. Übungsbuch. II. T. Wörterbuch. Linz a. D. 1902. 8. — 2 zvez................................................LÜb.	60.
797. Süpllc K. Fricdr., Aufgaben zu lateinischen Stilübungen. Karlsruhe.
I. Tb., für untere u. mittlere Klassen.	13. Aufl. 1862. 8..................LÜb.	61.
II. Th., für obere Klassen.
«.) 11. Aufl. 1863. 8......................................................LÜb.	62.
ß.) Für die Österreich. Gymnasien bearbeitet von J. llappold. 2. Aufl.
Karlsruhe-Wien 1897 . 8................................................LÜb.	63.
798. — Praktische Anleitung zum Lateinschreiben in Verbindung mit Uolmngs-
beispielen u. zusammenhängenden Aufgaben. I. u. II. Abth. Karlsruhe 1862
и. 1865. 8........................................................................LÜb.	64.
799. — Uebungsschule der lateinischen Syntax. Sammlung von Uebungsbeispielen
ii. zusammenhängenden Aufgaben zum Uebersetzen aus dom Deutschen in
das Lateinische. Karlsruhe 1868. 8................................................LÜb.	65.
800. Vaničck Alois, Lateinisches Uebungsbuch für die I. Classe der österreichischen
Gymnasien. Prag 1859. 8...........................................................LÜb.	66.
801. Venedig Hermann, Die zwölf Monate mit ihren Blüten u. Früchten. Eino
Sammlung von deutschen Aufsätzen zur regelmäßigen Anwendung der lateinischen Sprachlehre. I. u. II. Jahreshälfte. Wien 1848. 8.- 2 zvez.
(a vsakemu je po četvero izvodov)...............................................  LÜb.	67.
802. Vielliaher Leopold, Uebungsbuch zur Einübung der (?) Formenlehre und
der (?) Elementar-Syntax.
I.	Heft. Für die 1. Klasse der Gymnasien u. verwandten Lehranstalten.
Wien,
a.) 1. Aufl. 1870. 8. (v trojnem izvodu)...................................LÜb.	68.
ß.) 3. der lateinischen Schulgrammatik von K. Schmidt angepassto
Auflage, besorgt von K. Schmidt.	1880. 8.............................LÜb.	69.
II.	Heft. Fiir die II. Klasse der Gymnasien u. verwandten Anstalten.
Wien 1871. 8. (v dvojnem izvodu)............................................LÜb.	70.
803. Vielhaber Leopold, Aufgaben zum Übersetzen ins Lateinische zur Einübung
der Syntax. 1. Heft. Casuslohre. Für die III. Klasse der Gymnasien. II. Heft.
Verbale Rection. Für die IV. Klasse der Gymnasien. Wien 1867 u. 18(i8. 8. LÜb. 71.
804. Vollbreclit Willi., Übungsstücke zum Übersetzon in das Lateinische im An-
schluss an ausgewählto Abschnitte aus Livius XXIII-XXX. Glogau b. 1. 8. LÜb. 72.
805. Wiesthaler Fr., Latinske vadbe za prvi gymnasijski razred. V Ljubljani 1885. 8. LÜb. 73.
806. Zimmermann E., Übungsbuch im Anschluß an Cicero, Sallust, Livius, Tacitus
zum mündlichen u. schriftlichen Übersetzen aus dem Deutschen in das Lateinische. II. T. 1. Abt.: Übungsstücke im Anschluß an Ciceros Catilina-rische Reden. 2. Abt.: Übungsstücke im Anschluß an Sallusts Verschwörung Catilinas. 2. Aufl. Berlin 1902. 8. — 2 zvez......................................LÜb.	74.
807. Zumpt C. G., Aufgaben zum Uebersotzen aus dem Deutschen ins Lateinische
aus den besten neuern lateinischen Schriftstellern gezogen. 5. Aufl.
Berlin 1844. 8. (Latinsko prestavo teh vaj imaš v knjigi štev. 6301). LÜb. 75.
808. Žepič S., Latinsko-slovenske vajo.
a.) za I. gimnasijski razred. Izdelal po Jul. Alb. D(innobier-ju.
Novomesto 1875. 8. (v dvojnem izvodu)...........................LÜb.	76. in 77.
ß.) za II. gimn. razred. Izdelal po Ivanu Aleks. Rožoku. Novomesto
1875. 8. (v dvojnem izvodu).....................................LÜb.	76. in 77.
Tem «vajam» prideni:
■)-.) Slovar k «Latinskim vajam» za I. in 11. razred gimnasijski.
(I. del. Latinsko-slovensko-nemški. II. del. Slovensko-latinski.)
Novomesto 1875. 8. (oba dela v dvojnem izvodu.) . . . LÜb. 76. in 78.
e)	Posebni spisi k	latinskim klasikom.
809.	Arnold August, Das Leben des Iloraz	u. sein philosophischer,	sittlicher	u.
dichterischer Character. Halle 1860. 8.....................................LSp.	1.
810.	Draeger Ant. Aug., Über Syntax u. Stil	des Tacitus. Leipzig 1868.	8.	.	.	LSp.	2.
811. Friedrich Thomas, Biographie des Barkiden Mago. Ein Beitrag zur Kritik des
Valerius Anti as. Wien 1880.8. (Untersuchungen aus der alten Geschichte.) LSp.	3.
812. Fritzsehe Robertus, Quaostiones Lucaneae. Dissertatio inauguralis. Gothae
1892. 8...........................................................................LSp.	4.
813. Köehly II. u. Riistow W., Einleitung zu C. Julius Cäsar’s Commontarion über
den gallischen Krieg. Gotha 1857. 8.	.  ............................LSp.	5.
814. Krall Jakob, Tacitus u. der Orient. Sachlicher Commentar zu den orien-
talischen Stellen in den Schriften des Tacitus. I. Th. Historien IV. 83—84.
Die Herkunft des Sarapis. Wien 1880. 8. (Untersuchungen aus der alten Geschichte.)......................................................................LSp.	3.
815. Krauss Fridericus Salom., Do praepositionum usu apud sox scriptorcs
historiae Augustae. Dissertatio	inauguralis. Vindobonae 1882. 8. . . LSp.	6.
816. Kubik Josef, Realerklärung u. Anschauungs-Unterricht bei der Lectüre des
Sallust und des bellum civile Caesars.	Wien 1901.	8...................LSp.	7.
817. Ochler Raimund, Bildor-Atlas zu Caesars Büchern de bello Gallico. Leipzig
1890.	8.........................................................................LSp.	8.
818. Riistow W., Heerwesen u. Kriegführung C. Julius Cäsars. 2. Aufl. Nord-
hausen 1862. 8....................................................................LSp.	9.
819. — Atlas zu Cäsar’s gallischem Krieg in 15 Karten und Plänen für Stu-
dierende und Militärs. Stuttgart b. 1.............................................LSp.	10.
II.	drž. g.	4
820. Teuffel Willi. Sigm., Cliaracteristik des II o raz. Ein Beitrag zur Literatur-
geschichte. Leipzig 1842. 8.. ....................................................LSp.	11.
821. Wagler Fr. Adalb., Hilfsbüchlein zu Caesars bellum Gallicum für Gymnasien
u.	Roalschulen. Berlin 1862. 8...................................................LSp.	12.
f)	Starožitnosti rimske.
822. Bojescn E. F., Handbuch der römischen Antiquitäten. Nacli dem Dänischen
für Gymnasien u. Schulen bearbeitet von J. Hoffa, 2. Ausgabe. Frankfurt a. M. 1849. 8.......................................................... RA.	1.
823. Breznik Fr., Erziehung u. Unterricht hei den Römern zur Zeit der Könige
u.	des Freistaates. Separatabdruck aus dem Gymnasialprogramm Rudolfswert 1884. 8..............................  ...	   RA.	2.
824. llolViii.mil Emanuel, Patricische u. plebeische Curien. Ein Beitrag zum
römischen Staatsrechte. Wien 1879. 8 ............................................. RA.	3.
825.	Ilulii Eduard, Römische Alterthümor. Wien u. Prag	1901. 8............ RA.	4.
826. Jung Jul., Loben u. Sitten der Römer in der Kaiserzeit. Prag u. Leipzig
1883 und 1884. 8.- 2 zvez................................................... RA.	5.
827.	Krahner Leopold, Römische Antiquitäten. I Hälfte.	Magdeburg 1857. 8.	.	RA. 6.
828.	Lange Ludwig, Römische Alterthümer. Berlin 1876	und 1879.	8. —	3 zvez.	RA. 7.
829. Lehrbuch der römischen Alterthümer für die Grammatical-Classon in den
k. k. Gymnasien. Wien.
«.) 1822. 8.......................................................... RA.	8.
j3.) 1843. 8.............................................................   RA.	9.
830. Perscllinka Franz, Das alte Rom. Eine Geschichte u. Beschreibung der
Stadt in 88 Bildern mit erläuterndem Texte. Wien	1907. 8.................  RA.	10.
831. Peter Carl, Die Epochen der Verfassungsgeschichte der römischen Republik.
Mit besonderer Berücksichtigung der Centuriatcomitien u. der mit diesen
vorgegangenon Veränderungen. Leipzig 1841. 8................................ RA.	11.
(137.) Schiller Herman u. Voigt Moritz, Die römischen Staats-, Kriegs- u. Privataltertümer. 2. Aull. München 1893. 8. (Handbuch der lclass. Altertums-Wissenschaft . . . herausg. von Iwan Müller, IV. Bd., 2. Abtli.) .	.	.	KPh. 1.
832. Wagner Josef, Realien des römischen Alterthums für den Schulgebrauch
zusammengestellt. Brünn.
«.) 1. AuH. 1892. 8................................. ................... RA.	12.
ß.) 4. AuH. 1902. 8.................................................. 11A.	13.
833. Wedell Heinrich, Pompeji u.die Pompejaner. Auf Grundlage von M. Mon-
nier’s Werk erweitert u. nach den neuesten Forschungen berichtigt. Leipzig
1877. 8..................................................................... RA.	14.
(Dalje v izvest ji prihodnjega lota.)
Naše novo šolsko poslopje.
A. Slavnost blagoslovljenja.
Dolgih 17 let je bil naš zavod nastanjen v skrajno neprimernih prostorih, ki so s svojo večstransko nedostatnostjo ovirali telesni in dušni razvoj mladine in zajedno kršili učiteljskemu zboru zaželene učne uspehe. Da smo ob takih razmerah učitelji	in	učenci	kar koprneli po ustreznejšem	učilišču, kdo
bi se temu čudil! Živa	naša želja se nam je izpolnila šele v	tem šolskem
letu, ko se je preselil naš	zavod	iz mučne tesnobe in zaduhline v prostrano
novo poslopje. Dasi so	še	dolge	tedne in mesece po začetku	šolskega leta
raznovrstni rokodelci pleskali in skobljali, pilili in žagali, tolkli in razbijali po hodnikih pred učilnicami, nam ta motnjava pouka vendar ni skalila veselja, ki so nam ga vzbujale razne udobnosti novega doma. Sele ko so bila notranja dela vsaj kolikor toliko dovršena, se je moglo misliti na blagoslovitev novega poslopja in določil se je za ta slovesni čin 19. dan meseca marcija. Ob desetih dopoldne omenjenega dne so se zbrali v primerno okrašeni prostrani telovadnici poleg učiteljev in učencev povabljeni gostjo, gospodje: c. kr. deželna šolska nadzornika Fran Hubad in Fran Levec pa c. kr. okrajni glavar dr. Robert. Praxmarer kot zastopniki deželne šolske oblasti, ravnatelji Anton Črnivec, šolski svetnik dr. Rudolf Junowicz, Ivan Macher, dr. Lovro Požar, Aleksander Pucskö in Ivan Šubic, skriptor Luka Pintar, prof. Anton Fantek, udje stavbinskega odbora, oziroma stavbinskega voditeljstva: c. kr. višji stavbni svetnik Roman Waschica, c. kr. inženir Jaromir Tfanuš in c. kr. stavbni pristav Jan Čopek, nadalje ravnatelj „Kranjske stavbinske družbe“ Kamilo Pammer in zastopniki raznih tukajšnjih tvrdk, ki so imele dela pri zgradbi. Izmed drugih povabljenih dostojanstvenikov so svojo odsotnost ustno ali pismeno opravičili z nujnimi uradnimi, oziroma poslanskimi posli gospodje, c. kr. dvorni svetnik Rudolf grof Chor inski/, vladna svetnika Oskar Kaltenegger vitez pl. Riedhorst in dr. Fran Zupanc, državna in deželna poslanca mestni župan ljubljanski Ivan Hribar pa c. kr. notar Ivan Plantan.
Ko je bil ravnatelj v imenu zavoda pozdravil slavnostne goste v nemškem in slovenskem jeziku ter jih zahvalil, da so blagovolili počastiti s svojo navzočnostjo to sicer pomenito, a skromno obhajano slavnost, je zapel dijaški pevski zbor pod vodstvom svojega učitelja gospoda Josipa Vedrala kantato Antona Foersterja: „Ako gospod ne zida hiše“. Nato je blagoslovil poslopje
4*
sploh in posamezne učilnice še posebej prečastiti gospod generalni vikar in papežev hišni prelat Janez Flis, ki sta mu stregla dva bogoslovca, spremljala ga pa po hodnikih ravnatelj in prečastiti gospod katehet dr. Gregorij Pečjak. Po končanem blagoslovnem obhodu je poprijel ravnatelj besedo ter ogovoril navzočnike blizu tako-le:
„Častitljiv svečenik in visok dostojanstvenik naše cerkve nam je ravnokar blagoslovil novo šolsko poslopje ter zaprosil milosti in pomoči božje vsem onim, ki jim bo poslovati v njem. Zahvaljujoč prečastitega gospoda blago-slovitelja za njegovo posebno prijaznost, izrekam nado, da usliši Vsemogočni njegovo prošnjo ter obilno oblagodari trud učiteljev in učencev v čast in prid cerkvi, domovini in državi.
Zgradba novega šolskega poslopja je v življenju učnega zavoda redka dogodba, ki so ponovi komaj jedenkrat v teku dolgega stoletja. Kak ponos, kako veselje prevzame srce že zasebniku, ako mu milost usode omogoči sezidati na mestu razpadajoče hišice novo, trdno, pripravno poslopje! Kako je radosti vzkipelo srce šele nam, učiteljem in učencem, ko smo slišali, da nam kani visoka učna uprava zgraditi novo, lastno poslopje, kako smo bili veselo presenečeni, ko smo stali prvič pred njim, ko smo stopili prvič skozi njegova vrata ter občudovali njega kolikor lepo, toliko praktično opravo in uredbo! Saj smo se morali potikati dolgo vrsto let po docela neprimernih, deloma naravnost nezdravih prostorih. Kakor znano, se je ustanovil naš zavod 1. 1890. kot samostojna nižja gimnazija na ta način, da so se odcepili oddelki c in d od tedanje višje gimnazije ljubljanske. Naš zavod je ostal skupno s prazavodom pod staro streho v tedanjem licejskem poslopju. A odkazali so se mu žal najslabejši prostori v pritličju in prvem nadstropju, prostori, ki je v njih vse plesnelo, trohnelo in rjavelo. To skrnobo smo dihali v sebe skoro pet let. Rešil nas je je šele hudi potres 1.1895., ki je razmajal zidovje licejskega poslopja tako, da so je moralo drugo nadstropje zapreti, ker je bilo bivanje v njem skrajno nevarno. Posled tega pa v stari hiši ni bilo več prostora za dve učilišči in naš zavod si je moral iskati krova drugod. Našel ga je v Beethovnovih ulicah v hiši dra. Josipa Waldherrja, kjer se je nastanil meseca septembra 1. 1895. v pritličju in prvem nadstropju. Ti najeti novi prostori so bili sicer nekoliko boljši od poprejšnjih, a vendar tudi večidel temni in sploh pretesni. Neprilike so so še pomnožilo, ko se je 1. 1900. razširila naša nižja gimnazija v popolno višjo. Res, da smo dobili pri tej prigodi še celo drugo nadstropje najete hišo v porabo; a tudi ti novi prostori so bili nedostatui; vrh tega smo morali odstopiti pet sob c. kr. študijski knjižnici, ki se je kmalu preselila v naše poslopje s skoro polovico svojih knjig. Odslej smo bili tako na tesnem, da si niti potrebnih učil nismo mogli nabavljati, ker jih nismo imeli kje hraniti. Preskrbevša I. 1899. tukajšnji I. državni gimnaziji novo, lepo poslopje, se odloči naposled visoka c. kr. učna uprava, zgraditi tudi našemu zavodu in objednem c. kr. študijski knjižnici nov dom na selišču starega liceja.
Pogajanje za. kako drugo stavišče z mestno občino ljubljansko, ki si je želela pridobiti za stavbo tržnice prostor, na katerem je stalo staro licejsko poslopje, je pokesnilo zgradbo našega doma za celo loto. Izza tega se jo moglo pričeti z izkopavanjem zemljo na novo izbranem, ob Poljanski cesti ležečem stavišču šole 22. maja 1. 1906. Ker pa je bilo vreme dolgo Časa jako ugodno, so se odsedala zidarska dela tako, da je bila malodane vsa stavba začetkom' decembra istega leta že pod strebo. V prvi polovici meseca septembra lanskega leta se je preselil zavod z vsem svojim premakljivim blagom v novo poslopje. Ker pa še marsikatera notranja dela niso bila dovršena, smo mogli s poukom pričeti stoprav 21. oktobra in še takrat je bila vsa hiša polna raznovrstnih rokodelcev, ki nas še do današnjegu dne niso vsi zapustili. Bivamo torej že šesti oziroma peti mesec v svojem novem domu, zgrajenem ob stroških v gladkem znesku 470.000 K po izvrstnih, lahko rečem vzornih načrtih, ki sta jih izdelala pod vodstvom gospoda c. kr. višjega stavbnega svetnika in načelnika stavbnega oddelka c. kr. deželne vlado kranjske Romana Waschice gospoda c. kr. stavbna pristava Pavel Kryl (sedaj profesor na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli) in Jan Capek. Četudi ni naše poslopje nikakršna „šolska palača“, četudi smemo o njem trditi z rimskim pesnikom:
Non ebur nequo auroum Mca renidot in domo lacunar,
Non trabes Ilymcttiao Prcmunt columnas . . .
vendar pa je trdna, kazna, ponosita stavba, prikupljiva očem po svoji zunanjosti in notranjosti in pred vsem, kar je najvažnejše, popolnoma primerna svojemu namenu, torej praktična. Nekak čut dobrodejnega miru in tihe zadovoljnosti prešine vstopivšega, kajti kamorkoli obrne oko, vse kaže, da je zdrav, učiščen okus umel spraviti v všečen sklad lepoto s koristnostjo, vse priča, da je bila umetnost služkinja praktičnosti. Skozi velika, deloma celo velikanska okna na čistini stoječega poslopja prodira morje svetlobe, iz 16 prijaznih, visokih in dovolj prostornih učilnic se odpira očem povsod razgled na modro nebo, po nekod tudi na visoke planine, na ljubki ljubljanski grad ali na plano, 11 primernih sob vzprejema lahko obilno zalogo raznovrstnih učil, mnogobrojne svetlogore Wolframove električne žarnice preganjajo po zimi in oh mračnih dnevih tmino, trojna ventilacija nam preskrbuje učilnice med poukom s potrebnim svežim vzduhom, široki, svetli hodniki in stopnice zabra-njujejo vsako telesno nevarnost, na širnem dvorišču se morejo učenci izpre-hajati in razvedriti ob učnih odmorih, prostrana telovadnica jim bo pospeševala telesni razvoj, bogati zakladi c. kr. študijske knjižnice pa bodo širili učiteljem in učencem duševno obzorje, skratka: naše poslopje ustreza v pedagoškem in zdravstvenem oziru vsem novodobnim zahtevam. Odstranjene so torej vse zapreke, ki so nam doslej mrtvičilo peroti navdušenosti, ki so nam
kratile vkljub vsej naši prizadevnosti zaželene uspehe. Sedaj, ko je dospel naš zavod do znamenitega obratišča v svojem razvoju, obetam slovesno gospodom zastopnikom c. kr. deželnega šolskega sveta v svojem in vsega učiteljskega zbora imenu, da bodemo v prihodnje zadoščali vsem dolžnostim svojega vzvišenega, a težavnega poklica s podvojeno radodelnostjo in trudo-ljubnostjo, dobro vedoč, da je v naših rokah blaginja sto in sto mladostnih cvetk, torej doloma prihodnost naše domovine, in trdno se nadejajoč, da si pritrudimo z božjo pomočjo obilnih, bujnih sadov. Vestno hočemo vzgajati mladino v duhu, po vzorih in iz davna doizkušenih načelih staro humanistične gimnazije, vendar ne slepi zahtev, potreb in napredkov sedanjosti, ki jih bodemo paznim očesom motrili in uvaževali pri svojem pouku.
