BO TUDI TA ZGLED VLEKEL?
Prvi denar za stadion
Centralni stadion je potreben temeljite obnove, zato smo za Bežigradom prvi začeli z akcijo za zbiranje potrebnih sredstev
Za Bežigradom imamo športni objekt, ki nosi zveneč naziv Central-ni Sportni stadion, česar pa še zda-leč ne predstavlja. Objekt, ki danes služi kakovostni atletikt io nogome-lu. manj pa množičnemu delu teh dveh športov. je bil zgrajen leta 1936 v povsem nešportne namene - za evharistični kongres. Pravzato je bilo s športnega vidika napravlje-nih nekaj osnovnih napak, največja gotovo v napačni legi.
Ker je bil Centralni stadion kasne-je prekvaliticiran všportni objekt, je po osvoboditvi prišel v lastmštvo takratne Fizkulturne zveze Stoveni-je in je tako še danes vsaj formalno pod skrbništvom Zveze telesnokul-turnih orgamzacij Slovenije, torej ima tudi formalnopravno status re-publiškega objekta! Pred nekaj leti sta se ZTKOS in svet za telesno in tehnično vzgojo pri mestni skupšči-ni Ljubfjana pogajala za prenos lastništva na mesino skupščino, vendar je bif med tem Časom svet ukinjen in iz tega ni bilo ntč.
Celoten kompleks Centralnega stadiona (atletske naprave, glavno in 2 pomožni igrišči ter garderobe) je dolga leta sofinancirala mestna skupščina, odnosno njen svet za telesno in tehnično vzgojo, preko Zavoda ing. Stanka Bloudka, ki pa za ta objekt nikoli ni kaj prida skrbel. Da objekt ne bi povsem pro-padel. ga )e za nekaj let prevzel NK Olimpija in ob takem stanju )e kot na dlani. da so bili atleti, čeravno takrat zelo kakovostni, pastorki, objektpa le za silo vzdrževan, saj NK Otimpija ni imel sredstev za resnejše, a nujne investicijske posege.
Končno so na predlog ŠDOIimpi-ja 1970 leta ustanovili samostojno upravo Cenlralnega stadiona, v ka-teri so bili predstavniki ŠD Olimpije, sveta za telesno in tehnično vzgojo
pri MS, občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana-Bežigrad ter NK Olimpije in delovneskupnosti zapo-stenih na tem objektu. Ta uprava še
danes skrbi za vzdrževanje m man|-še inveslicijske posege na Central-nem stadionu, čeravno sploh ni re-šeno vprašanjefinanctranjevzdrže-valnih \r> mvesticijskih del. Dohodke uprave namreč predstavljajo naje-mnina, ki jo za kvalitetno atletiko in nogomet plačuje MTKS odnosno po novem centri zaatletiko in nogo-met. prispevek NKOIimpije, ki je veČ kot simboličen (200.000 din). ter vsakoletni zneski, ki jih za vzdrževa-nje in množidno ter šolsko atieli-ko prispeva ZTKO naše občine. Vsi ti prispevki in najemnine bodo dosegli Ietos730.000din,potrebnih pa bi bilo za celoletno vzdrzevanje, osebne dohodke delavcev in uprav