čut radosti, ki nam danes razigrava globine našega srca, pa ne smo besede zapreti hvaležnosti do onih, ki so nam pripomogli do zgradbe novega šolskega poslopja. Zahvaljena bodi pred vsem visoka c. kr. učna uprava, ki si je pribavila od državnega zbora za stavbo potrebnih sredstev. Hvala bodi veleslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu za njegovo zavodu vselej, zlasti pa še o tej priliki izkazano naklonjenost. Ne manj hvale dolžni smo slavnemu stavbinskemu odboru, osobito njega načelniku, gospodu c. kr. deželne vlade svetniku Oskarju Kalteneggerju vitezu pl. Biedhorstu in gospodu c. kr. višjemu stavbnemu svetniku Romanu Waschid, ki sta blagohotno spešila odborovo delovanje s svojo izkušenostjo, oziroma strokovno znanostjo. Poleg tega odbora si je pridobilo neprecenljivih zaslug za zavod tudi še stavbno voditeljstvo, imenoma gospod c. kr. inženir Jaromir Hanuš in gospod c. kr. stavbni pristav Jan Capek, katerih vztrajni, vsestranski pazljivosti in skrbnosti je pripisovati, da se je izvršila zgradba tako dostojno in do pičice natančno po stavbinskem načrtu. Ravnateljstvo izpohijuje le prijetno dolžnost, ako izreka s tega mesta najtoplejšo zahvalo sosebno gospodu stavbnemu pristavu Janu Capku, ki je za svojega 22 mesečnega požrtvovalnega in morilnega poslovanja rade volje ugodil vsaki opravičeni želji ravnateljstva ali pa pripomogel, da so ji je ugodilo. Na hvaležnost sta si zavezala zavod tudi gospoda državna poslanca: mestni župan ljubljanski Ivan Hribar in c. kr. notar Ivan Plantan, ki sta pospešila zgradbo našega poslopja s svojo vplivno, na visokem mestu večkrat založeno besedo. Nehvaležno bi bilo, ko bi o tej priliki priznalno ne omenil onih tvrdk, ki so se uslužilo pri zgradbi našega doma s svojimi sredstvi, s svojimi duševnimi in telesnimi silami ter si prizadevale izgotoviti izročena jim dela okusno in trdno.
In sedaj se obračam še do tebe, draga mi mladina! človek je odvisen od svojega okrožja. Tvoje šolsko okrožje je bilo še prod kratkim res da malo primerno, neveselo. A sedaj ti jo zgradila država novo šolsko poslopje, ki sicer ni bahato, a vendar lično, trdno, ki v njem ne zapazi oko nič nepotrebnega, nič nespodobnega, pač. pa povsodi lepoto, združeno s koristnostjo. To poslopje bodi tvoj prvi učitelj! Njegove vrline naj dičijo tvoje srce, ki
bodi preprosto, dovzetno za vse, kar je potrebno in koristno, lepo in plemenito, zaprto pa vsaki vihravosti in podlosti. To poslopje pa se ni' sezidalo niti zlahka niti v jednem dnevu ali letu. Xahpta ra -/aA« ! Trebalo je 22 mesečnega vztrajnega napora, sto in sto rok se je trudilo od jutra do večera,, ob solncu in dežju, vročini in mrazu, da se je povspelo to svetišče modric do svoje sedanje dovršenosti. Tudi ti se ne moreš dokopati modrosti niti brez truda niti v kratki dobi jodnega leta. Mnogo znoja te bo še stalo, preden si pridobiš za življenje potrebnih znanosti: „Litterarum radices amarae, sed fructus dulciores.“ A „ne plaši se znoja, 110 straši se boja!“ „Življenje ni praznik“, veli naš pesnik, ampak boj, hud boj, ki ga je biti za obstanek pojedinemu človeku ne manj nego celim narodom. Za. ta boj treba ti že v zorni mladosti kovati, ostriti in sukati uma meč, da ga bodeš mogla pozneje vihteti spretno in zmagonosno sebi in domovini v prid. Mi, tvoji učitelji, hočemo z veseljem in navdušenostjo napeti vse svoje moči, da ti olajšamo težavno delo; a ves naš trud ostane brezuspešen, ako ne najde potrebne podkrepe v tvoji dobri volji in neomagljivi prizadevnosti. Glej, z ostolbja našega doma ti bleste nasproti imena Miklošič, Prešeren, Slomšek, Vega, ne kot golo okrasje (dotične stene bi lahko dičile tudi arabeske, cvetlice, razne podobice, mične telesnemu očesu), ampak z dobrim namenom in premislekom so ondi umeščena ta imena, da se vtisnejo tvojemu dušnemu očesu, tvojemu srcu, da ti svetijo kot zvezde vodnice na poti tvojega dijaškega življenja. Tem štirim slovenskim veljakom ni tekla zibel v plemenitaški palači, ampak kakor večini izmed vas, v borni kmetski koči. In vendar so si domogli kot duševni plemenitaši visokih časti v človeški družbi: dr. Fran Prešeren prvaštva v našem pesništvu, Anton Martin Slomšek škofjega dostojanstva, učenjaka dr. Fran Miklošič in Jurij Vega krvnega plemstva. Poslavili so sebe, svoj rod, svojo domovino in priborili si nesmrtnost ne noseč slovensko trobojnico, ne kričeč „živeli Slovenci, pereant nasprotniki^, ampak z resnim, neumornim delom, ki so se ga lotili že v prvi mladosti, ki so mu ostali zvesti do zadnjega diha. „Per aspera ad astra/1 Ali si morda želiš še sijajnejšega vzora v posnemo! Evo ga — na slavnem prestolu Svojih pradedov našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I.! Leta 1848., torej v jako burnem času, je prevzel, 18 leten mladenič, državno krmilo, ki je ravna še danes, sivolas 78 leten starček, s spretno, trdno roko. Ta dolga vladarska doba pa mu je rodila več trnja nego cvetja. Zadelo ga je toliko in tako hudih udarcev usode kakor nobenega izmed njegovih podanikov, lahko rečem, nobenega zemljana sploh. In vendar izpolnjuje z neupogljivim duhom, vneto in vestno vse dolžnosti svojega visokega, a težavnega stanu, s požrtvovalno skrbnostjo od zore do mraka čujoč nad blaginjo svojih narodov. Živega dolžnostnega čuta mu ne uduše niti kratki trenutki jasne radosti niti dolge ure bridke žalosti. Čudovite čednosti tega junaškega trpina na svetlem cesarskem prestolu posnemaj pred vsem, draga mi mladina, in storila boš dovolj!
Niivel sem prej ono činiteljo, ki so nam po svojih močeh pripomogli do zgradbe novega šolskega poslopja. Omenil sem vse — do jednega. V veži našega doma se očiti spominska plošča z napisom:
Franciscus Joseplms I.
D, G. Austriao Imperator semper augustus pater patriae XII. luštnim imporii agens bonis moriš erudiondac, lioii is artibus excolcndae inventuti MDCCCCVIII.
Tvoji vzgoji, tvoji izobrazbi torej je posvetil to poslopje presvetli cesar, obhajajoč šestdesetletnico svojega vladarstva. Vnet zaščitnik znanosti in umetnosti in iskren prijatelj šolstvu je s tem činom iznova dokazal svojo že prej večkrat izpričano očetovsko ljubezen do tebe, slovenska mladina! On je dovolil prvi izmed vseli avstrijskih vladarjev, da se poučuješ vsaj v nižjih razredih v milem materinem jeziku, on nam je ustanovil, on razširil naš zavod, on nam odprl vrata tega poslopja. Brez njegove milosti bi bile ničeve vse pri-zadeve prej omenjenih činiteljev. Tolika dobrotljivost pa nam nalaga sveto dolžnost hvaležnosti, ki je ne bodemo izkazovali le z jezikom, ampak dejanski. Po vzvišenem njegovem geslu „viribus unitis“ se hočemo truditi učitelji in učenci na vso moč, da se doseže plemeniti namen, ki mu je posvetilo Njegovo veličanstvo to poslopje. Skrbno bodemo torej gojili lepe krščanske čednosti, z veseljem in navdušenostjo poučevali in učili se, da izidejo iz našega zavoda možje kremenitega značaja, dični in močni stebri cerkvi in državi, blagi človekoljubi, vrli domorodci, zvesti državljani, vsak čas pripravljeni žrtvovati kri in življenje za dom in cesarja. V to ime pomozi nam 15og!
V	tem slovesnem trenutku pa izrazimo hvaležno vdanost presvetlemu največemu dobrotniku svojemu, proseč, da nam ga previdnost božja ohrani in obvaruje še dolgo vrsto let in oduševljeno kličoč: Njegovemu veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. slava! slava! slava!“
Ko se je zbor navdušeno odzval govornikovemu pozivu, so zapeli pevci cesarsko pesen, ki so jo navzočniki stoje poslušali.
Nato je nastopil kot besednik učcncev osmošolec Filip Uratnik ter v lepih, jedrnatih besedah razvijajoč pomen slavnosti izrekel željo in nado, da izidejo iz novega zavoda novi možje trdne volje in neumorne trudoljubnosti, možje, ki bodo stremili za vzvišenimi smotri ter z vnemo delovali za napredek človeštva in s požrtvovalno ljubeznijo služili svoji domovini. — Z mladostno navdušenostjo govorjenim besedam je pritrjevala zbrana šolska mladina z živahnim odobravanjem in ploskanjem.
(iospöd c. kr. deželni šolski nadzornik Fran Hubad, ki je za tem poprijel besedo, je omenil najprej v nemškem jeziku, da je sedaj dovršena zgradba,
namenjena nravnoverski odgoji in znanstveni izobrazbi šolske mladine, za kar gre hvala pred vsem blagohotnosti in milosti Njegovega veličanstva presvetlega cesarja, nadalje vsem zakonodajnim zborom, šolski in politični upravi kakor tudi tehniškim in obrtnim činiteljem. Slovensko nadaljujoč je poudarjal gospod govornik, da jo sedaj na učiteljih in učencih, z božjo pomočjo doseči nakanjeni smoter, za katerim stremiti sta se zavezala v njegovo veselje i ravnatelj i besednik šolske mladine. On da je prepričan, da bode učiteljski zbor vestno izpolnjeval svoje dolžnosti kakor doslej in vzgojil iz mladine resno misleče može in vestne državljane. Pri tem pa podpiraj mladina učiteljski zbor po svojih močeh in ne zabi nikdar, da je zavisna blaginja vsake države in vsakega naroda od vsakega posameznika. Vsakdo mora pač docela zadoščati dolžnostim odkazanega mu delokroga; le na ta način se da utrditi sreča državi, domovini in narodu.
Potem so zapeli pevci Volaričev zbor: „Slovenski svet, ti si krasan“, s čimer se je končala pomenljiva slavnost. Slavnostni gostje so si naposled še ogledali vse prostore šolskega poslopja, katerega, primerna uravnava in oprava jih je popolnoma zadovoljila.
B.	Popis* poslopja.
Ker so prihajali prostori, najeti za II. državno gimnazijo ljubljansko v hiši dr. Waldherrja (v Beethovnovih ulicah štev. G), čim dalje nedostatniši in ker tudi tukajšnja c. kr. študijska knjižnica ni imela izza potresnega leta 1895. svojega stanišča, se je odločilo vis. c. kr. naučno ministerstvo zgraditi tema modriščema novo poslopje po načrtih, ki so se izdelali v stavbnem oddelku c. kr. deželne vlade za Kranjsko na podlagi obriskov, osnovanih od gospoda ./. Kocha, stavbnega svetnika v ministerstvu za notranje stvari. Stavitev se je začela spomladi (dne 22. maja) 1.1906. in jeseni I. 1907. je bilo delo toliko dovršeno, da se je moglo pričeti s poukom dne 21. oktobra.
Da se izvrši stavba povsem primerno, je imenovalo c. kr. naučno ministerstvo poseben stavbni odbor ter mu v zmislu hkrati izdanega uravnila poverilo nadzorstvo gradnje z naročilom, presojati vso od stavbnega voditeljstva izdelane podrobne načrte in stavljene predlogo ter skrbeti zlasti za to, da se ne prekorači za stavbo (brez notranje oprave) dovoljena vsota K 440.000.
člani stavbnega odbora so bili ti-le gospodje:
1.	Poročevalec za upravne in gospodarstvene šolske zadeve c. kr. deželne vlade svetnik Oskar Kaltcnegger vitez pl. Riedhorst (ali, ako bi bil 011 zadržan, njegov namestnik) kot načelnik.
* Sestavil na prošnjo gimnazijskega ravnateljstva stavbni voditelj, c. kr. inženir gospod Jaromir Jtaniiš, za kar mu bodi izrečona s tega mosta dostojna zahvala.
2. Načelnik stavbnega oddelka pri c. kr. deželni vladi, višji stavbni svetnik Roman WaschiCa (ali njegov namestnik) kot tehniški izvedenec.
3. Ravnatelj II. državne gimnazije ljubljanske Fran Wiesthaler.
4. Deželni zdravstveni poročevalec, c. kr. deželne vlade svetnik dr. Fran Zupanc (ali njegov namestnik).
5. C. kr. inženir Jaromir H anus kot tehniško-umetniški stavbni voditelj.
G. G. kr. stavbni praktikant (sedaj stavbni pristav) .Jan Capelc kot stabvni
nadzornik in zapisnikar.
Novo poslopje stoji na vzhodu ljubljanskega mesta' na prosti, svetli in zračni liki; omejeno je od treli cest, od sosednje meje pa je loči širok predvrt.
Stavišče, poprej vrt, je odstopila mestna občina ljubljanska državi za prostor, ki je prej na njem stalo licejsko poslopje. Poleg zdrave in mirne lege so temu stavišču v prilog tudi še dobra in iz trdnega, suhega gramoza obstoječa tla, popolnoma sposobna za temelj poslopju.
Poslopje ni stavljeno pravokotno, ker so se morala napraviti ospredja vzporedno s stavbnimi črtami mimo idočih cest. Ta neznatni odstopek od pravokotnega sistema pa ne kazi stavbe; saj se pri njeni veliki razsežnosti niti no zapazi na prvi pogled. Poslopje sestoji iz glavnega, dvonadstropnega sprednjega postatja (trakta) in iz dveh postranskih dvonadstropnih kril, med katerima je od zadaj sezidana pritlična, telovadnica z oblaČihiieo in sobo za telovadnega učitelja pa del pritličnega ravnateljevega stanovanja.
Razpoložitev stavbe je taka:
Pročelje, ki je 54 m dolgo, stoji proti zapadu ob 12 m široki Stross-mayerjevi cesti, od. katere je loči 12 m širok ograjen predvrt. Krili sta po 41'70 m dolgi; severno krilo je vzporedno s 14 m široko Poljansko cesto, južno pa s 14 m široko cesto sv. Cirila in Metoda. Od omenjenih cest loči krili 11 m širok predvrt z železno ograjo na zidani podstavi. Na vzhodni strani se nahaja za poslopjem 20 m širok in s sosednjim vrtom Jožefinskega zavoda meječ prostor, poraben za poletno telovadišče.
Poslopišče (stavbna area) meri 5480 m2; od teh je zazidanega prostora 1866 m2, ostalih 3614 m2 pa zavzema notranje dvorišče, pred vrti, poletno telovadišče s poleg ležečim zelenjavnim in cvetličnim vrtom.
Pod glavnim poslopjem (izimši ravnateljevo stanovanje) so kleti; telovadnica in pritlične pristavbe pa nimajo kleti; zato pa so tla teh prostorov izolirana proti temeljni vlagi z asfaltno plastjo.
Glavni vhod v poslopje je s Strossmayerjeve ceste, dovoz na dvorišče pa s ceste sv. Cirila in Metoda; poletno telovadišče je dohodno iz oblaČilnice, ki leži poleg telovadnice.
Razdelitev prostorov poočitujejo nastopni tlorisi in pojasnjujoče jih legende.
Tlorisi in legende.
Pritličje.
28.
20.
11
1«sno
Legenda pritličja.
I Zaloga knjig študijske knjižnice.
Priročna knjižnica.
Čitalnica za učitelje.
Čitalnica za občinstvo.
Varuh knjižnice.
7. Soba za kataloge.
8. Soba za slugo knjižnice.
9. Kuhinja za slugo knjižnice.
10. Vestibül.
11. Šolski sluga.
12. Pisarna ravnatelja.
13. Govorilnica.
14. Zbornica.
15. Soba šolskega sluge.
16. Kuhinja šolskega sluge.
17. Dovoz na dvorišče.
18.
19.
20. Sobe
21.
22.
23. Kuhinja
24. Služkinja
25. Shramba
26. ICopelnica
27. Telovadnica.
28. Oblačilnica.
29. Soba telovadnega učitelja
30. Predsoba.
Stanovanje ravnateljevo.
Prvo nadstropje.
51.
55.
56.
39.
1	=500.
Legenda prvega nadstropja.
3«
32
33
34
35 3&' 37' 38. 39' 40.
41
4i
42.
43-
44.
45-
46.
I Zaloga knjig študijske knjižnice. Učilnice višje gimnazije.
. Zemljepisni kabinet.
. Fizikalična zbirka.
, Laboratorij.
, Prirodoslovna učilnica.
a. Podporna knjižnica.
b. Dijaška knjižnica slov. Učiteljska knjižnica. Dijaška knjižnica nem. Prirodopisni kabinet. Prirodopisna zbirka. Predsoba.
Drugo nadstropje.
^ -soo.
47- 1
48
49
50
51
52
53
Legenda drugega nadstropja.
I Zaloga knjig študijske knjižnice.
Učilnice nižje gimnazije.
54. Risalnica. _ 55-
Kabinet za modele.
5<>
57
58
59
60
Učilnice nižje gimnazije. Učilnica za neobvezne predmete.
Globočine postatij pritličnih prostorov merijo v glavnem poslopju po G'30m, v glavnem srednjem rizalitu pa (>'(>() m. Hodniki v pritličju so 2'65 m široki. Globočine postatij v 1. in 2. nadstropju merijo po (i'45 m in v srednjem riyalitu po G'70 m. Hodniki 1. in 2. nadstropja so 2'80 m široki.
Visočina pritličnih in zgornjih prostorov znaša v glavnem poslopju od tal do tal 4'50 111, od katerih pride na stropno konstrukcijo 0'37 m, na svetlo višino torej 4'13 m. V drugem nadstropju glavnega srednjega rizalitu so prostori po 4‘(>5 111, oziroma v svetlobi po 4'28 m visoki.
Prostori za zalogo knjig študijske knjižnice so od tal do tal po 4’80 m visoki, kar se je doseglo s tem, da so se tla v pritličju znižala za 45 cm, oziroma zvišala proti strehi za 45 cm; tako je bilo mogoče s pomočjo hrastovih, na železnih nosilcih slonečih bran razdeliti višino posameznih nadstropij na dva oddelka, ki ležita drug nad drugim. S tem se je učinilo, da se dajo knjige jemati brez lestev z roko iz predalov knjižnih polic. Ako bi se morala presoliti študijska knjižnica v kako drugo poslopje, se po odstranitvi omenjenih bran prav lahko prilagodijo dotični prostori nadstropnim visočinam drugih prostorov v glavnem poslopju, ne da bi bilo treba podreti knjižnične strope.
Telovadnica je 10 m široka, ‘20 m dolga in v svetlobi 7 m visoka. Pristavite telovadniČne so. na strani ravnateljevega stanovanja visoke po 3'70m, na drugi strani, kjer se nahaja oblačilnica, pa po 4'30 m v svetlobi.
Temeljno zidovje vse stavbe je narejeno iz lomnega kamenja, kletni zidovi pa iz kamenja in ene tretjine opek, in sicer v romanskem cementu, ometani z navadno malto, ki jo z ene tretjine „podaljšana“ s portlandskim cementom. Podzid poslopja je na zunanji strani iz betona, od njega navzgor do streho pa je vse zidovje narejeno iz navadnih opek v navadni beli malti in ometano z ravno tako malto. Okraski na pročelju (kakor oglavja, sadni venci in izpolnine) so uliti iz portlandskega cementa, pridvižno okrasje stropov v preddvoru, veži in ostolbju (stopnišču) pa je izdelano i/. sadre. Stebri preddvora, veže in ostolbja, kakor tudi vse stopnice in vratni okvirji so iz repentaborskega mramorja, kletni stropovi so med pasi obokani z opeko, stropi prostorov za poličniee v študijski knjižnici so med železnimi nosilci obokani z betonom, dočim imajo vsi drugi prostori celega poslopja železno-betonske, pred ognjem varno strope, ki so videti na sprednji strani ravni. Le pri telovadničnem stropu se vidijo železno-betonski tramovi-. V kletih jo pod narejen iz betona, v preddvoru, veži in na hodnikih vsega poslopja pa je tlak položen iz Samotnih pločic (po rimskem načinu). Vse učilnice, pisarne, kabineti, bralnice in sobe ravnateljevega stanovanja imajo tla iz hrastovih deščic. Tla v telovadnici so iz mehkih podnic, v stanovanjih slug, potom v kuhinji in pritiklinah ravnateljevega stanovanja kakor tudi v telovadni obla-Čilnici in sobi za telovadnega učitelja so navadna tla iz mehkih desk. Stranišča in pisoarji s predvratišči imajo asfaltni tlak na betonski podlagi. Posamezna stranišča kakor tudi vzdižnice za kurivo in knjige so obmejene z rabičnimi, pred ognjem varnimi stenami, ki imajo tudi zaklepna železna vratca.
Glavno poslopje in telovadnica sta pokriti z asbestno-cementno skriljo na zapaženi podlagi, dočim so pritlično-visoka poslopja polog telovadnice kakor tudi straniščne pristavbe ob glavnih stopnicah krite s pocinkano pločevino.
Duri skoro vseh prostorov se odpirajo v obložce na zunanjo stran.
Vse učilnico, prirodopisni kabinet, laboratorij in učiteljska knjižnica, pa tudi prostori za knjižno zalogo študijske knjižnice so opremljeni z železnimi pečmi, ki so obdane s plašči iz p očnic in se dajo s pomočjo, zatvornic tako urejati, da ob kurjavščiui vsrkavajo po sopotnicah (kanalih) ali sveži zunanji vzduh ali pa topli vzduli iz prostora, v katerem je peč postavljena. Na ta način se da sobno ozračje vedno prenavljati. Vrh tega se nahajajo v srednjih zidovih vseli učilnic še sopotnice z zatvornicami za poletensko in zimsko prevetrovanje in v oknih prevetrilo po prevračaluih zgornjih krilili. Ostale prostore segrevajo peči iz pečnic, telovadnico pa dve veliki železni peči. V vse poslopje je vpeljana električna razsvetljava. V vsaki učilnici je šest Wolframovih žarnic s svetlobo po 50 normalnih sveč; risalnico in prirodoslovno učilnico pa razsvetljuje ob potrebi po deset Wolframovih žarnic. Pred šolskimi tablami sta razen tega še po dve žarnici z enostranskimi senčniki s svetlobo po 25 normalnih sveč.
Poslopje je zvezano z mestnim vodovodom, iz katerega dobiva zdravo pitno vodo in vodo za ognjegasne namene, za kopel v ravnateljevem stanovanju in za splakovanje (25) klosetov z visoko napravljenimi reservoarji. Vsi pisoarji (katerih je 25) in pisoarni odtočni žlebi so narejeni iz skrilovili plošč in pri tleh opremljeni s patentnimi oljnatimi urinoarji, ki zabranjujejo, da iz kanalov no prodirajo plini v straniščne prostore. Odpadki sc odvajajo s splakovanjem v mestne kanale po glaziranih lončenih ceveh. Dve vzdižnici spravljata kurivo iz kleti v drugo nadstropje in knjige v študijski knjižnici iz pritličja skozi vse etaže, kjer stoje poličnice s knjigami.
Notranja hišna oprava je izdelana po podrobnih načrtih, ki jih je osnovalo stavbno voditeljstvo; klopi (nove so trosedne, stare dvosedne) so izgotovljene v peterovrstni velikosti po sistemu „plus-razstoja“. llisalnica jo dobila risalne mize novejšega sistema z jednim ali dvema sedežema. V prirodoslovni učilnici stoje klopi na gredoma se dvigajočem odru. V ozadnji steni se nahaja luknja za poizkuse s heliostatom, tako da se vzmetajo solnČni žarki neposredno na tablo; vrh tega je dobavila dunajska tvrdka Lenoir & Förster tej učilnici za poizkuse tudi še moderno mizo in protikalno tablo z električnim tokom. V steni med prirodoslovno učilnico in laboratorijem se nahaja z obeh omenjenih prostorov dostopna kemična peč. Okna prirodoslovne učilnice se dajo z okenskimi zatvornicami popolnoma zatemniti. Vsaka izmed 13 učilnic ima 48 do 62 ma talne ploščine, zadoščajoče za povprečno 50 učencev; risalnica, prirodoslovna učilnica in učilnica za neobvezne predmete pa imajo 77, oziroma 83 in 66 ma ploščine.
C.	kr. študijska knjižnica je nastanjena v levem krilu glavnega poslopja in ima 1 sobo za knjižničnega varuha, 1 sobo za kataloge, 1 sobo za priročno knjižnico, 2 bralnici (za 28 -j- 12 oseb) in 6 proti ognju in (v pritličju tudi) proti vlomu zavarovanih prostorov, katerih vsak je razdeljen na 2 etaži in dostopen po posebnih stopnicah, tako da je vsa knjižnica popolnoma ločena
od gimnazijskih prostorov ne le v pritličju, ampak tudi v 1. in 2. nadstropju. Betonska tla v knjižnih založiščih so pokrita z linolejem, ki se lahko snaži in zaprečuje dviganje prahu. V knjižnih založiščih je postavljenih blizu 500 poličnic, v katerih se da pomestiti do 75.000 zvezkov, ne da bi bili posamezni predali natlačeno polni; sedaj šteje študijska knjižnica približno (>0.000 zvezkov.
Stavbna dela, ki so bila z notranjo opravo vred skoraj vsa oddana s ponudnim razpisom, so izvršile te-le tvrdke:
A. domače (ljubljanske):
Kranjska stavbinska družba (ki je objeduem financirala vse podjetje) zemeljska, zidarska, tesarska, kleparska in streharska dola, poleg tega pa je tudi še	dobavila konstruktivno železje.
Tvrdka	Feliks Toman — kamenarska dela;
„	Karola Binderja naslednica Marija Binder —	mizarska	dela;
„	Fran Kollmann — steklarska dela;
„	Josip Makovec jun. — pleskarska in loščarska	dela;
„	Fran Stari — slikarska dela;
„	Avgust Drehe — lončarska dela;
„	Teodor Kom — strelovodno napravo;
„	1. L Naglas — oknice pa okenska pregrinjala in skupno	s	tvrdko
„	K. Binderja nasl. M. Binder — vse notranje pohišje;
„	Fran Sartori — hišni telegraf in zvonila;
mestna	elektrarna — napravo električne svečave.
15. tuje:
Tvrdka	Fran Beckenzaun v Gradcu — ključarska dela;
„	Aleksandra Herzoga nasledniki na Dunaju — dobavo	in	postavljanje
železnih peči;
„	Maluschik in drugovi na Dunaju — napravo vodovoda, kopeli,	pisoarov
in klosetov;
„	Julij Ulbrich v Kracavi blizu Liberca na Češkem — notranjo	opravo
telovadnice.
Skupni stavbni stroški znašajo.....................................K	412.854'03
Stroški za notranjo opravo vsega poslopja..........................„	47.275 '72
Stavbna režija z vštetimi troški za napravo predvrtov, pregrevanje še vlažnih prostorov in preselitev študijske
knjižnice.......................................................„	i)!)44'07
Izplačati bo torej vsega vkuj).....................................K	470.073'82
Šolska poročila
I.
Učiteljstvo.
A. Izpremembe.
Pred začetkom ali kmalu po začetku šolskega leta 1907./1908. so izstopili iz učiteljskega zbora:
Ignacij Fajdiga, c. kr. gimn. profesor VII. činovnega reda, imenovan za ravnatelja na c. kr. državni gimnaziji v Kranju z Najvišjim sklepom z dne 3. septembra 1. 1907.
Dr. Lovro Požar, c. kr. gimn. profesor VIII. činovnega reda, imenovan za ravnatelja na tukajšnji I. državni gimnaziji z Najvišjim sklepom z dne 23. oktobra 1. 1907.
Bogumil Remec, začasni učitelj, imenovan za rednega učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 18. junija 1. 1907, štev. 13.358.
Fran Gnjezda in Pavel Holeček, namestna učitelja.
Vstopili pa so v učiteljski zbor:
Fran Jeraj, c. kr. gimn. profesor VIII. činovnega reda na državni gimnaziji v Novem mestu, premeščen na zavod z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 18. junija L 1907., štev. 13.358.
Dr. Fran Čadež, Fran Kralj, Pavel Lokovšek, Anton Lovše, dr. Pavel Pestotnik, dr. Gvidon Sajovic in dr. Viktor Tiller, ki jih je potrdil za na-mestne učitelje c. kr. deželni šolski svet kranjski z razpisi z dne 10. oktobra
1.	1907., štev. 5368, oziroma z dne 23. oktobra 1. 1907., štev. 42.509, in z dne
20.	novembra I. 1907, štev. 6242.
Dr. Pavel Grošelj in dr. Milan Šerko, izprašana učiteljska pripravnika, sta nastopila poizkusno leto, in sicer prvi meseca marcija (podrejen strokovnemu vodstvu profesorjev Frana Jeraja in Ivana Maclierj a z razpisom c. kr. šolskega sveta kranjskega z dne 6. marcija 1. 1908., štev. 1144), drugi meseca decembra (pod-rojen strokovnemu vodstvu profesorja Frana Jeraja z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. novembra 1. 1907., štev. 6362).
B. Odpusti.
Z razpisom z dne 12. avgusta 1. 1907., štev. 28.506, jo dalo c. kr. naučno ministerstvo profesorju dr. Franu Koprivniku (zaradi bolezni) docelen odpust za šolsko leto 1907./1908.
Z razpisom z dne 23. oktobra 1. 1907., štev, 42.509, pa je znižala ista šolska oblast učno dolžnost na štiri tedenske ure profesorju Ivanu Macherju, da začasno prevzame vodstvo in pouk na tukajšnjem mestnem dekliškem liceju, oziroma višji dekliški šoli.
II. drž g.
5
Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime iu značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
1	Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj VI. činovnega reda			Latinščino v VIII.	5
2	Janko Bezjak, dr. modroslovja, c. kr. šolski svetnik in profesor VIII. činovnega reda	II. a.	Latinščino in slovenščino v 11. a. — Nemščino v II. a. in VII.	17
3	Otto Jauker, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom	VIII.	Nemščino v V. in VIII. Zemljepis in zgodovino v V., VI., VII. in VIII.	19
! 4	Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom	—	Matematiko in prirodopis, oziroma prirodoslovje v II. a., II. b., III. a. in III. b.	20
5	Anton Jeršinovič, c. kr. profesor, c. kr. neaktivni poročnik v domobranskem pešpolku štev. 4	VI.	Latinščino in grščino v VI. — Nemščino v II. b. in III. a.	18
6	Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda	—	Na odpustu	—
7	Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju in mestni višji dekliški šoli	—	Prirodopis v V. in VI.	4
1 8	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik, propovednik, varuh knjižnici podporne zaloge	—	Verouk v vseh razredih	26
9	Josip Pipenbacher, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. kr. voj. oskrb. akcesist v rezervi	I. a.	Latinščino, nemščino in slovenščino v I. a. — Grščino v VIII.	20
1 10	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici	IV. b.	Latinščino in grščino v IV. b. — Nemščino v I. b. — Pro-pedevtiko v VII. in VIII.	18
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Šte-vilo ur na teden
11	Josip Wester, c. kr. profesor, varuh slovenski dijaški knjižnici, c. kr. neaktivni poročnik, prideljen domobranskemu pešpolku štev. 27	II. b.	Latinščino v II. b. — Grščino v IV. a. — Slovenščino v II. b., VII. in VIII.	18
i 12	Jakob Teršan, c. kr. redni učitelj	V.	Latinščino v V. — Grščino v V. in VII.	15
13	Fran Čadež, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj	VII.	Matematiko v V., VI., VII. in VIII. — Prirodoslovje v VII. in VIII.	T l.poll. 19 11. poli. 20
14	Fran Kralj, namestni učitelj	I. c.	Latinščino v I. c. in IV. a. — Slovenščino v I. c. in IV. a.	19
15	Janko Lokar, dr. modroslovja, namestni učitelj, varuh nemški dijaški knjižnici	III. a.	Latinščino in grščino v III. a. —	Nemščino v I. c. in VI. —	Slovenščino v V.	20
16	Pavel Lokovšek, namestni učitelj	I. b.	Latinščino v I. b. — Nemščino v III. b. — Slovenščino v I. b., III. b. in IV. b.	19
17	Anton Lovše, namestni učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 27. pešpolku	III. b.	Latinščino v III. b. in VII. — Grščino v III. b. — Slovenščino v VI.	18
18	Pestotnik Pavel, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj, voditelj šolskih iger, c. in kr. poročnik v rezervi pri 17. pešpolku	—	Slovenščino v III. a. — Zemljepis in zgodovino v II. a., II. b., III. a, III. b. in IV. b.	21
19	Gvidon Sajovic, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj	—	Matematiko in prirodopis v I. a., I. b. in I. c.	15
20	Viktor Tiller, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj	IV. a.	Nemščino v IV. a. in IV. b. — Zemljepis v I.a., I. b. in I. c. — Zemljepis in zgodovino v IV. a.	21
21	Leopold Andrže, izprašan pomožni učitelj, varuh prirodoslovnim učilom, c. in kr. voj. oskrb. akcesist v rezervi	—	Matematiko in prirodoslovje v IV. a. in IV. b.	12
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Ste-vilo ur na t- den
(22)	Pavel Grošelj, dr. modroslovja, izprašan poizkusni kandidat	—	—		
(23) 1	Milan Serko, dr. modroslovja, izprašan poizkusni kandidat	—	(V drugem polletju matematiko in prirodopis v II. a.)	(5)
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Fran Brunet, c. kr. profesor na državni višji realki, je učil telovadbo v 3 oddelkih po 2 uri na teden.
2.) Anton	Jeršinovič, c. kr.	profesor (gl. A, štev.	5), je učil	lepopisje v
2	tečajih po 1 uro na teden.
3.) Friderik Juvančič, c. kr. redni učitelj na državni višji realki, jo učil francoščino v	2 tečajih	po 2 uri	na teden.
4.) Anton	Koželj,	namestni	učitelj na državni	višji realki, je	učil	risanje
v 3 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Fran Novak, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, jo učil slovensko in nemško stenografijo, vsako v 2 tečajih po 2 uri na teden.
6.) Josip	Vedral,	učitelj <Glasbene Matice»,	je	učil petje	v 2	tečajih
5 ur na teden.	v	,	,	.	,
Šolski sluga: Ivan Rozman.
Pomožni sluga : Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
A.	Obvezni predmeti.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. februarja
1.	1900., štev. 5146). Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje naučnega ministerstva razpis z dne 6. julija 1. 1892., štev. 11.297. Gledč na učni jezik v štirih nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jih jo izdalo c. kr. naučno mini-sterstvo za slovenske oddelke tukajšnje I. državne gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1. 1882., štev. 10.820. Po tej je:
a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri	vseh	učnih	predmetih, izvzemši
deloma nemščino, ki so ji odločene 4 uro na teden.
b) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3,	v IV. razredu 4 ure	na teden.
c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih	razen	petja jo	učni jezik
nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih.
Razredom višje gimnazije določuje ministerska. naredba z dne 4. avgusta 1. 1900., štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 20. septembra 1. 1873., štev. 8172).
n*i'Ci££le<l predmetov,
ra25predeljenih po posameznih razredih in tedenskih nratx
Predmet	ni	JŠ h-i	Ö	II. a. II. b.		III. a. III. b.		d k-	IV.	b. V.		t>	>	VIII.	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	26
Latinščina	8	8	8	8	8	6	6	6	6	6	6	5	5	86
Grščina						5	5	4	4	5	5	4	5	37
| Nemščina	4	4	4	4	4	3	3	4	4 1	3	3	3	3	46
Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	o "	2	2	2	2	2	31
Zemljepis in zgodovina	3	3	3	4	4	3	3	4	4	3	4	3	3	44
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	4	3	3	2	39
| Prirodopis	2	2	2	2	2	2	2	—	—	2	2	—	—	/— o O c« ^ GO
Pri rodoslovje						2	2	3	3	—	...	4	3 4	17 (I.pol.) 14 (II. pol.)
Propedevtikai	—											2	2	4
Skupaj	25	25	25	25	25 27 j 27 1 1			28	26	27	27	28	27	345
B.	Neobvezni predmeti.*
1.	Telovadba.
V tem predmetu so se poučevali učenci v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v tri tečaje (vsak oddelek 2 uri na teden). V I. oddelku so bili združeni večinoma učenci I. a. in I. b. razreda, v II. oddelku učenci II. a., II. b., 111. a., III b. in IV. razreda, v III. oddelku pa učenci V., VI., VII. in VIII. razreda.
Učni načrt:
V I. tečaju so je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 12. februarja 1. 1897., štev. 17.261) za I., II. in (deloma) III. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za III., IV. in
V.	razred, v III. tečaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred.
Na orodju se jo vadilo v vsakem oddelku v dveh oddelili; proste in redovno vaje so so vršile v vsakem oddelku skupno.
Udeležba : v prvem polletju 35 —j— 39 —(— 31, v drugem polletju 22 -j- 20 -j- 16 učencev.
* Pouka v lasčini tudi letos ni bilo, kor je nedostajalo sposobnega učitelja za ta predmet.
2.	Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh tečajih, in sicer nastopnim načinom:
I. tečaj (začetniki 2 uri na teden).
Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, vaje v jednoglasnem petju in praktične pevske vaje iz	Foerstorjeve «Pevske šole».
Udeležba: v prvem polletju 40, v drugem	pollotju 35	učencev.
II. tečaj (deški in moški zbor, 3 ure na teden).
V tem tečaju so se prepevale pesni cerkvenega in zbori	posvetnega značaja.
Udeležba: v prvem polletju 47, v drugem	polletju 35	učencev.
Glasbe in petja se je učilo več učencev v šoli «Glasbene Matice».
3. Lepopisje.
Pouka v tem predmetu so so udeleževali učenci nižjih razredov v dveh tečajih, in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so se vežbali učenci v genetiški razvijanih črkah slovenskega tekočega pisa.
Udeležba: v	prvem polletju	34,	v drugem	pollotju 29	učoncev.
V II. tečaju	(1 uro na teden)	so so vežbali učenci	prvega oddolka v
genetiški razvijanih črkah nemškega tekočega pisa, učenci drugega oddelka pa so se na isti način urili v francoskem	okroglem pisu	in naposled	v grških	črkah.
Udeležba: v	prvem polletju	38,	v drugem	polletju 37	učencev.
4. Risanje.
V tem predmetu so se učenci poučevali v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt :
I. tečaj: Risanje po naravnih listih in prosto risanje s čopičem. Po obliki so učenci risali, oziroma z naravnimi barvami slikali naslednje listo: lovorja, vrbe, lipe, jetrnika, jagode, bršljina, deteljo i. dr. — Zgornji listi so so uporabljali v okraske (vrstitve, bordure, pasove, centrične in somerne tvore) na podlagi geoine-triškili osnovnih likov.
Udeležba: v prvem polletju 33, v drugem polletju 27 učencev.
II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje in slikanje po geometriških vzorcih in predmetih iz učenčevega obzorja v perspektivni leži. Popolno senčenje. Skiciranjo jednostavnili pokrajinskih motivov.
Udeležba: v prvem polletju 15, v drugem pollotju 12 učencev.
III. točaj: Risanje in slikanje tihožitij (Stilloben). Risanje človeške glave po predlogah, modelih iz sadro in po naravi, slikanje po predlogah in po naravi. Skiciranjo raznih soh, starin in oprav v deželnem muzeju kakor tudi pokrajinskih motivov v ljubljanski okolici.
Udeležba: v prvem pollotju 14, v drugem pollotju 15 učencev.
5.	Stenografija.
a)	Slovenska.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I.in II, dol, v Ljubljani, 1900 in 1901,
I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedo-tvoritvi).
Udeležba: v prvem polletju 37, v drugem polletju 28 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje.
Udeležba: v prvem polletju 11, v drugem polletju 11 učencev.
b)	Nemška.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Korespondenčno pismo. — Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgearbeitet von Pucskö-Hempel.
Udeležba: v prvem polletju 41, v drugem polletju 29	učencev.
II. tečaj: Debatno pismo. — Učna knjiga:	Prof. A.	Heinrich,	Debatten-
schrift des Gabelsbergersehen Systems, IV. Auflage.
Udeležba: v prvem polletju 18, v drugem polletju 13 učencev.
6.	Francoščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodiško razporejeno. Določni in nedoločni spolnik, sklanjatev in spol samostalnikov, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, predlog, osnovni pojmi o glagolski spregatvi. Metodiško urejeno narekovanje, učenje na izust in recitovanje prostih,	predelanih vaj in	beril, na
njih	sloneče razgovarjanje po I. delu Weitzenböckove	knjige:	Lehrbuch	der fran-
zösischen Sprache.
Udeležba: v prvem polletju 27, v drugem polletju 22 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Natančnejše razmotrivanje oblikoslovja pravilnih in nepravilnih glagolov. Popolnitev oblikoslovja ostalih govornih razpolov. Najvažnejšo iz skladnje. Čitanje pripovedovalne, dialogiške in epistolarne proze. Učenjo na izust in recitovanje pesni. Najvažnejša pravila francoskega stihoslovja. Razgovarjanje na podlagi beril iz II. dela Weitzenbökove knjige: Lehrbuch der französischen Sprache.
Udeležba: v prvem polletju 7, v drugem polletju 7 učencev.
III.
Učne knjige,
ki bodo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1908/1909.
Njih zaznamek se bode mogel objaviti šele začetkom prihodnjega šolskega leta, ker visoko c. kr. naučno ministerstvo doslej še ni rešilo dotičnih, od učiteljskega zbora stavljenih predlogov.
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz Latinščine.
III.	a. razred. Berila iz «Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Q. Curtius Ilufus» (ed. J. Golling), in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Epaminondas; iz Kurcija Rufa berila štev. II., VII., IX., XVI., XX., XXII. — Domače berilo: Iz Kornelija Nepota: Mihelčič: Aristides; Rogelj: Cimon; B ra j er in Ferdinand Poderžaj : Thrasybulus; Leskovec: Pelopidas. — Iz Kurcija ltufa: Kolesa: štev. I.; Ciril Poderžaj: štev. III., IV.; Modrijan: štev. V., VI.; Lapajne: štev. VIII.; Kolar: štev. X.; Lozej: štev. XI.; Jakše: štev. XII.; Kač: štev. XIII.; Novak: štev. XIV.; Miglič: štev. XV.; Uran: štev. XVII.; Cerar: štev. XVIII.; Bergant: štev. XIX.; Huth: štev. XXI. — Na izust: Iz Kurcija Bula štev. I., cap. 2: mature Philippus — restituit; cap. 4: ex veterum — tribuuntur; štev. VII., cap. 1.
III. b. razred. Berila iz «Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Q. Curtius Rufus» (ed. J. Golling), in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles; iz Kurcija Rufa berila štev. I., II., VIII., X. — Domače berilo: Iz Kornelija Nepota: Petkovšek, čer mak, Sajovic, Šimnic, Mauer: berilo štev. IV.; Hirsch-mann: štev. V.; Tschamernik, Železnik: štev. III.; Peček: štev. Vil.; Ger-čar: štev. VI. — Iz Kurcija Rufa: Hrib, Petkovšek, Pirc: štev. IV.; Krhne, Stojkovič: štev. VI.; Adamič: štev. IX.; Švigelj: štev. VII.; Mohar, Pestot-nik: štev. XVI.; Grabnar: štev. XVII. — Na izust: Štev. VIII., cap. 1: lam tota Syria ... ex oppido advexerant.
IV. a. razred. Caesaris Comment. de bello Gallico: üb. I. in IV.; — Ovidii Metamorph.: Quattuor aetates. — Domače berilo: Caesaris Comment. de bello Gali.: Zelenik: lih. II.; Lavrič, Stele: lib. III.; Kranjec, Schiffrer Stanislav, Stanonik: lib. V.; Miklavc, Urek: lib. VI. — Na izust: Ovidii Metamorph.: Quattuor aetates.
IV. b. razred. Caesaris Comment. do bello Gallico: lib. I. in IV. (izvzemši lib. IV., cap. 17, § 3 — cap. 18). — Ovidii Metamorph.: Quattuor aetates. — Domače berilo: Caesaris Comment. de bello Gallico: Albreht, Ambrožič: lib. II.; Gorše, Jager, Ja m ni k, Logar, Penko, Urbas, Vovk, Zupančič: lib. III.; Pintar: lib. V. — Na izust: Caesaris Comment. de bello Gallico: lib. I., cap. 1. in cap. 36.; Ovidii Metamorph. lib. I., v. 89—112: Prva svetovna doba.
V. razred. T. Livii ah urhe condita lib. (ed. Zingerle): lib. 1. (cap. 1—30; 50—60). — p. Ovidius (ed. Sedlmayer): Metamorph.: Die Gotterversammlung, Dio große Flut, Dcukalion und Pyrrha, Phaethon, Der Raub der Proserpina, Dädalus und Ikarus, Phileinon und Baucis, Orpheus und Eurydice, König Midas; Fasti: Die wunderbare Rettung Arions; libri Tristium: Abschied von Rom, Frühling in Tomi.
—	Domače berilo: Bregar: Liv. lib. XXI., cap. 27 — 38; Ovid.: Metamorph.: Niobe, Die Verjüngung des Aeson, Die Pest auf Aegina, Cyparissus, Die Griechen in Aulis, Achilles u. Cycnus, Der Tod dos Achilles, Dio Zauberin Circe, Dio Apotheose des Aenoas, Dio Apotheose des Romulus und der Ilersilia, Die Lehren des Pythagoras, Die Apotheose Caesars, Schlußwort. Aus den Jugendgedichten: Des Sängers Unsterblichkeit; Fasti: Widmung an Caesar Germanicus, Am 1. Januar, Der 11. Januar, Der 17. Februar, Der 24. Februar, Der 12. April; libri Tristium: Vorwort zu den Metamorphosen, Strenger Winter, Selbstbiogruphie, Unter Barbaren;
Briefe aus Pontus: 0 süße Heimat 1 (An llufinus); Sobočan: Metamorpli.: Der Streit um die Waffen des Achilles; de Gleria: Niobe; Drašler, Zibert: Die Zauberin Circe. — Na izust: Die wunderbare Rettung des Arion; Philemon und Baucis, v. 41— 56.
VI. razred. Sallustius: Bellum Iugurthinum (ed. Scheindler). — Vergilius (ed. Klouöek): Ecloga I in VII; Georgicon üb. I, v. 1—42, II, v. 109 —176, 319 — 345, IV, v. 149—227; Aeneis, lib. I. — Cicero: In Catilinam oratio I (ed. Nohl). -— Domače berilo: Malik: Eci. V; Safošnik: Eci. IX; Primec: Georg. lib. II, v. 458—540; Rus: Georg. lib. III, v. 478—566; Štamcar: Georg, lib. IV, v. 116—148; Šef ni an: In Catil. 11; Borštnik, Molek, Sodnik: In Catil. III; Gosar: In Catil. IV; Ilamovž: Caesaris comment. de bello civili lib. I.
VII. razred. Vergilius (ed. Klouček): Aeneis, lib. II, III, v. 1—305.— Cicero: Pro A. Licinio Arcliia poeta (ed. Nohl); Cato Maior de senectute (ed. Schiche). — Domače berilo: Šušteršič: In Catil. II; Gerwaiss, Kete, Virant: In Catil. IV.
VIII. razred. Iioratius (ed. Iluemer): Carmina: lib. I, 1—4, 7, 10, 11, 14,
15, 20, 22, 29, 31, 32, 34, 37; lib. II, 3, 7, 13, 14, 18, 20; lib. III, 1, 3, 13,
21,	30; lib. IV, 3, 7, 15; Epodon 2, 7; Satir., lib. I, 1; Epist., lib. I, 2. — Ta-citus (ed. Weidner): Germania, 1—27; Annal.: lib. I, 1 —15; lib. XV, 38 - 45.
— Domače berilo iz Horacija: de Gleria: Od. II, 10; III, 9. 18, 23. Gruden: Od. I, 21; II, 10, 15; III, 18. Ilc: Od. I, 12, 21, 26, 38; II. 2. Kovačič: Od. III, 2, 8, 9, 18. Levičnik: Od. I, 26; III, 4, 5, 18. Mikuš: Od. I, 17, 18;
II,	6, 17; III, 8, 9. Mohorič: Od. I (vso knjigo). Petkovšek: Od. I, 6; III, 9,
16, 18. Punčuh: Od. II, 2, 6, 9, 10. Vrhovnik: Od. II, 2, 10, 15. — Na izust: Od. I, 10, 31; II, 3; III, 30; IV, 3.
B.	Iz grščine.
V. razred. Xenophon (Chrestomathie, ed. K. Schenkl): Anabasis, štev. I.—V. — Ilomeri Ilias (ed. Christ), lib. I, II, v. 1—325, — Domače berilo: Justin: Kyru-paedie, štev. I.; Sobočan: Anabasis, štev. IX. — Na izust: Ilias, lib. I, v. 1 —100, 437—439; lib. II, v. 173 — 175.
VI. razred. Homeri Ilias (ed. Christ): lib. III, IV, V, VI. — Herodot (ed. Holder): lib. VII, 1—13,15—25, 33—40, 44 — 47, 100—105,171 —144,172—177, 198—238. — Xenophon (Chrestomathie, ed. K. Schenkl): Memorab., štev. I., III.
— Domače berilo: Ilomeri Ilias: Matičič, Štamcar: lib. XVIII; Šavelj Ant. in Šavelj Ludov.: lib. XXII.
VII. razred. Demosthenes (ed. Wotke): Kara (JH\<7cnov A (I); Olynth. I; IUqI rrfi tiQijirfi. — Ilomeri Odyssea (ed. Christ): lib. I, v. 1—75; V, VI, VIII, v. 282—354, IX, X, v. 1 —126, XII, XIX. — Domače berilo: Homeri Odyssea: Gerwaiss : lib. III; Lovšin : lib. VIII; Šušteršič, Virant: lib. VII. — Na izust: Odyssea, lib. I, v 1 —10.
VIII. razred. Platon (ed. Christ): Apologia Socratis et Kriton; Phaidon, 64—67. — Sophokles: Antigone (ed. Schubert). — Na izust: Antigone, 100 - 126.
C.	Iz nemščine.
V.	razred. Izbor iz nemške čitanke. — Domače berilo: Bole: Schiller, «Die lläuber». Bregar: Goethe, «Ileinekc Fuchs», «Hermann und Dorothea». Derganc: Hauff, «Liechtenstein». Jelenc: Freytag, «Soll und Haben». Justin: «Der Stadtpfeifer». Kos: A. Grün, «Der letzte Ritter»; W. Scott, «Ivanhoe»,
«Capitain Marriat». Lapajne: Raab, «Die schwarze Galeere». Pr iv šok: Grili' parzer, «Die Ahnfrau». Sobočan: Schiller, «Wilhelm Tell». Ustar: Lessingi
• Minna von Barnhelm».
VI. razred. Polog boril iz nemško čitanke še: Lessing, «Minna von Barnliehn».
—	Domače berilo: Bajec: Lessing, «Nathan der Weise». Borštnik: Klopstock, «Adams Tod» in «Hermanns Tod». Burja: Klopstock, «Hermanns Schlacht». Gabršček: Goothe, «Die unnatürliche Tochter». Gosar: Scheffel, «Ekkeliart». Klembas: Grillparzer, «König Ottokars Glück und Ende». Koritzky : Grillparzer, «Das goldene Vlies». Kunst: Grillparzor, «Der Traum, ein Leben». Lipej : Lessing, «Emilia Galotti». Melik: Gerhart Hauptmann, «Der arme Heinrich» in Schiller, «Maria Stuart». Mikuž: Schiller, «Don Carlos*. Primec: Gerhart Hauptmann,
• Hanneles Himmelfahrt» in Schiller, «Die Jungfrau von Orleans». Ramovž: Goethe, «Faust I». llus: Gerhart Hauptmann, «Der Biberpelz» in H. v. Kleist, «Die Hermannsschlacht». Safošnik: Shakespeare, «Hamlet». Sodnik: Schiller, «Fiesco». Sušnik: Goethe, «Torquato Tasso». Sturm: Goethe, «Die Leiden des jungen Werthers». Savelj Anton: Grillparzer, «Libussa». Šavelj Ludovik: Grillparzer, «Sappho» in Schiller, «Wallenstein». Šefman: Grillparzer, «Weh dem, der lügt». Velkavrh: Gerhart Hauptmann, «Der rote Hahn» in Herder, «Der Cid». Wohinz: Grillparzer, «Des Meeres und der Liebe Wellen». Žgur: H. v. Kleist, «Michael Kollhaas>. — Na izust: Klopstock, «Dio beiden Musen».
VII. razred. Poleg posameznih beril iz nemške čitanke še Goothe: «Iphigenie auf Tauris», Schiller: «Maria Stuart». — Domače berilo: Goethe: «Götz von Berlichingen» in «Egmont»; Schiller: «Die Räuber», «Kabale und Liebe» in >001) Carlos». — Na izust: Goethe: «Ganymed», «Meine Göttin» in «Das Göttliche» ; Schiller: «Das eleusische Fest». — Selan Anton je še posebe deklamoval Tellov monolog v četrtem aktu Schillerjeve drame «Wilhelm Tell-.
VIII. razred. Posamezna berila iz nemške čitanke, zlasti izbrana mesta iz Lessingov ih del «Ilamburgische Dramaturgie» in «Laokoon». — Schiller: «Wallenstein». Grillparzer: «Sappho». — Domače berilo: Bratina: Grillparzer, «Die Ahnfraus. Cuginus: Dahn, «Ein Kampf um Rom»; Ganghofer, «Die Martinsklause». 11 c: Grillparzer, «König Oskars Glück und Ende»; G. Hauptmann, «Hanneles Himmelfahrt». Mikuš: Ganghofer, «Die Martinsklause». Mlakar: Dahn, «Ein Kampf um Rom». Mohorič: Schiller, «Fiesco». Uratnik: G. Hauptmann, «Die versunkene Glocke». Zajc: Grillparzer, «Weh dem, der lügt!».
D.	Iz slovenščine.
V. razred. Epsko pesništvo. Poleg beril iz čitanke še izbor iz Štrekljeve zbirke slovenskih narodnih pesni in iz Aškerčevih «Balad in romanc», dalje Jurčič, «Deseti brat». — Na izust: «Lopa Vida», «Asan-Aginica», «Svetopolkova oporoka» (Aškerc), «Smrt carja Samuela» (Pugliaruzzi), «Ubežni kralj» (Levstik).
VI. razred. Lirska poezija. Berila iz čitanke. — Na izust: «Krst pri Savici» (izbor), «V spomin Andreja Smoleta», «Na Jurijevo», «Na Črnem morju», «Trije sonetje nesreče». — Hrvatsko berilo: Odstavki iz dr. Ilešičevo «Hrvatske knjižnice»,
II.	zvezek	(izdala	Slovenska Matica), in «Smrt	Smail-ago	Čengijiča»:	Agovanje.
VII.	razred.	Prešernove poezijo, posebno	sonetje.	—	Shakespearov «Julij
Cezar» v	Oton Zupančičevem prevodu. — Izbor	srbskih	narodnih pesni	o boju na
Kosovem.	— Na	izust: Sonetni venec (4 sonetje).
VIII. razred. Berila iz slovstvene čitanke (do najnovejše dobe). Izbor poezij Levstika, Gregorčiča in Aškerca.
V.
Naloge.
A.	Za nemške sestavke.
V. razred. Domače naloge : 1.) Der Einfluß der Landesbeschaffenheit auf die Kultur Ägyptens. — 2.) Das Schicksal des Schiffbrüchigen auf Salas y Gomez.
— 3.) Siegfrieds Charakter. — 4.) Die märchenhaften Ztige in Wielands Oberon.
— 5.) Griechen und Römer (vergleichende Charakteristik). — Šolske naloge: 1.) Was veranlaßte die Taten des Jünglings und des Königs in Schillers Ballade «Der Taucher»? — 2.) Vorgänge bei einem griechischen Sängerfeste. (Bericht eines Augenzeugen.) —■ 3. a) die Tyrannis in Griechenland; b) der Nutzen des Wassers. (Dispositionsthemen zu freier Auswahl.) — 4.) Kriemhild und Brunhild.
— 5.) Die Vorzüge der poetischen und prosaischen Darstellung. — 6.) Der Laibacher Schloßberg. (Disposition für eine Schilderung und eine Beschreibung.) — Prosti govori: 1.) Über Hauffs «Liechtenstein». (Derganc.) — 2.) Meine Reise nach Athen. (Franza.) — 3.) Eine Wanderung in den Steiner Alpen. (Derganc.)
VI. razred. Domače naloge: 1.) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden? (Goethe, «Iphigenie auf Tauris», I., 2.) — 2.) Nicht viel lesen, sondern gut Ding viel und oft lesen, macht fromm und klug dazu. (Luther.) — 3.) Kann man Grillparzers Urteilen über das Nibelungenlied: «Man hört zwar alles, was geschieht, — allein man sieht es nicht» zustimmen? — 4.) Versäumt die Zeit nicht, die gemessen ist! (Goethe, «Iphigenie auf Tauris», III., 3.) — 5.) Das Vergessen ist ein Fehler, eine Schuld, ein Glück, eine Tugend. — 6.) Immer strebe zum Ganzen und, kannst du selber kein Ganzes — werden, als dienendes Glied schließ an ein Ganzes dich an ! (Schiller.) — Šolske naloge: Eig ouorbg uQiarog, dftvj’So-d-ctL 7TSQL jcctTQTjg. (Homer, 11. XII., 243.) — 2.) Wie lohnt Günther Siegfrieds Dienste? — 3.) Artusritter und Gralritter. — 4.) Walther von der Vogelweide als politischer Dichter. — 5.) Der Zauber der Alpenwelt. (Nach Hallers «Alpen».) — 6.) Klopstocks Odo «Der Zürchersee» ein Abbild seines Züricher Lebens und ein Spiegel seines Innern.
VII. razred. Domače naloge: 1.) Disposition und kurze Wiedergabe der Abhandlung Herders über die Künste der Griechen. — 2.) Die wichtigsten Ursachen der Auswanderung in altor und neuer Zeit. — 3.) Wie hat sich nach Goethes Anschauung aus dem dorischen Baustiel der jonische entwickelt? — 4.) Lago und Stimmung Iphigeniens zu Beginn des ersten Aufzuges in Goethes Drama «Iphigenie auf Tauris»^ — 5.) Der Ackerbau, die Grundlage aller Kultur. (Dispositionsaufgabe). — Šolske naloge: 1.) Wie urteilt Lessing über Gottscheds Verdienste um die deutsche Schaubühne? — 2.) Warum und zu welchem Zwecke lernen wir fremde Sprachen? — 3.) Der historische Hintergrund zu Goethes «Götz von Berlichingen». — 4.) Welche Faktoren wirken auf die Erdoberfläche verändernd ein? — 5.) Ostern in der Natur. (Eine Betrachtung.) — 6.) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden? (Aus «Iphigenie».) 7.) Goethes und Schillers «Xenien»; ihr Wesen und ihre Bedeutung. — Prosti govori: 1.) Charakteristik der Personen in Goethes «Götz von Berlichingen». (Dostal.) — 2.) Entstehung und Inhaltsangabe von Goethes «Egmont». (Gerwaiss.) — 3.) Die Ebene um Laibach in archäologischer Hinsicht. (Grum.) — 4.) Über Goethes «Reinhard Fuchs». (Jelenec.) —
5.) Charakteristik der Hauptpersonen in Goethes «Iphigenie auf Tauris . (Koder).
— 6.) Inhalt und Aufbau des Schillerschen Dramas «Don Carlos». (Lojk.) —
7.) Inhaltsangabe und Gang der Handlung von Goethes «Götz von Berlicliingen»■ (Pelan.) — 8.) Aufbau des Goetheschen Dramas «Iphigenie auf Tauris». (Peterlin.)
— 9.) «Ex oriento lux». (Rodič.) — 10.) Charakteristik der Hauptpersonen in Goethes «Egmont». (Selan Anton.) — 11.) «Wilhelm Teil». (Inhaltsangabe und Gang der Handlung.) (Šušteršič.) — 12.) Über den Sozialismus. (Wesen, Entstehung und Bedeutung.) (Virant.) — 13.) Gang der Handlung und Charakteristik der Personen im ersten Teil von Goethes «Faust». (Železnik.)
VIII.	razred. Domače naloge: 1.) Wir alle sind Schuldner vergangener Jahrhunderte. — 2.) Lagerleben im Dreißigjährigen Krieg. (Schilderung eines Gemäldes nach Lessings Grundsätzen.) — 3.) Stoff und Kunstform in Schillers »Lied von der Glocke». — 4.) Warum sprechen wir vom Antlitz der Erde?
— Šolske naloge: 1.) Was tadelt Lessing an der Geistererscheinung in Voltaires «Semiramis»? — 2.) Unterschiede der Darstellung des Laokoon beim bildenden Künstler und beim Dichter. — 3.) Ein Klosterhof im 10. Jahrhundert. (Schilderung eines Gemäldes nach Lessings Grundsätzen.) — 4.) In deiner Brust sind deines Schicksals Sterne. (Nachzuweisen an dem Charakterdrama im allgemeinen und an Schillers Wallenstein im besonderen.) — 5.) Das geographische Element in der Geschichte der Neuzeit. — 6.) Das Drama nach den Klassikern nach Inhalt und Form. — 7.) Tri zrelostne naloge (na izbor; gl. str. 91.) — Prosti govori: 1.) Die soziale Frage in der Gegenwart. (Uratnik.) — 2.) Verfassung und Verwaltung der österr.-ung. Monarhie. (Levičnik.) — 3.) Die Entwicklung des Turn-wesens. (Kovačič.) — 4.) Goethes «Novelle». (Gruden.) — 5.) Meine Reise durch Kärnten. (Petkovšek.) — 6.) Psychiatrie und Dichtkunst. (Sečnik.) — 7.) Über die Katakomben. (Skubic.)
B.	Za slovenske sestavke.
V. razred. Domače naloge: 1.) Popolnitev bodi moj edini vzor! (Kette: Moja maksima.) — 2.) Če doma jim dobro ni, žerjavi so čez morje vzdignejo . . . (Lepa Vida.) — 3.) Svega plemstva stup jo — plemstvo pluga. (Gjuro Arnold: Na seoskem groblju.) — 4.) Mišljenje našega kmeta, izraženo v njegovi ornamentiki. (Na podlagi obiska deželnega muzeja.) — Šolske naloge: 1.) Jesen, jesen, ti lepi bajni čas, — ne zveni mi! — mladost, mladost, ne hodi iz srca, — zeleni mi! (Aleksandrov: Tu je jesen . . .) 2.) O važnosti tradicionalnega slovstva. — 3.) Živalske lastnosti in človeške razmere v pravljici «Vojska ined volkom in psom». — 4.) Zgodovinsko ozadje pesni o kralju Matjažu. — 5.) Razlaga vsebino jugoslovansko balado «Asan - Aginica».
VI. razred. Domače naloge: 1. a) Katero ugodnosti nudi dijakom naše stolno mesto? b) «Tak’ pevec so trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi.» — 2. a) «Življenje naše, bratje, jo sejanje, — pri k’terem se poleniti ne smemo, — ker čas po bliskovo hiti in vemo, — da kdor jo len ob setvi, malo žanje.» b) .To -1 i Jugurtin izrek: «O urbem venalem et mature peri-turam, si emptorem invenerit» upravičen? c) «Concordia parvao res crescunt, discordia maximae dilabuntur!» 3.) «Pozdravljen, majnik mili!» — 4.) Poljubna naloga. — Šolske naloge: 1.) Adherbal govori zbranim rimskim očetom (v obliki govora). — 2.) Krst in slovo Črtomirovo. — 3.) Zakaj se učimo tujih jezikov?
— 4. a) Dido vabi Trojance na svečanoston obed. b) «Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko.» — 5.) Črtomirov nagovor na svoje tovariše pred bojem.
VII. razred. Domače naloge: 1.) Govorništvo, potrebna stroka človeškega znanja.— 2. a) Kako se dandanes potuje? b) Človek naravnim silam vladar in sluga. — 3.) Blagoslovna slavnost naše gimnazije. — 4. a) Omikanec in učenjak.
(Primera.) b) «Ne skalnat grad, no okovane stene, — zatohle ječe, peza ne verig
— vse to duha nam sile ne potaro.» (Besede Easija v Shakespearovem Juliju Cezarju — odsev značaja.) — So/ske nalogo: 1.) Kako nas gledališče vedri, zabava	in	vzgaja? (Razprava.) — 2. a) V čem se	razlikuje	slovenska imenska
sklanjatev	od staroslovenske? (Poljuden razgovor.)	b) Kako	umevam rek: Ubi
patria, ibi bene ? — 3. a) Bistvo lirske in epske poezije. (Razprava, osnovana na Prešernovem sonetu	«Očetov naših imenitna dela . . .») h)	«Resnično velik	je le
tisti, kdor se — ne	gane brez velikega povoda; — a ko	mu je	za čast,	takrat
bori so —• celo za	bilko.» (Hamlet, IV. 4. — 4.) Kako	vpleta	Prešeren	motiv
domovinske ljubezni	v svoj sonetni venec? — 5. a) «To	bil je	možl» (Pokažite
na značaju Bruta, da so te Antonijeve besede o njem upravičene!) b) Antonijev govor v tretjem dejanju Julija Cezarja — vzor demagoSkega govorništva. — Prosti govori: 1.) Razne struje v slovenskem slovstvu. (Virant.) — 2.) Korist telovadbe in nje razvoj. (Dostal.) — 3.) Gregorčič in kritiki. (Gabrovšek.) — 4.) Moje potovanjo v Oglej. (Železnik.) — 5.) O premogovniku v Zagorju ob Savi. (Koder.)
— 6.) Moja hoja na Triglav. (Šušteršič.) — 7.) Kako si predstavlja naš kmet hudiča? (Jelcnec.) — 8.) O Belokranjski. (Rodič.) — 9.) Kmetovo domoljubje. (Jošt.)	—	10.) Izlet v Savinjsko planine. (Ločnik.)	— 11.)	O renesansi in nje
vplivu	na	upodabljajočo umetnost. (Lojk.) — 12.)	Slovenci	v 1. 1848. (Tršar.)
— 13.) Zgodovina slovenskega gledališča. (Gerwaiss.) — 14.) Razvoj železnic. (Pelan.) — 15.) O nastanku Dalmatinove biblije. (Pernat.) — 16.) Življenje čebele. (Kete.)
VIII.	razred. Domače naloge: 1.) Kaj se mi zdi vzvišeno, kaj malenkostno, kaj smešno? (Razprava.) — 2.) Prevod Iloracijeve odo «Elieu, fugaces, Postume...» (II., 14.) (S posnetkom pesnikovih misli v njej.) — 3.) Kako naj si širimo dušno obzorjo? — 4.) Gimnazijska leta — pomembna doba mojega življenja. — Šolske naloge: 1.) Govor ob otvoritvi novega šolskega poslopja. Gaslo: Kar veš in znaš, to premoreš. — 2.) Pod katerimi vplivi je nastalo in se razvijalo naše slovstvo v protestantski dobi ? (Razgovor s preprostim rojakom.) — 3.) Posledica misli v Vodnikovi odi «Ilirija oživljena». — 4.) Slovenska poezija pred Prešernom in za Prešerna. — 5.) «Le tisto omiko jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo.» (Gregorčič.) — Prosti govori: 1.) Spomini na potovanje po slovenski domovini. (Uratnik.) — 2.) Glagolica, nje razvoj in pomen v slovenskem slovstvu. (Lobe.) — 3.) O najstarejši zgodovini Slovencev. (Gruden.) — 4.) Prazgodovinske starine na Kranjskem. (Mohorič.) — 5.) Stritar v svojih poučnih spisih. (Zajc.) —
6.) Kmetiški upori na Slovenskem. (Skubic.) — 7.) Sokratova filozoiija. (de Gleria.)
VI.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica, ki jo jo	oskrboval profesor	dr.	Ivan Tertnik, sc
je pomnožila v šolskem letu 1907./1908. za 57 del v 43	zvezkih in 34 snopičih
ter za 298 šolskih izvestij.
a)	Po nakupu:
«) Časopisov in zbornikov:	Verordnungsblatt	für	den Dienstbereich
des k. k. Ministeriums für Kultus und	Unterricht, 1907.	—	Zeitschrift für die
österreichischen Gymnasien, 1907. — Zeitschrift für österreichische Volkskunde,
1907.	— Archiv für slawische Philologie. Herausgegeben von V. Jagič, 29. zvez. —
Mitteilungen des Museal Vereines für Krain, 1907. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1907. — Ljubljanski Zvon, 1907. — Dom in Svet, 1907. — Slovan, 1906/1907. — Popotnik, 1907. — Letopis «Slovenske Matice» za leto
1907. — Zbornik. Na svetlo daje Slovenska Matica, IX. zvez. — Knezova knjižnica, XIV. zvez. — Zabavna knjižnica, XIX. zvez. — Hrvatska knjižnica, III. zvez.
— Slovenske narodne pesmi. Zbral in uredil K. Strekelj, 11. snop. — Prevodi iz svetovne književnosti, IV. zvez. — Slovenska zemlja. V. del: Kamniške ali Savinjsko alpe, njih zgradba in lice. Spisal Ferd. Seidl, I. zvez. — Pedagoški letopis, VII. zvez.
— Nazorni nauk, II. dol, 1. snop. — Bozjak J., Didaktika, II. dela, 2. snop. — Slovonske novele i povesti. Dio I. Uredio Fr. Ilešič. — Poučna knjižnica «Matice Ilrvatske», knjiga XXXIII. — Zabavna knjižnica «Matico Ilrvatske», svozak 299—300, 301—302, 303—304. — Hrvatsko Kolo. Naučno-književni zbornik. Knjiga III. — Kolo hrvatskih umjetnika, 1907. — Izvještaj Matice Ilrvatske za godinu 1906 i 1907.
ß) Knjig: Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1908. — Thesaurus linguae Latinae: vol. III, fase. 2 in 3; vol. IV, fase. 3 in 4. — Vondrak W., Vergleichende slawische Grammatik, II. ISd. (Formenlehre und Syntax). — Janka Krsnika zbrani spisi, zvez. V., seš. 1. — Pribil dr., Sola in dom s posebnim ozirom na roditeljsko večere, I. Teoretični del. — Seigerschmied J. M., Pamet in vera,
III.	zvez. — Zgodbe sv. pisma, 14. snop. — Lakmayer Fr., Umni čebelar. — Webersik G., Geographisch-statistisches Welt-Lexikon, 8.—20. snop. — Rosenberg Ad., Handbuch der Kunstgeschichte. 2. Aufl., herausgegeben von H. Rosenhagen. — Schriften des I. österreichischen Kinderschutzkongresses, III. Bd.
b)	Po darilih:
Podarila je: C. kr. deželna vlada kranjska: Landesgesetzblatt für das Herzogtum Krain, 1907, 12. 13. 14. 15. 16. kos in pregled vsebino vsega letnika.
— Knezoškofijstvo ljubljansko: Catalogus cleri dioecesis Labacensis,
1908. — Bertrin J., Kritična razprava o lurških dogodkih. II. in III. del. — Mestni magistrat ljubljanski: Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1907 in lota 1908. — Založništvo Graeserjevo: Plutarchos’ Biographie des Aristeides. Herausgegeben und erklärt von J. Simon. — Založnik Holder: Klement K., Schulgraminatik dor griechischen Sprache. — Založnik Tempsky: Schneider G., Lesebuch aus Platon. — Zavodi: Festschrift zur Erinnerung an die Feier des 20jährigen Bestandes der Landes-Oberrealschulo in Brünn, 1857—1907. — Festschrift zur Erinnerung an den 250 jährigen Bestand des Gymnasiums in Horn (Niederösterreich). — Pisatelj: Golling J., Vokabular zu ausgewählten Gedichten Ovids. — Odstrčil L., Die Öffentlichkeitserklärung des Schulunterrichtes durch ein Reichsgesetz. Ein Beitrag zur Schulreform. — Šmid W., Landesmuseum Itudolfinum in Laibach. Bericht für das Jahr 1907. — Ravnatelj Fr. Wiesthaler: Corn. Nepos, Loben ausgezeichneter Feldherren, übersetzt von J. Dehlinger. — Ilauler J., Lateinische Stilübungen für die oberen Klassen der Gymnasien. 6. Aufl., neu bearbeitet von J. Dorsch und J. Fritsch. — Lindner G. A. und Leclair A., Lehrbuch der allgemeinen Logik, 4. Aufl. — Schuchter J., Kurzgefaßte empirische Psychologie. — Bauer Friedr., Jelinek Fr. und Streinz Fr., Deutsches Lesebuch für österreichische Mittelschulen, II. Bd. — Wagner J., Malerische Ansichten aus Krain. — Gimnazijski učitelj dr. Sajovic G., Freyer H., Fauna der in Krain bekannten Säugotiere, Vögel, Reptilien und Fische.
— Iz zapuščino pokojnega ravnatelja g. J. Stare-ta je prejela učiteljska knjižnica gimnazijska iz raznih znanostnih strok, — posebno iz zemljepisja, zgodovino in slovanskih jezikov: 271 del v 345 zvezkih in 91 snopičih.
c)	Po zameni:
298 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta 1907./1908. šteje ta knjižnica 3035 del v 3844 zvezkih in 933 sešitkih ter 5998 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica:
a) Nemška, ki jo je oskrboval dr. Janko Lokar* se je pomnožila za 21 del, oziroma 25 knjig, in sicer:
aj Po nakupu:
Grimm, Kinder- und Hausmärchen. — V. Schultz, Der Bernsteintaucher in Der Wildfischer. — Stifter, Bergkristall in Katzensilber. — J. Verne, Das Reisebureau Thompson und Comp. — Der gute Kamerad XXI (2 izvoda). — Gaudeamus X/I. — Alte und Neue Welt XLI. — Stern der Jugend 1907. — .Tugendlaube XVIII (H. Proschko, Unseres Kaisers diamantenes Jubelfest).
b) Po darilih:
Pokojni ravn. Stare: Holzwarth, Weltgeschichte. — Založnik Freytag: Herder, Der Cid in Ideen. — Schiller, Briefo in Wallenstein. — Goethe, Briefe in Auswahl in Iphigenie auf Tauris. — Lessing, Ilamburgische Dramaturgie. — Wieland. Oberon. — Klopstock, Der Messias.
c) Iz knjižnice naravoslovnega kabineta je prejela dijaška knjižnica: Dr. Jordan, Die Erdkörper in drei Reichen in F. J. Bertuch, Bilderbuch zum Nutzen und Vergnügen der Jugend, zv. V., VII., VIII.
Koncem šolskega leta šteje ta knjižnica 1098 del v 1173 knjigah. Knjižnica se je ob priliki preselitve nanovo uredila. Pri tem se je izločilo iz njo približno 250 raztrganih in razbranih knjig.
ß) Slovenska, ki jo je oskrboval profesor Josip Wester,** se je pomnožila za 75 del, oziroma 99 knjig, in sicer:
a) Po nakupu za 62 del, oziroma 86 knjig:
Planinski Vestnik, XIII. letn. — Dom in Svet, 1907 (2 izvoda). — Vrtec, 1907 (2 izvoda). — Angelček, 1907 (2 izvoda). — Zvonček, 1907 (2 izvoda). -— Cankar, Hlapec Jernej. — Murnik, Znanci. — Murnik, Navihanci. — Jurčič, Zbrani spisi, I.—XI. zv. — Stritar, Zbrani spisi, II,—VII. zv. — Klodič, Nova železnica. — Lah, Vaška kronika. — Baloh, črtice (2 izvoda). — Šenoa-L. J., Zadnja kmečka vojska. — Senoa-Silvester K., Zlatarjevo zlato. — Tominšek, Josip Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja. — Tolstoj, Tri povesti (2 izvoda). — Sienkiewicz-Podravski, Potop (v dveh delih). — Cooper, Vohun. — Ogrizovič, Ilrvatski pripovjedači. — Drechsler, Izabrane narodne pjesmo. I. .Tunačko (3 izvodi). — Slovenske Večernice, 35.— 60. zv. — Stare, Občna zgodovina (v štirih izvodih).
b) Po darilih:
Darovala sta: ravnatelj Fran Wiesthaler 6 slovenskih in 5 hrvatskih knjig in profesor Jos. Wester 2 hrvatski knjigi.
Koncem šolskega leta šteje ta knjižnica 1063 slovenskih del v 1385 knjigah ter 49 hrvatskih knjig. Več sto raztrganih in razbranih knjig se je po selitvi izločilo iz knjižnico. Knjižnica so nanovo uredi v prihodnjem šolskem letu.
*	Na pomoč mu je bil pri izposojevanju knjig: učenec III. a. razr. Jakob Miglič.
** Na pomoč so mu bili pri izposojevanju knjig: učenca II. b. razr. Josip Kovač in Evgen Lovšin tor sedmošolca Vladimir Gomilšek in Anton Troboj.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh profesor dr. O. Jauker) so se pomnožila:
Po nakupu:
Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1908. — Rusch, Zeitschrift für Schulgeographie, 1908. — Zemljevida: Hamberger, Geologische Karte von Deutschland. — Štirih zbirk podob: 1. Langels Bilder zur Geschichte (Die Thermen des Caracalla in Rom, Palazzo liargello in Florenz, Tempel zu Karnak, Die k. k. Hofbibliothok in Wien). 2. Lehmanns kulturgeschichtliche Bilder (Zur Erfindung der Buchdruckerkunst, Mittelalterliche Handschriften, Pfahlbauansiedlung, Vor dem Stadttor [1800], Burg Karlstein). 3. Geographische Typenbilder aus Osteuropa (Murmanküste, Krim, Kleinrußland, Seengebiet, Ural).
4.	Wandbilder Oesterreich. Denkmäler (Maria-Theresia-Monument, Erzherzog-Karl-Denkmal, Grillparzer-Denkmal, Prinz-Eugen-Denkmal [alle in Wien], Andreas-Iiofer Denkmal [auf dem Berge Isel]). — Knjige: Hans Rosenhagen, Handbuch der Kunstgeschichte. Bielefeld und Leipzig, 1908.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 104 zemljevide (v 105 izvodih), 19 atlantov (v 20 izvodih), 22 raznih podob in tabel, 11 zbirk podob, dr. W. Hensella zbirko: Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens, 1 Felldov telurij, 2 zemeljski obli in 52 knjig.
III. Prirodoslovni kabinet (varuli nam. učitelj Loop. Audrče) se je po nakupu pomnožil za te-le:
a) Pristro j e:
Navadna sesaljka iz stekla. — Tlačilna sesaljka iz stekla. — Električna ročna obločnica. — Klingelfussov induktor (10 cm). — Simonovo prekidalo k induktorju. — Prekidalo iz platine za induktor. — Teslov aparat. — Röntgenova cev. — Marconijev aparat. — Instrumentarij za Hertzove poizkuse. — Vacuumskala.
— Ustnična piščalka. — Piščal z jezičkom. — Seebeckova sirona. — Iiartlova optična plošča. — Aparat za popolen odboj svetlobe. — Kadička s papirnato ploščo.
b) Knjige:
Fr. Napravnik: Vollständig gelöste Maturitätsaufgaben aus der Mathematik. — Dr. M. Vogtherr: Chemie.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 87 komadov oprave, 432 fizikalnih pristrojev, 13 fizikalnih stenskih slik, 128 kemikalij, 37 lesnih barvil, 188 kemičnih potrebščin (utenzilij), 33 knjig, oziroma zvezkov, 48 komadov orodja, 83 stereo-metričnih teles, 15 risalnih utenzilij, skupaj 1064 komadov.
IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval prof. Fr. Jeraj, je pridobil te-le predmete:
a) Po nakupu:
Učil: Sus scrofa, srce, preparat v špiritu. — Emys europaea, situs viscerum, preparat v špiritu. — Cyprinus carpio, situs viscerum, preparat v špiritu. — Salmo fario, razvoj. — Libellula, biologija. — Astacus fluviatilis, situs viscerum.
— Astacus fluviatilis, živčevje. — Naturaufnahmen, Photographische, für den Anschauungsunterricht in der Tierkunde. I. und II. Lfg. — 2 američanska stereo-skopa, s 54 slikami. — Leutemann II., Zoologischer Atlas, 5 Wandtafeln. — Labrax lupus, suh preparat. — Scomber scoinber, suh preparat. — Labrax, škrge in želodec, suh preparat. — 57 morskih alg. — Knjig: Thomč, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz, Bd. V—VII, Lfg. 40—53. — Francč,
II.	II., Floristische Lebensbilder, Lfg. 1—7. — Rabenhorst, L., Kryptogamenflora, Lebermoose, Lfg. 4 — 6. — Landsberg, B. und Schmid, Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht aller Schulgattungen, I. Bd., Lfg. 1 — 7.
h) Darovana učila:
1	rižar, 1 južna postolka, 1 orehar, 1 šoja, 1 žličarka in 1 kanja (daroval gospod dr. Gvidon Sajovic). — 53 zooloških predmetov in 70 rudnin (darovala gospa Marija Schmalz, sekcijskega svetnika vdova na Dunaju). — Manjša učila so darovali: Lončarič, učenec I. a., Gregorič in Ribič, učenca I. c. razreda.
Vsa prirodopisna zbirka šteje koncem šolskega leta: 13 antropoloških, 2845 zooloških, 1241 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1388 rudnin in geoloških predmetov, 105 orodij in utenzilij, 243 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, 155 zvezkov, oziroma snopičev prirodopisno vsebine, skupaj (>228 komadov.
V. Risalna učila (Oskrbuje realčni suplent Anton Koželj).
Na novo se je letos nakupilo 5 vzorcev (glav) iz sadre.
Zbirka šteje koncem tega šolskega leta: 21 knjig, 29 predložnih zbirk, 41 sadrenih vzorcev (okraskov, vaz), 3 reliefe in 5 doprsnic, 1 človeško lobanjo, 44 školjk, 31 vzorcev iz trdega papirja, 3 risalno deske z oporami in 2 brez opor, 8 Peyrekovih risalnih podlog, 1 risalno ravnilo, 93 komadov risalnične oprave, skupaj 282 komadov.
VI. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja na tukajšnji I. državni gimnaziji Alfonza Paulina in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Franu Juvana). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdržavanja zlagata (po naredbi c. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila 1. 1891., štev. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 420 K iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, prispevajoča 210 K na leto.
VII. Javna študijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha Konrada Stefana je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1907. je štela 38051 del, in sicer: 58583 zvezkov, 8169 sešitkov, 3245 listov, dalje 423 rokopisov in 246 zemljevidov.
VIII. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
II.	drž. jr.
vil. Statistika učencev.
(Znamenje -f* pred številko znači privatiste.)
co
co
co co
COHCO^HCOCO\OH
OJMMrt
CO
l» rH
CC
0-\
o
CD »O CO Ol Ol
CO
CO rH CO H (M CO
co co
CO -r*
CO
co
co
CO CO Ol Ol Ol
co
>00
to
.22, <d	bo o	' d) sj
© S £ £ ^	S®	«« m
u.	m	cž’£	&	tue	^
c/j	co	tj	t/j	r	M	o
o	Jr!	®	<U	e	>c/2	ri4 'C
0^5	" r-a	£	,li|	£	'/}	4;
s 2 cä-'-,>c/jr^ r ir* ä
• •rv-,^ -2 U	bß	C
cm h-3 h^>oj fVO C W O <1
CO
CO
CO
CO
CO
cooo^aDr^oöot(Mco^coco
HCO.OCDiQCO^t^COCMH
CO
CO
(M Ol CO
CO
I Ol T* CD ■rji rH r-i
Ol
Ol
Ol
Ol
o
Ol o
r—I CO rH CO 05
o
o
Ol »O CO rH CO
CO
CO
t> r— 05 tH t—I
CO
co
co
»O CO
co
03 t* CD i> CO
co
Ol
co
Ol »O CO L>- CO
CD
co
Ol
co
Ol CD Ol co co co co
co
Ol
Ol
rc
Ol co CO CO Ol
PC
Ol
CO H Ol
co
Öl
Ol
o ^
CO rH
co
co
co
co
o
Ol co
O cd CD CO *—i
o
o
o
co
co
co
co
co
co
O 05 Ol t>* tH
co
co
0-
Q_
CD
H Ol CO ^ lO CD l'- CO 05 O r-( Ol CO rH -j—1 t—1 r-i t—I r-i rH rH r—( Ol Ol Ol Ol Ol
o CO 00 CO <M r-i CO CO
00
Ol
CO
CO CO CO Ol
CO
CO
Ol
Ol O Ol
CO
CD
Ol
Ol
Ol
Ol
CO
CO rH
00
CO
CO
tH CO CO rH »o
co
CDHH
co
»o
CO L'* CO
CD
oi
CO Ol CO Ol Ol
CO
r~< Ol CD rH rH
CO
CO
CO —H CO Ol
00	Ol
01
-fl Ol
o
CO
CD
Ol
CO Ol Ol Ol »o Ol
CO
CO CO »o Ol
l > O CO Ol 00 Ol
co
co oi
co
co
CD 00 CD H D
CO
CO
00
cö
!=!
M
Ul
^ H
i t—i
i>
3
TJ
(D
rO
>
I-1
CÖ
>
U ; ,o
N j l
CÖ d
>
co
(M O
0^66
cccogjj
vO -H
3 I I
i o č> -tl co
(M T-t
^ (M j
CO £*• |
05 (N I t—I I
1-i 'M
««88 CO T*
rH 05
I I
O o -f co ^ CO
I I
I (M lO A A I (M n g p
I I
£S I I £§388
CO -#
T
12 f>i CO CO
I I
I I
^gš
T- 03
00 CO
O o
-ti
_ TtW<
II
I I SSqö
co o i I cogöö
Oln I I tH CO £1 O Oj tt
CO 00 |	|	CO	O
CO CO
! ? J ? Ö Ö öl 0	00 Ol co 01	CDQh 05	o oo r* CO 05 t* CO 00 O 05 Ol t> ,Q 0Q Ol vO CO »O l> CO —h oi o s s
400 - 12-60 50 — 10-	1 -* 1 1 1 '° 1 1 » g
240 — 8-40 80-; 16--	o co ^ 05 —f I -r-l (M Ol l> 2 "S
1 S .18 © *rH CO t-O COH -*	° 1 ^ COOlli-iTtHOOrH ^ S ' ^ “ ^ co
840 — 16-80 86- 17-20	J .n co I im k 05 o m ^ r-« »O
O I o 1 -H 1 ep © 00 00 05 O t* CO	rt <N I !M l> ■"* 'O <N •[, tD 1 ^ g
1 o 1 o 1 Ol \ OD © r* © »O r—t CO	J, (M rH | | Ä C- CO fM
1000- 12-60 66-13 20	91 80 5 4 9 1 51-—
1 o I O ' (M 1 —r © tUNO 00 »O r- CO	-■0901 8 e c f 09 99
J ^ J J © lO ö co O (M co 1—	g | || || 05
1 SIJ © 00ÖN X> co n 00	O ö 1 •'*3'»'° II II co
1 ° 1 # TU © 05 Öl do CO CO 05 r- co —<	1 1 “SS'0 II M 05 Ol
1320- 93-20 92- 18-40	s 1 II II o CO
960-- 19320 96 — 1920	o | S 1 t'22t' 1 1' S _r-
Skupaj K .... K .šali . . » našali . . »	Skupaj K v odnosno-predmetih. i	 .... K
,-h A Ä Ä A
o
p<
rt ° a N
o
f->
o
s
o A
o
CO
d
o
- >5-> J »Si
- O
d
o >o
></i
o
M
^ 4j >c/j	^ o
’">S 2 o °rg rS*	-
p. ^ E ,®
_	I—«O
2 o _a
.2 p<
d
o
'C/2
O
rt O
rt d "3 N o
>W O <« P3 «3 ^
o .S n 's
•“ 's -I“
2 e Q ^ ^
s
S -Sž
4i a ^ *r% <m
• Ä, ^
J" n' £ U Os a,
«J
X2
>M
rt
O o
-.3
>c/5 o; w r3
in!.a
2.2 «'o -s Ph H £■«
qi >w
► e
«o
rt
<d
rt
to c > d
O)
35
2 'S -*
— <D o VJ P* OJ 43 d
>CO N
>CO OJ
II. Podpore.
a) Ustanove (prim. štev. 10 !).
o >c/5	Imena Štipendistov	Razred	Ime ustanovo	Podelilni odlok	Znesek v kronah
1	Pečenik Rudolf	1. a	Jurij Töttinger, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 11. IV. 1908, štev. 8393	118- — I
2	Brajer Emilijan	III. a	Ivan Kallistor, 10. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 5.1.1908, štev. 26.746 ex 1907	504'-
3	Kolar Ivan	III. a	Ivan Kallister, 9. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. IV. 1907, štev. 3003	496--
4	Miglič Jakob	III. a	Mihael Omersa	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 24. VI. 1905, štev. 12.031	60'-
5	Krhne Štefan	III. b	Dominik Rcpitsch, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 4. 11. 1908, štev.' 2426	51' —
6	Schrey Anion	IV. a	Anton Kos, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne21.VI.1906, štev. 12.970	120'-
7	Stanonik Ivan	IV. a	Jurij Töttinger, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 7. II. 1908, štev. 2.533	118- —
8	Lobž Ludovik	IV. b	Anton Umek, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 16. I. 1906, štev. 547	249 • —
			Valentin Kuss, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 7. I. 1905, štev. 213	95- —
9	Pintar Anton	IV. b	Adam Schuppo, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 28. I. 1905, štev. 1616	65' —
			Friderik Skerpin, 1. mesto	c. kr. dož. vlado kranjske z dne 5.VII. 1905, štev. 12.870	106--
			Friderik Skerpin, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 21. 11.1906, štov. 3014	86--
10	Bregar Vladimir	V.	Fran Knerler, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 5. VIII. 1907, štev. 16.091	200' —
11	Jelenc Leon	V.	Jorncj Sallochor	mestnega magistrata ljub-ljanskegaz dne 14.111.1907, štev. 10.674	100' —
1				Odnos .	2368' -
Štev. I	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanove	Podelilni odlok ! Znesck v kronah	
12	Tominec Ivan	V.	Blaž Kortsclie, 1. mesto	Prenos . c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 1. VII. 1906, štev. 12.802	!2368•— 79 —
			Martin Lanib in Schwarzenberg, 6. mosto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. 111. 1903, štev. 943	186 •—
13	Abram Anton	VI.	Pavel Abram	namestništva tržaškega z dno 2. II. 1906, štev. 39.457 (X) 05	532 -
14	Klembas Anton	VI.	Lovro Lakner, 1. mesto	c. kr. dež vlade kranjske z dne 28 XII. 1903, št. 24.987	84--
15	Wohinz Ivan	VI.	Males Wiedervvohl, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 11.1.1905, štev. 23 524 ex 1904	145'— !
16	Žgur Ivan	VI.	Matej Šigur, 1. mosto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 5. III. 1904, štev. 1521	87'-
17	Dequal Fran	VII.	Jernej Salloclier	mestnega magistrata ljubljanskega z dne 15.11.1905, štev. 3936	100--
18	Jelenec Josip	VII.	Jernej Salloclier	mestnega 'magistrata ljubljanskega z dne 10. III. 1908, štev. 8329	o o i'
19	Kete Ivan i*	VII.	Dominik Repitsch, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 14. II. 1903, štev. 3470	60- —
			Jakob Stibil	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 15. VI. 1907, štev. 7227	119'13
20	Lovšin Ivan	VII	Anton Lesar	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 3. VI. 1905, štev. 9874	128 ’-
21	Šušteršič Fran	VII.	Jurij Töttinger, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 10. 11. 1902, štev. 2895	116 —
22	Vizjak Ivan	VII.	Jernej Salloclier	mostnega magistrata ljubljanskega z dne 6. II. 1906, štev. 44.206	100 —
23 24	Železnik Fran	VII.	Fran Knerler, 1. mesto	c. kr. dož. vlado kranjsko z dne 23. X. 1902, štev. 11.243	200 ■ —
	Gruden Maks	VIII.	Jakob Gruden	i c. kr. dež. vlado kranjske z j dne 26. 11. 1903, štev. 4024	100- —
				Odnos . ^	4504-13 :
> 0> <r>	Imena štipendistov	Razred	lino ustanove	Podelil ni odlok	Znesek | v kronah
				Prenos .	4504-13
25	Lobe Ivan	VIII.	Anton Umek, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske '/■ dne 28. VI. 1906, štev. 13.082 ... .	249'— |
26	Mohorič Ivan	VIII.	Anton Alojzij Wolf, 3. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 30. I. 1902, štev. 2129	152' —
j 27	Skerbec Matija	VIII.	Marija Kosmatsch	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 28 XII 1903, št. 25.159	200'-
				Skupaj .	5105-13
b) Podporna zaloga. Večina naših učencev, ki so do mala kmetskih roditeljev sinovi, je z doma tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela trdne in zanesljive zaslombe v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še nima nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. Da se jo pa vendar vsaj kolikor toliko olajšala sirotnikom beda, hvala za to gre mnogim dobrotnikom, od katerih je prejelo ravnateljstvo i v preteklem šolskem letu v podporo potrebnih pomočkov. Med temi blagotvorniki se zopet odlikuje preslavna Kranjska hranilnica, ki je velikodušno volila zavodu v podporno namene 400 K. Iz nabranih prispevkov so se preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami, vrhutega pa so prejemali večje ali manjše zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, zdravila itd.). Podpore je delilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakokrat z. dotičnim razrednikom.
Knjižnica podporne zalogo se je pomnožila za 259 knjig. Nakupilo se jo 232 knjig; darovali pa so: ravnatelj 11, profesor «Tos. Wester 1, katehet dr. Gregorij Pečjak 3, rodbina Pancetova 5, četrtošolec Schiffrer Stan. 1, prvošolci 5 knjig.
Računski pregled.
A.	Dohodki.
Prebitek iz šolskega leta 1906./1907. (po obračunu, podanem dne 7. julija 1. 1907. pod štev. 232 in potrjenom od c. kr. deželnega šolskega sveta z razpisom z dno 26. julija 1. 1907.,
Darovali so:
Slavna Kranjska	hranilnica.........................................»	400'
Gosp. dr.	Ivan Oražen.................................................»	96'—
» dr.	Alojzij	Nastran.............................................»	34'—
•	O. Bamberg, predsednik Kranjske hranilnice, knjigo-
tržec, posestnik itd............................................... 30'—
» L. Schwentner, knjigotržcc............................................ 20' —
Odnos .	. K	733'87
Prenos .	. K	733‘87
Gosp. J. Bahovec,	trgovec	s	papirjem.............................»	10'—
» J. Lončarič,	stavbni	podjetnik..............................»	9 40
» Fr. Gnjezda......................................................»	3'—
Abiturient Ferd. Kobi	........................................»	—'50
Ob novem letu:
a)	gg. profesorji in namestni učitelji: A. Jeršinovič 2, Fran Kralj 3, šolski svetnik dr. J. Bezjak, dr. Fr. Čadež, Iv. Macher, dr. J. Pipenbacher in dr. V. Tiller po 4, J. Wester 5, dr. O. Jauker in J. Teršan po 6, dr I. Tortnik 10 04,
dr. Gr. Pečjak 30, ravnatelj 10 K, skupaj............................»	102'04
b)	učenci* razreda I. a. 9‘26, I. b. 23 20, 1. c.	912, II. a.	6’32,
II.	b. 7-40, III. a. 16-30, 111. b. 5 36, IV. a. 1162, IV. b.	4 56,
V. 15 85, VI. 10 26, VII. 1610, VIII. 10'66	K, skupaj	.	.	»	146 01
Odnos	.	.	K	1004'82
* I. a. razreda: Počenile 2-30 K; Orno Ivan 1 K, Bežek in Guzelj po GO b, Dolenc in Jeglič po 50 b, Ahčin, Alko, Masle, Oblak, Rokove in Vizjak po 40 1), Brinovec 30 b, Hafner, Hanuš, Novak, Pance in Strah po 20 b, (črne Josip štiri pare nogavic). — I. b. razreda: Sajovic 10 K, Goropevšek 2 K, Cepuder 1-20 K, lllebec, Kavčnik, Mežan, Porenta in Sel jak po 1 K, Vreček 50 b, Magolič, Sterle, Šolar, Tavčar Ivan in Toni po 40 b, Vider 30 1), Pojkar, Janež, Pavčič, Pintar Alojzij, Rozman, Srebot in Železnik po 20 b, Benedik, Gerbec, Jeretina, Košir, Leben, Lotrič, Poljanec 'in Štepec po 10 b. — I. c. razreda: Daneu, Golograne, Helmicli, Modic in Terpin po 1 K, žužek 00 b, Groblar, Kadunc, Lukeseh in Strnad po 40 b, Ivanc 30 b, Arh, Christof, Jančar, Kollaritsch, Korošec, Lunaček in Pristov po 20 b, Keržin 12 b, Omers 10 b. — II. a. razreda: Kozak 1 K, Kavčič 60 b, Bezlaj in Kovač po 40 b, Baltezar, Jean in Puc po 30 b, Grahli In Rihar po 2G 1>, Banovec, Černe, Kos, Lipovž, Ločnik, Pavlovčič, Porenta, Rant, Rižner in Uran po 20 b, Aljančič, Borštnik, Štrukelj, Zajec in Završnik po 10 b. — II. b. razreda: Leus tek 2 K, Petrič 1 K, Hirschmann in Sturm po 40 b, Horvat 30 b, Arh, Benedik, Drašler, Feštajn, Ilaller, Kogoj, Osana, Prusnik, Seliškar, Turk 'in Zupan po 20 b, Csontola, Fišer, Jakab, Keržin, Kovač, Kuhar, Klihar, Lovšin, Prezelj, Ramovž in Rekef po 10 b. — III. a. razjreda: Brajer 10-20 K, Kolar 4 K, Rogelj 40 b, Miglič in Modrijan po 30 b, lluth, Leskovec in Mihelčič po 20 b, Jakše, Kolesa, Novak, Podržaj Ciril in Podržaj Ferd. po 10 b. — III. b. razreda: KrlmG in Sajovic po 1 K, Šimnic 50 1), Likar, Peteln in Stirn po 40 b, Grčar 30 b, Peček 24 b, Adamič, Mohar in Zakrajšek po 20 b, Gregorec 12 b, Pestotnik, Pirc, Stojkovič in Švigelj po 10 b. — IV. a. razreda: Stanonik 3-12 K, Schrey, Stele in Zorman po 1 K, Urek 70 b, Schiffrer Vilibald 50 b, Kostanjevec, Širaj in Volikajna po 40 b, Česnik 30 b, Čelešriik, Drolc, Ilaš, Kramar, Kranjce, Lavrič, Miklavc, Mlakar, Modrijan, Schiffrer Kazimir, Schiffrer Stanislav in Zelenik po 20 b, Detela, Ločnik, Paternost in Petavs po 10 b. —- IV. b. razreda: Pirkovič 50 b, Lavrič in Sirk po 40 b, Ambrožič, Drobnič, Jager, Jamnik, Klavs, Kramar, Penko, Pintar, Simončič, Skobe, Urbas, Vovk in Zupančič po 20 b, Gorše 10 b, Albreht, Jerin, Logar, Tratnik in ZorC po 10 b. — V. razreda: Bregar G K, Zorc 1-10 K, Lapajne 1 K, Franza GO b, Jelenc in Majaron po 50 b, Justin, Kos, Pečnik in Pfeifer po 40 b, Bole in Gabrovšek Josip po 25 b, Žibert 24 b, Luštrek in Rupar po 22 b, de Gleria, Glowacki, Jaklič, Janežič, Kramar, Marolt, Možek, Privšek, Selan, Simonič, Tominec, Zajc in Žvokelj po 20 b, Kolenc 10 b, Goljar in Šuštar po 12 b, Modic 11 b, Košir in Pelc po 10 b. — VI. razreda: Abram 2 K, Kozak, Rus in Wohin/, po 1 K, Velkavrh GO b, Kranjec, Sodnik in Zgur po 50 b, Ostan in Sturm po 40 b, Burja in Lekan po 30 b, Bajec, Gabršek, Lipej, Matičič, Ramovž, Safošnik in Štamcar po 20 b, Melik IG b, Borštnik, Kunst in Lovšin po 10 b. — VII. razreda: Jelenec 3 K, Gomilšek in Železnik po 1 K, Hönigmann 90 b, Pelan 80 b, Tome (>0 b, Maršič in širaj po 50 b, Bobnar, Dostal, Gašperšič, Gerwaiss, Jošt, Lovšin, Rodič, Selan Ivan in Virant po 40 b, Čižman in Žerjav po 30 b, Dequal, Gabrovšek, Koder, Kokel, Kovačič, Kete, Kranjc, Kržan, Ločnik, Lojk, Martinčič, Pečka j, Pernat, Ravnik, Selan Anton, Šušteršič, Trohej in Tršar po 20 b. — VIII.razreda: Lobe 2-50 K, Škerbec 1-04 K, Levičnik in Mikuš po 1 K, Cugmus in Skubic po 50 b, do Gleria, Mohorič in Zajc po 40 b. Ilc 35 b, Sečnik 32 b, Bratina, Mlakar, Petkovšek in Uratnik po 30 b, Bole 23 b, Kovačič 22 b, Božič, Gruden in Vrhovnik po 20 b.
O raznih drugih prilikah: učenci razreda I. b. 2’18, II. 1). 4‘20 -|-
8 K, skupaj.........................................................»	14'38
Popustka, dobljenega pri nakupu zvezkov, so darovali: učenci razreda I. b. 0 24, II. a. 0’64, II. b. 1'20, III. a. 1’40, III. b. 0'50,
IY.	a.	0'60,	IV. b. 0'44, VI. 0’50, VIII. 0'36 K, skupaj	.	.	»	5'88
Skupaj	.	.	K	1025 08
B. Stroški.
Za	učne	knjige.......................................................K	836'li
Podpore	v	gotovini....................................................>	189'—
Skupaj .	.	K	1025’11
C. Bilanca.
Ako se od stroškov v znesku .*...........................................K	102 5’ 11
odbijejo dohodki v znesku......................................................»	1025'08
ostane nedostatka . K — '03
Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih do cela ali podajajoč jim hrano ako ne vsak dan, vsaj posamične dneve v tednu, tudi: prečastito vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, prečastito vodstvo Marijanišča, misijonske kongregacije in Salezijanske družbo, samostana prečastitih oo. frančiškovcev in mm. uršulink, slavno ravnateljstvo «ljudsko in dijaške obednice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečastiti gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečastiti g. kanonik Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladinoljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (glej štov. 8.!}.
Ti doneski so se porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. junija 1. 1878., štev. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., štev. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah.
VIII.
Zrelostne izkušnje
v tšolMkcni letu 19()6./19t)^.
1.	V jesenskem roku.
Za to izkušnjo so se oglasili 3 zunanjiki: jednemu jo bilo prebiti vso zrelostno izkušnjo, dvema pa lo ustno, ker sta se bila vdala pismeni izkušnji že v poletnem roku šolskega leta 1906./1907., ustni izkušnji se pa v istem roku radi bolezni nista mogla podvreči. Izmed teh 3 zunanjikov sta dva pred izkušnjo
odstopila, tretjemu pa, ki mu je bilo dostati le ustno izkušnjo, se je priznalo izpričevalo zrelosti po izkušnji, ki se je vršila dne 28. septembra pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika, gospoda Fr. Hubada.
V	zimskem roku ni bilo na zavodu nobene zrelostne izkušnje.
2. V poletnem roku*
Za to izkušnjo so je oglasilo vseli 22 javnih osmošolcev in 1 privatist. Zrelostne naloge so se pisale dne 1., 2. in 3. junija. V izdelovanje so dobili iz-praševanci te-le naloge:
1.) Iz latinščine: Cicero, Oratio pro Arcliia poeta, cap. 10.
2.) Iz grščino: Demosthenes, Iltoi tüv iv XeQQOvrjaq), 73 — 76 (do... TTQCt^OVTag).
3.) Iz nemščine: a) Wann ist eine Dichtung volkstümlich? — b) Welche geographischen Verhältnisse beeinflussen die älteste Geschichte Österreichs? —
c)	Ein jeglicher muß seinen Helden wählen, Dem er die Wege zum Olymp hinauf Sich nacharbeitet . . . (Goethe: Iphigenie.)
Ustne izkušnje, ki jim bo predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Fr. Hubad, se bodo opravile dne 20., 21. in 22. julija t. 1. O njih izidu izporoči ravnateljstvo v prihodnjem «Izvestju».
Na podlagi zrelostno izkušnje v poletnem roku šolskega leta 1906./1907. se je priznalo izpričevalo zrelosti 17 javnim osmošolcem (med njimi dvema izpričevalo zrelosti z odliko), jednemu privatistu in jednemu zunanjiku.
*	V tem roku so so vršilo zrelostno izkušnjo že po dotični novi ministerski naredbi z dno 29. februarja 1. 1908., štev. 10.051.
Izpričevalo zrelosti je prejelo teh-le 20 abiturientov šolskega leta 1906./1907.
(Debeli tisk ziniči «zrel z odliko».)
o
co
CD
O
O
o
05
Q
05
05
05
05
GO
05
05
GO
fcß
bx>
bß
ce 'S
cS »i—»
C h-3
GO
GO
GO
00
GO
GO
GO
00
05
O)
CO
(M
GO
00
00
00
00
CO
ft ö
ft ö
o
05
CD
CD
05
05
05
00
05
05
GO
05
05
CO
GO
CÖ n
fcß
O > ^3
GO
00
00
05
00
00
00
00
00
00
00
GO
00
GO
GO
00
fcß
C/2
>o
ft
o
PC
Ä fl
00
05
GO
o
05
o
CO
o
OS
co
co
o
05
CO
05
GO
o
05
CO
05
CO
CO
05
CO
o
05
05
05
00
05
05
00
05
05
GO
05
05
00
o
05
CO
bß
fcß
T? © rö
^ cS
bß N
bß h
co
GO
CO
05
CO
GO
00
CO
GO
00
00
05
co
GO
00
00
co
>Ö
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) Verordnung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 30. Mai 1907, Z. 22.113, betreffend einen neuen Modus der Bestellung von Supplenten (Hilfslehrern) an den vom Staate erhaltenen Gymnasien, Realschulen und Lehrer-(Lehrerinnen-) Bildungsanstalten.
2.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 9. .Tuni 1907, Z. 209: Ben an einer Staatsmittelschulc gegen Remuneration bestellten Lehrpersonen sind in Hinkunft die Remunerationen binnen 14 Tagen nach ihrem Dienstantritte an zu weisen.
3.) Der Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 26. September 1907, Z. 34.334, gestattet, daß an der Anstalt vom Schuljahre 1907/1908 angefangen auf die Bauer des Bedarfes eine weitere (zweite) Parallelabteilung zur
I.	Klasse und ferner, falls die Schülerzahl der IV. Klasse zu Beginn des Schuljahres tatsächlich mehr als 50 betragen haben sollte, auch eine Parallelabteilung zur IV. Klasse errichtet werde.
4.) Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 5. Oktober 1907, Z. 52G5: Um die Zahl der Schüler der VI. Klasse an den beiden hiesigen Gymnasien möglichst auszugleichen, haben einige (sechs bis acht) Sextaner des I. Staatsgymnasiums an das II. überzutreten.
5.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 23. November 1907, Z. 6521, betreffend die Einbringung der durch die Verzögerung des Unterrichtsbeginnes pro 1907/1908 entfallenden Unterrichtszeit: Der Unterricht wird bis zum 15. Juli 1908 fortzuführen sein, im übrigen aber haben alle normierten Ferialtage aufrecht zu bleiben.
6.) Ministerialverordnung vom 29. Februar 1908, Z. 10.651, mit welcher eine neue Vorschrift für die Abhaltung der Reifeprüfungen an Gymnasien der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder erlassen wird.
7.) Ministerialverordnung vom 2. April 1908, Z. 15.509, betreffend die Durchführung obiger Vorschrift für die Abhaltung der Reifeprüfungen an Gymnasien.
8.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Februar 1908, Z. 10.053, womit angeordnet wird, daß bis auf weiteres während des II. Semesters im Stundenpläne der VIII. Klasse eine vierte wöchentliche Stunde für Physik ausschließlich zur Wiederholung angesetzt werde.
9.) Erlaß Seiner Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 24. April 1908, Z. 31.033 ex 1907, mit der Weisung, in allen Fällen der Anschaffung von Einrichtungsgegenständen, dann von Lehrmitteln, Requisiten, Materialien und sonstigen Schulerfordernissen den inländischen Erzeugnissen unter gleichen Verhältnissen unbedingt den Vorzug zu geben. Sollte sich die Beschaffung derartiger Erzeugnisse ausländischer Provenienz als unumgänglich notwendig erweisen, so ist hiezu vorher die Genehmigung des Ministeriums für Kultus und Unterricht einzuholen.
10.) Erlaß Seiner Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 7. Mai 1908, Z. 8331, enthaltend Weisungen inbetreff der Veranstaltung einer allgemeinen und im wesentlichen einheitlichen Feier des 60 jährigen Regierungsjubiläums Seiner Majestät an allen dem k. k. Landesschulrate unterstehenden Schulen und Lehranstalten.
11.) Erlaß des k. k. Landesschulrates	vom	23. Juni 1908, Z.	3359, macht auf
die	Ministerialverordnung vom 11. Juni 1908,	Z. 26.651, betreffend das Prüfen
und Klassifizieren, aufmerksam.
X.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine
(Zvršitcv ministorsko narodlio z dne 12. oktobra 1. 1890., St. 1853.)
A. Vsak dan so dobili učenci med dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora; odmor so učenci porabili za šetanje na dvorišču, med tem so se zračile učilnice.
B. Po zimi so se učenci drsali na mestnem drsališču, poleti pa so se kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim jo dovolila znižano vstopnino.
C. Za telesni razvoj šolske mladine	se jo	letos prav mnogo	storilo s šolskimi
igrami in izleti, katerih se je udeleževalo	tri četrtine učencev na	zavodu. Igre so
se vršile ob ugodnem vremenu na travniku ob Lattermannovem drevoredu, ki ga je mestna uprava prepustila v ta namen. Igre so so gojile sestavno. S sestavnostjo se je poleg telesne kreposti izkušalo podpirati dosego etično vzgojevalnih smotrov: vzbuditi voljo in s tem veselje in zmožnost k napornemu delu, daljo pogum, vztrajnost, prisotnost duha, poslušnost, medsebojno spoštovanje in ljubezen dijakov višjih in nižjih razredov.
Igre so so vršile ob prostih popoldnevih; začenjale so se navadno ob dveh, v dobi poletne vročine ob štirih, za izleto je bila odločilna oddaljenost izletnega kraja. Z izleti so bile navadno spojeno igre brez orodja. Učenci nižjih razredov so posebno radi igrali krokč in nožno žogo, z vnemo so balinali in metali ročne žoge. Prav posebno živahnost pa so letos razvili dijaki višjih razredov: pričenši z majnikom je bilo nožno žogo (football) vsak teden 6 — 8 ur približno 30 dijakov. Igrali so po angleških pravilih, uspeh vežbanja jo bil jako povoljen, kakor so pokazale tekme z učenci c. kr. I. drž. gimnazije.
D. Izleti so se vršili peš v okolico. Obiskovali so so vedno le kraji, ki so v zgodovinskem, geološkem ali naravoslovnem oziru znameniti, tako da jo mogel voditelj učenco spotoma nazorno navajati na razumevanje domače preteklosti in narave.
Pregled izletov.
	I)an	Čas	Kraj	Štovilo uileležcncev
24.	oktobra 1907	2—6	Hrušica-Fužine-Moste	94
5.	novembra	2 — 6	Črnuče	80
22.	februarja 1908	2 — 6		58
21.	marca	1—6	Rudnik - Golovec-Hrušica-Ljubljana	82
24.	»	1 — 6	Tomačevo^ (igro na vojaškem vežbališču)	87
28.	»	2 — 6	Šišenski hrib-Rožnik	78
31.	>	2 — 5	Barje	85
4.	aprila	1 — 7	Koseze - Utik - Vel. Vrh - Rožnik	154
11.	»	2 — 6	Golovec	67
28.	»	2 -6	Golovec-Rakovnik	52
9.	maja	2 — 7	Golovec	62
Pregled iger.
l)an	(jas	Število	I)an	Čas	Število
		udeležencev			udeležencev
25. aprila 1908	3— 7	70	28. »	1 — 5	105 •
29. »	3 — 7	G7	30. »	2 G	92
5. maja	3—7	85	1 7. junija	4 — 8	108
7. *	2 — 7	112	20. >	3 — 7	108
12. »	3—7	118	24. »	4 — 7	115
14. »	3 — 7	103	25. »	4 — 7	85
IG. »	1 5	8 G	1. julija	4 — 7	97
19. »	2 —G	73	4. »	4 — 7	92
21. »	2 —G	11G	9. .»	4 — 7	80
23. »	2 — G	104	11. »	4 — 7	85
20. »	3 7	128			
Ravnateljstvo je nabavilo letos ta-le nova			igrala: eno	angl. nožno žogo, dve	
žogi, eno vrv in	balinov za	dvo igri.			
Igre in izleto je	vodil s hvalno vnemo in potrebno			spretnostjo	nam. gimn.
učitelj dr. Pavel Pestotnik.
XI.
Kronika.
V	prvi polovici meseca septembra I. 1907. se je preselil zavod iz svojega dotedanjega stanišča (v Beethovenovih ulicah, štev. 6) v novo, ob Poljanski cesti stoječe šolsko poslopje. A ker tačas še niso bila dovršena notranja dela niti izgotovljena vsa oprava in se je morala zbog tega začasno spraviti večina gimnazijske imovine v telovadnici in treh sobah prirodopisnega kabineta, se šolsko leto ni moglo začeti a pravem času. Po odredbi c. kr. deželnega šolskega svčta z dne 17. septembra 1. 1907., štev. 4773, se je obslužila začetna maša s klicanjem sv. duha dne 12. oktobra; daroval jo je v nunski cerkvi preč. gospod katehet prof. dr. Gregorij Pečjak. Vpisavanje učencev je bilo 8. in 10. oktobra, v dobi od 7. do 12. oktobra pa so so opravile vse vzprejemne, ponavljalne in dodatne izkušnje, Itedni pouk se je pričel šele 21. oktobra, ker prej ni bilo možno izložiti in primerno razpostaviti učila, raztreseno nakopičena in natlačena v gori omenjenih prostorih; nedostajalo je namreč potrebnih omar, nedostajalo poleg tega tudi še zadostnega števila klopi.
Zavod jo štel v minulem šolskem letu 8 razredov s petimi vzporednimi oddelki (I. b., I. e., II. b, III. b. in IV. b.), med njimi dva (I. c. in IV. b.) na novo ustanovljena. Učiteljski zbor je sestal iz 21 članov: ravnatelja, 10 profesorjev (eden izmed njih radi bolezni na dopustu', 1 rednega, 8 namestnih in 1 pomožnega učitelja; poleg tega sta bila zavodu pridodeljena tudi še 2 poizkusna kandidata.
Pred začetkom šolskega leta jo zapustil zavod po štiriinpolletnem vzornem delovanju profesor VII. činovnega razreda Ignacij Fajdiga, imenovan od Njegovega veličanstva za ravnatelja državne gimnazijo v Kranju. To zasluženo povišanje v dostojanstvu je vzradostilo ves učiteljski zbor prav tako, kakor se mu je utožil razstanck s toli odličnim sodrugom. Saj je bil povišanec učeči sc mladini poleg
H. drž g.	7
\
svojega izbornega strokovnega znanja ne le izvrsten učitelj, ampak tudi skrben in plemenit odgojnik, učiteljem ugodljiv tovariš in odkritosrčen prijatelj, ravnateljstvu zanesljiv in preizkušen posvetovalec v vseli didaktično-pedagoških vprašanjih. S temi vrlinami si je zagotovil trajen blag spomin pri učiteljih in učencih. Njegov odhod je občutljiva, težko nadomestna izguba za zavod.
Dne 6. novembra se jo poslovil z učiteljskim zborom profesor dr. Lovro Požar, imenovan za ravnatelja tukajšnje I. državno gimnazije. Deloval je vestno in prizadevno na našem zavodu izza njegovega postanka; izprva mu je mogel posvetiti vse svojo moči, v zadnjih desetih letih pa jo bil kot vodja tukajšnji mestni višji dekliški šoli zdaj na docelnem, zdaj na delnem odpustu. Sam vnet za svojo stroko je umel vnemati zanjo tudi svoje učence, ki bodo ohranili blagohotnemu učitelju in radodarnemu dobrotniku takisto verno vdanost in hvaležnost kakor učitelji ljubeznivemu tovarišu prijazen spomin.
Se posebno hvalo dolžen je odšedšima sodrugoma poročevalec, ker sta ga rade volje in s požrtvovalno vestnostjo nadomeščala v službi za njegove odsotnosti.
Prvo polletje se je končalo dne 15. februarja s sv. mašo, drugo pa se jo pričelo dne 19. februarja.
Dne 2. majnika so priredili posamezni razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljšo okolico ljubljansko, zlasti na Gorenjsko. Ti in vsi drugi izleti niso merili le na zabavo, ampak tudi na izobrazbo šolske mladine. Da bi jih poučila o orientiranju v naravi, sta peljala prof. dr. O. Jauker dne 8. maja osmošolce na Ljubljanski grad, nam. učitelj dr. V. Tiller dno 25. aprila učence I. a. in I. b. razreda na Rožnik, dno 20. maja pa učence I. c. razreda na Ljubljanski grad, pri kateri priliki so si ti natančno ogledali grad sam. Pouk so pospeševali poleg tega tudi še poseti nekaterih ljubljanskih obrtnih podjetij in zavodov. Pod vodstvom svojih učiteljev dra. Fr. Čadeža in Le.op. Andreeja so si ogledali dne 12. junija osmošolci, dne 15. junija četrtošolci mestno elektrarno, dne 11. julija pa so obiskali scdmošolci «Narodno tiskarno». Dne 4. maja, oziroma dne 11. julija sta v Rudolfinu razkazovala in razlagala svojim učencem prof. dr. O. Jauker reliefni zemljevid Kranjske, nam. učitelj dr. Gvidon Sajovic pa bogate zbirke tega muzeja.
Gospodom lastnikom, načelnikom in uradnikom gori omenjenih obrtnih podjetij in zavodov izreka ravnateljstvo najtoplejšo zahvalo za naklonjenost, ki so jo izkazali učencem naše gimnazije.
Bogoslužno vajo: Dno 19. novembra se jo služila sv. spominska maša za Njeno veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo so jo vrhutega tudi še udeležilo slovesnih sv. maš, darovanih v stolnici na rojstveni in godovni dan Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetle cesarsko rodovine (drie 10. septembra za Njeno veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 30. junija pa za Njegovo veličanstvo cesarja Ferdinanda /.). K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dno 23. junija 1. 1899., štov. 861 ex 1907, so so vršile dne 5., 6. in 7. aprila v nunski cerkvi velikonočno duhovne vaje, ki jih jo vodil preč. gospod katehet, prof. dr. Gregorij Pečjak. Od istega pripravljenih jo prejelo 6 učencev o duhovom svotstvo sv. birme, dne 21. junija pa 7 učencev prvič sv. obhajilo. Ob nedeljah in praznikih so so udeleževali učenci skupno službe božje v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure). Zavod se jo korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. fošnjega telesa (dno 18. junija), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dne 18. aprila).
Zdravstveno stanje učencov letos ni bilo ugodno; nevarno obolelo je namreč med šolskim lotom več učencev, izmed katerih se jih je moralo 10 okaniti učenja popolnoma ali vsaj za dalje časa, tri pa nam je celo ugrabila neizprosna smrt. Dno 17. novembra je namreč umrl pri svojcih nraviti osmošolec Ivan Uran za sušico, dne 3. decembra v tukajšnji bolnici nadepolni učenec I. b. razreda, Milan Pance, za vnetjem slepega črevesa, dne 25. junija pa pri svoji materi v Ljubljani marljivi šostošolec Fran Kranjec. Njih pogreba (dno 18. novembra, oziroma 4. decembra in 27. junija) so se udeležili učitelji in učenci, pevci so jim zapeli pred hišo žalosti in prvemu ob grobu, drugima dvema ob Martinovi cesti nagrobnici: «Blagor mu» in «Nad zvezdami», pri šolski službi pa se jih je zavod blagoverno spomnil v molitvi. Lahka bodi jim zemljica!
Pismene in ustne premestne izkušnje so se vršile v dobi od 19. junija do
7.	julija; razredbene konference so bile dne 7. in 8., završna pa dne 14. julija. Vzprejemne izkušnjo za vstop v 1. razred šolskega leta 1908./1909. so se bilo opravile že dne 6. julija. Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesen.
XII.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1908./1909.
Šolsko leto 1908. 1909. se prične v petek dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni saneto», ki so bo služila ob desetih v nunski cerkvi. Nanovo vstopajočim učencem (vseh razredov) se jo oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojst-venim listom, šolskim izpričovalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičniini dekreti) ter plačati 4 K 20 b vzprejemnine in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebite izkušnjo vzprejetih v L razred, se bodo pobirale te pristojbino šele po istinitem vstopu v šolo (dne 21. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega lota 1908. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministorstva z dno 7. aprila 1. 1878., štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričovalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra, in sicer pismeno zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. I’ri teli izkušnjah se zahteva (po določilih ministerskih razpisov z dne 14. marcijal 1870., štev. 2370, in z dne 27. majnika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šolo; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanjo početnib naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil: v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi štovili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
I*o 15. septembru se nu novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejomali.
Učencem, ki so že dosloj obiskovali ta zavod, so je javiti dne 17. septembra dopoldne pri ravnatoljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati
2	K 40 b prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj	si preskrbe na izpričevalu zadnjega	polletja	pripomnjo	o
pravilno naznanjenem	odhodu; isto jo storiti tudi onim tukajšnjim	učcncem,	ki
hočejo prihodnje leto	nadaljevati svojo nauke kje drugje.
Ponavljalne in	dodatne izkušnje sc bodo vršile dne	16. in 17. septembra,
istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši I.).
Dne 19. septembra se prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne.
Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1908./1909. so dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih.
Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministerstva z dne 6. majnika 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se moro ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno» (■befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali ■ povoljno , v pridnosti pa «vztrajno» («ausdauernd») ali • povoljno», koncem I. polletja pa vsaj splošni I. red v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno».
V vseh drugih primerih morajo plačati neoproščeni učenci polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu visokega naučnega ministerstva z dno 12. junija 1. 1886., štev. 9(581) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj splošni prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko • povoljno>.
Prošnjam za oproščerfje šolnino, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svčt kranjski», naj prideno revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatko o stanu in imetku roditeljev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvonem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju e. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sc po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati.
V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na jedno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseli drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu na-zadnjo obiskovane gimnazije.	_	,
b	Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1908/1909 betreffend.
Das Schuljahr 1908/1909 beginnt Freitag den 18. September mit einem heil. Geistamte, welches um 10 Uhr in der Ursulinenkirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Taufschein, die Schulnachrichten, resp. das Zeugnis über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 21. September) eingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder cs noch im Solarjahrc 1908 erreichen und sich einer Aufnahinsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um
3	Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt:	«ln der Religion jenes Maß von
Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slowenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen».
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer' anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September vormittags bei der Direktion mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lohr- und Spielmittelbeitrag von 2 K 40 h zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse finden am 16. und 17. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 19. September um 8 Uhr vormittags.
Die Verzeichnisse der pro 1908/1909 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Kraihburg, Badmannnsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dom Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weixelburg und Stein angehöron, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgonommen werden.
Die P.T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche eiuschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die 1. Klasse handelt, boi der zuständigen k. k. Bezirks-hauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen ist.	.
1	Die Direktion.
Imenik učencev
I. a. razred.
Adamiß Alojzij, Sodražica.
Ahčin Vincencij, Domžale.
Ambrožič Mihael, Mojstrana.
Arko Ivan, Ribnica.
Bahovcc Leon, Ljubljana.
Bajda Ivan, Ljubljana.
Bežek Etbin, Kamnik.
Cernc Ivan, Kranjska gora.
Černe Josip, Ljubljana.
Dolenec Vladimir, Ortcnek.
Gabršek Stanislav, Krško.
Guzelj Josip, Ljubljana.
Hafner Mihael, Preska pri M 'ed vodah. Iianuš Jaromlr, Pisek na Češkem.
Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji.
Jenko Davorin, Ljubljana.
Kajfož Maks, Iiovec na Primorskem. Kočevar Ivan, Ljubljana.
Kranjc Fran, Stara vas pri Postojni.
I.	b.
Bahovec Ciril, Ljubljana.
Benedik Bogomir, Smlednik pri Kranju. Cepuder Alfonz, Studenec.
Fojkar Josip, Ljubljana.
Gerbec Ivan, Ig.
Coropevšek Josip, Trbovlje na Štajerskem. Grivec Dominik, Srednji Lipovec.
Hlebec Maksimilijan, Sevnica ob Savi na Štajerskem.
Hribar Andrej, Križ pri Kamniku.
Janež Josip, Ljubljana.
Jeretina Ivan, Brezje pri Kamniku.
ICavčnik Leon, Ljubljana.
Košir Josip, Križ pri Kamniku.
Lelien Fran, Dvor pri Polhovem Gradcu. Lotrič Iludolf, Kamnik.
Magolič Ladislav, Celje na Štajerskem. Mežan Leon, Podkraj pri Logatcu.
Mohorič Fran, Repnje pri Vodicah.
Oven Josip, Gunclje pri St. Vidu nad Ljubljano.
Pavčič Pavel, Zayoglje pri Ljubljani.
Peterca Fran, Dravlje pri Ljubljani.
Krcdar Fran, Ljubljana.
Lončarič Drago, Škrat pri lleki na Hrvaškem. Macher Ivan, Ljubljana,
Majhenc Fran, Vrhovo.
Mask' Ivan, Borovnica.
Novak Ivan, Notranje Gorice.
Oblak Ivan, Borovnica.
Outrata Fran, Nabrežina na Primorskem. Panoe Pavel, Vič.
Pečenik Rudolf, Horjul.
Rakove Ladislav, Fara pri Kostelu.
Rejc Metod, Šebrelje na Primorskem.
Uus Mirko, Travnik.
Stern Mihael, Gorenja Hrušica.
Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori. Uran Dobromil, Ljubljana.
Vilfan Metod, Radovljica.
Vizjak Fran, Ljubljana.
Zajec Alojzij, Razborjc pri Trebnjem.
■azred.
Pintar Alojzij, Dolga njiva pri Sv. Lovrencu ob Temenici.
Pintar Karol, Tunjice pri Grosupljem. Poljanec Fran, šmarjeta pl i Novem mestu. Porenta Anton, Slape pri Ljubljani.
Rozman Ludovik, Fužine pri Ljubljani. Sajovic Leon, Kranj.
Srebot Fran, Podkraj pri Vipavi.
Sterle Ivan, Ljubljana.
Serjak Josip, Blato pri Smarjeti na Notranjskem.
Šolar jakob, Rudno pri Škofji Loki.
Štepec Alojzij, fit. Pavel pri St. Vidu na Dolenjskem.
Tavčar Ivan, Ljubljana.
Tavčar Jernej, Moškrin pri Škofji Loki.
Toni Josip, Ljubljana.
Vider Friderik, Ljubljana.
Vreček Ivan, Ljubljana.
VVeiss Josip, Ljubljana.
Zalesjak Stanislav, Ljubljana.
Železnik Josip, Itnpolca pri Krškem.
* Debeli tisk znači odličnjake.
I.	c. razred.
Arh Josip, Boh. Češnjica.
Arzenšek Josip, Trbovlje.
Christof Henrik, Dob pri Kostanjevici. Cernilec Jakob, Dravlje.
Daneu Ernest, Opčina.
Gologranc Stanislav, Gaborje pri Celju. Gregorič Beno, Novo mesto.
Groblar Andrej, Zabreznik pri Izlakah. Helmich Vaclav, Ljubljana.
Ivanc Fran, Dvorska vas pri Vel. Laščah. Jančar Viktor, Divača.
Kadunc Rafael, Zg. Tuhinj.
ICeržin Fran, Dobrunje.
Kollaritsch Oton, Gradec na Štajerskem. Korošec Ivan, Boh. Češnjica.
Kragelj Mirko, Kamnik.
Lukescli Rudolf, Ljubljana.
Lunaček Aleksander, Trebelno.
Lužar Ciril, Ljubljana.
Marolt Ivan, Brdo pri Lukovici.
Modic Alojzij, Rakek.
Mravlje Milan, Brezovica.
Omers Fran, Nadgorica pri Črnučah.
Pristov Alojzij, Ljubljana.
Ribič Viljem, Dob pri Kostanjevici.
Sever Avgust, Zatičina.
Smerdu Maks, l’ulj na Primorskem.
Strnad Josip, Dobrepolje.
Terpin Fran, Zdenska vas pri Dobrepolja.il Teršar Avgust, Dol. Logatec.
Tomaž Josip, Št. Vid nad Ljubljano. Vadnjal Ivan, Hrenovice pri Razdrtem.
Žan Ivan, Ljubljana.
žužek Fran, Kampolje pri Dobrepoljah.
II.	a. razred.
Aljančič Alfonz, Trnovo.
Andoljšck Ivan, Male Lipljene.
Baltezar Ivan, Ljubljana.
Banovec Rudolf, Ljubljana.
Bezlaj Vladimir, Krško.
Borštnik Pavel, Ljubljana.
Černe Anton, Kranjska gora.
Gaberšek Fran, Ljubljana.
Graldi Vladimir, Sveto pri Komnu na Primorskem.
Jean Maks, Ljubljana.
Kavčič Josip, Vrhnika.
Kos Stanislav, Ljubljana.
Kovač Josip, Ljubljana.
Kozak Josip, Ljubljana.
Lipovž Anton, Rudnik pri Ljubljani.
Pavlovčič Fran, Cerknica.
Peterca Alojzij, Dravlje.
Porenta Viktor, Slape pri Dev. Mariji v Polju.
Puc Viktor, Col pri Vipavi.
Rant Fran, Jesenice.
Rihar Leopold, Ljubljana.
Rižner Ivan, Račiča pri Zidanem mostu na Štajerskem.
Štrukelj Vinko, Krašnja.
Uran Ivan, Ljubljana.
Vizjak Bogomil, Ljubljana.
Zajc Ivan, Gornja Zadobrova pri Ljubljani. Završnik Fran, Radeče pri Zidanem mostu na štajerskem.
II.	b. razred.
Arh Josip, Comšenik,
Benedik Stanko, Smlednik.
Homšak Josip, Zagorje ob Savi.
Csontola Matija, Motoljad, komitat Vas nn Ogrskem.
Drašler Srečko, Dole pri Borovnici.
Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah na Štajerskem.
FeStaju Rudolf, Košiča pod Kumom.
Fišer Simon, Plat pri Rogatcu na Štajerskem.
Haller Leopold, Radeče.
Ilirschmann Karol, Ljubljana.
Horvat Rudolf, Orehek pri Postojni.
Jakab Ivan, liakovci, komitat Vas na Ogrskem.
Keržin Fran, Dobrunje.
Kogoj Fran, Gorenji Logatec.
Kovač Josip, Šentjanž.
Kiihar Rudolf, Satahovci, komitat Vas na Ogrskem.
Kuhar Mihael, Bratonci, komitat Zala na Ogrskem.
Leustek Milivoj, Sunja na Hrvatskem. Lovšin Evgen, Vinica.
Osana Ciril, Mali Trn nad Krškim.
Petrič Ivan, Rudnik.
Prezelj Maks, Lož.
Prusnik Anton, Ljubljana.
Rekef Ciril, Medno.
Rupnik Rudolf, Podgora pri št. Vidu. Seliškar Albin, Vransko na Štajerskem. Sturm Artur, Splet v Dalmaciji.
Turk Ernest, Ljubljana.
Zupan Mihael. Brezje pri Cemšeniku.
III.	a. razred.
Bonča n Jernej, Gorenja Planina pri Rakeku. Bergant Fran, Podsmerečje pri Blagovici. Brajer Emilijan, llakitnik.
Bregar Stanislav, Kranjska gora.
Cerar Anton, Dol).
Huth Karol, Dovje.
Jakše Josip, Bol).
Iva8 Ivan, Latkova vas na Štajerskem.
Kolar Ivan, Postojna.
Kolesa Ivan, Ljubljana.
Lapajne Alfonz, Ljubljana.
Ijcskovee Anton, Buje pri Košani.
Lozej Ivan, Ljubljana.
Miglič Jakob, Studenec-Ig.
III. b.
Adamič Ivan, Ljubljana.
Ažnoh Edvard, Ljubljana.
Oermflk Jaroslav, Ljubljana.
Domianovič Rihard, Ljubljana.
Cierčar Jakob, Dupeljne pri Urdu.
Grabnar Stanislav, Ljubljana.
(Jn'gorec Feliks, Mengeš.
Hirsch inan Heribert, Ljubljana.
Hrib Ivan, Vipava.
Krlinö Štefan, Vipava.
Lavrenčak Viktor, Radovljica.
Likar Stanislav, Rakek.
Mauer Alojzij, Zagradec.
Mihelčič Ivan, Zabukovje.
Mohar Fran, Loški potok.
Oblak Josip, (irabpn pri Sv. Gregorju.
IV. a.
Cclešnik Jakob, Gorenji Hotič pri Litiji. Cesnik Dragotin, Predoslje pri Kranju. Detela Martin, Moravče.
Maš Henrik, Vač©.
Kramar Rudolf, Ljubljana.
Kranjec Silvester, Ljubljana.
Kostanjevec liožidar, Col pri Vipavi.
Lavrič Vincencij, Kozarišče pri Starem trgu. Ločnik Viljem, Ljubljana.
Miklavc Fran, Ja vorje.
Mlakar Fran, Senožeče.
Modrijan Ivan, Rovte pri Logatcu.
Paternost Fran, Dane pri Starem trgu.
IV.	b.
Albreht Ivan, Hotederšica.
Ambrožič Fran, (iabrije pri Dobrovi.
Drobnič Ivan, Velika Stara vas pri Grosupljem.
Gorše Martin, Zamostec pri Sodražici.
Jager Matija, Ljubljana.
Mihelčič Fran, Nadlesek.
Modrijan Fran, Zatičina.
Novak Ivan, Dole pri Litiji.
Podcržaj Ciril, Ljubljana.
Poderžaj Ferdinand, Ljubljana. Rogelj Anton, Prevalje pri Preserju. Uran Andrej, Ljubljana.
Vadnal Adolf, Ljubljana.
Vilhar Anton, Selce pri Slavini.
1’ r i v a t i s t a:
Božič Alojzij, Selce pri Ix'skovcu. Rakove Rudolf, Fara pri Kostelu.
razred.
Peček Fran, Male Lašče.
Pestotnik Ivan, Ljubljana.
Petoln Anton, Ljubljana.
Petkovšek Ivan, Hotederšica.
Pirc Ivan, Ljubljana.
Rigler Alojzij, IVaproče pri Vel. Laščah. Sajovic l van Dušan, Urn.st jo pri St. Petru. Selan Anton, Stepanja vas.
Stojkovič Fran, Breg pri Borovnici.
Simnic Miroslav, Kranj.
Sirca Ignacij, Planina.
Švigelj Dragotin, Borovnica.
Tflch amernik Herman, Radeče.
Zakrajšček Jakob, Škufce.
Zorko Josip, Št. Vid pri Brdu.
Železnik Fran, Ljubljana.
razred.
Pestotnik Anton, Ljubljana.
Petavs Karol, Vrhnika.
Schiffrer Kazimir, Rudnik pri Ljubljani. Schiffrer Stanislav, Ljubljana.
Schiffrer Vilibald, Ljubljana.
Sebrey Amon, Bled.
Stanonik Ivan, Horjul.
Stele Albin, Idrija.
Širaj Fran, Gradišče pri Robu.
Urek Fran, Ljubljana.
Velikajna Josip, Ljubljana.
Zelenik Karol. Crmla (Slovenske gorice). Zorman Ivan, Ljubljana.
razred.
Jamnik Karol, Brankovo pri Velikih Laščah Jeiiu Jurij, Zagorje ob Savi.
Klavs Štefan, Podgorica pri Dobrepoljah. Kramar Fran, Ljubljana.
Lavrič Ivan, Travnik v Loškem potoku. Lobe Ludovik, Zagradec pri Žužemberku.
Logar Josip, Železniki.
Penko Fran, Paličje pri Št. Petru na Krasu. Pintar Anton, Kamnik.
Pirkovič Vladimir, Spodnja šiška.
Simončič Ivan, Ljubljana.
Sirk Josip, Ljubljana.
Skobe Ignacij, Budganja vas pri Žužemberku.
Tratnik Lavoslav, Idrijo.
Urbas Fran, Unec pri Rakeku.
Vovk Alojzij, Bleč vrh pri Višnji gori. Zorc Ivan, Sv. Valburga pri Smledniku. Zupančič Ivan, Veliki Lipoglav.
Privatist:.
Zajec I ^adislav, Potok pri Trebnjem.
V.	razred.
BolÖ Andrej, Slavina.
Bregar Vladimir, Kranjska gora.
Brodar Srečko, Ljubljana.
Brus Lavoslav, Polica pri Višnji gori. Derganc Albert, Ljubljana.
Drašler Fran, Allegheny v Ameriki.
Franza Josip, Skedenj pri Trstu.
Gabrovšek Andrej, Rovte nad Logatcem. Gabrovšek Josip, Sv. Jošt pri Vrhniki, de Gleria Josip, Dolenji Logatec.
Glowaclci Kazimir, Dubravica v Dalmaciji. Goljar Fran, Št. Vid pri Ljubljani.
Jaklič Fran, Andol pri Sv. Gregorju. Janežič Matija, Peče pri Moravčah.
Jelenc Leon, Št. Jur pri Kranju.
Justin Rafael, Novo mesto.
Koleno Pavel, Homec pri Sv. Franč. Ksav. v Savinski dolini na Štajerskem.
Kos Josip, Ljubljana.
Košir Maksimilijan, Ljubljana.
Kramar Fran, Ljubljana.
Lapajne Stanislav, Postojna.
Luštrek Srečko, Verje pri Medvodah.
Majaron Josip, Borovnica.
Marolt Fran, Brdo pri Lukovici.
Modic Peter, Iška Loka pri Igu.
Možek Fran, Kot pri Igu.
Pečnik Fran, Stožioe pri Ljubljani.
Pelc Stanislav, Ljubljana.
Pfeifer Ciril, Kandija pri Novem mestu. Privšek Fran, Kaplja vas na Štajerskem. Rupar Fran, Škofja Loka.
Selan Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Simonič Adolf, Kranjska gora.
Sobočan Ivan, Gumilica pri Turnišču na Ogrskem.
Šerik Viktor, Ljubljana.
Šuštar Lovro, Stol) pri Domžalah. Tominec Ivan, Lome pri Idriji.
Ustar Fran, Slivna pri Vačah.
Zajc Josip, Volosko na Primorskem.
Zorc Ivan, Ljubljana.
Zorec Ivan, Log pri Brezovici.
Žibert Simon, Rakitovec pri Kamniku. Žvokelj Dominik, Vrhpolje pri Vipavi.
VI.	razred.
Abram Anton, Tupelče na Primorskem. Bajec Fran, Čevice pri Dolenjem Logatcu. Borštnik Božidar, Hrib pri Žužemberku. Burja Anton, Loke pri Kamniku.
Gabršek Ladislav, Krško.
Gosar Andrej, Dolenji Logatec.
Klcmbas Anton, Ljubljana.
Koritzky Ivan, Hvar v Dalmaciji.
Kozak Josip, Ljubljana.
Kunst Alojzij, Polzela na Štajerskem.
Lekan Ivan, Vipava.
Lipej Matija, Šikoljc na Štajerskem.
Lovšin Fran, Sušje pri Ribnici.
Malin Ivan, Ljubljana.
Masič Viktor, Ljubljana.
Matičič Ivan, Rakek.
Melik Anton, Orna vas pri Ljubljani. Merješič Filip, Ljubljana.
Moše k Ivan, Litija.
Mikuš Rudolf, Gornji grad na Štajerskem. Molek Josip, Boganja vas pri Metliki.
Ostan Karol, Bovec na Primorskem.
Otujae Jurij, Škofja Loka.
Primec Fran, Zalog pri Šmarji.
Pucelj Ivan, Gorenja vas pri Ribnici. Ramovž Fran, Ljubljana.
Rus Alojzij, Bled.
Safošnik Jakob, Pleterje na Štajerskem. Sodnik Josip, Ljubljana.
Sturm Ivan, Košana pri Postojni:
Sušnik Fran, Velika Kostrelniea pri Litiji. Svetek Miloslav, Ljubljana.
Šavelj Anton, Rudnik pri Kamniku.
Savelj Ludovik, Rudnik pri Kamniku. Šefman Karl, Kranjska gora.
Stamcar Milan, Ljubljana.
Velkavrh Stanislav, Ljubljana.
Woliinz Ivan, Kresnice pri Litiji.
Zaletel Rudolf, Ljubljana.
Zaverl Alfonz, Velika goba pri Litiji.
Žgur Ivan, Podraga pri Vipavi.
VII.	razred.
Bobnar Anton, Brezova reber pri Novem mestu.
Čižman Anton, Ljubljana.
Dequal Fran, Ljubljana.
Dostal Adolf, Ljubljana.
Gabrovšek Fran, Rovte pri Logatcu.
►
Gašperšič Zdravko, Sv. Ivan pri Trstu. Gerwaiss Josip, Bedenica na lirvatsfcem. Gomilšek Vladimir, Stara vas pri Vidmu na Štajerskem.
Grum Alojzij, Lipoglav.
Hönigmann Fran, Goriča vas pri Ribnici. Jelenec Josip, Trnje pri Slavini.
Jošt Josip, Lipovec pri Celju na Štajerkem. lvete Ivan, Dolenje pri Vipavi.
Koder Anton, Zagorje ob Savi.
Kokel Fran, Idrija.
Kovačič Fran, Smerjo pri Premu.
Kranjc Ivan, Verd pri Vrhniki.
Kržan Fran, Ljubljana.
Ločnik Emerik, Borovnica.
Lojk Rudolf, Črniče pri Ajdovščini na Primorskem .
Lovšin Ivan, Spodnje Laze pri Ribnici. Muršič Fran, Globel pri Sodražici.
VIII.
Role Ivan, Laze pii Planini.
Božič Jakob, Gornji grad na Štajerskem. Bratina Sava, Tolmin na Primorskem. Cugmus Josip, Preborje pri Lopaci na Štajerskem.
Est Ivan, Radeče pri Zidanem mostu na Štajerskem, de Gleria, Stanko, Dolenji Logatec.
Gruden Maks, Volaka pri Velikih Laščah. Ilc Josip, Goriča Vas pri Ribnici.
Kovačič Ivan, Smerje pri Ilirski Bistrici. Levičnik Fran, Škofja Loka.
Lobe Ivan, Zagradec.
Martinčič Andrej, Artiče pri Zagorju ob Savi. Pečkaj Ivan, Brod pri Logatcu.
Pelan Ivan, Mozirje na Štajerskem.
Pernat Anton, Pleterje pri Sv. Lovrencu na Štajerskem.
Ravnik Josip, Bohinjska Bistrica.
Rodič Alojzij, Sv. Jurij pod Kumom.
Selan Anton, Dobrunje pri Ljubljani.
Selan Ivan, Stepanja vas pri Ljubljani. Širaj Jakob, Metulje pri Rakeku.
Šušteršič Fran, Horjul.
Tome Alojzij, Ljubljana.
Troboj Anton, Gornji grad na Štajerskem. Tršar Fran, Dolenja planina.
Virant Stanislav, Gomilsko na Štajerskem. Vizjak Ivan, Ljubljana.
Železnik Fran, Orle pri Krškem.
Žerjav Ivan, Toplice pri Novem mestu.
razred.
Mikuš Karol, Mokronog.
Mlakar Luilovik, Hošnica na Štajerskem. Mohorič Ivan, Idrija.
Petkovšek Valentin, Stara Vrhnika. Punčuh Friderik, Orešje pri Vipavi.
Sečnik Josip, Samotorica.
Skubic Štefan, Polica pri Višnji gori. Škerbee Matija, Podoerkev pri Ložu.
Uratnik Filip, Podlog v Savinski dolini na Štajerskem.
Vrhovnik Fran, Mengeš.
Zaje Karol, Žigmarice pri Sodražici.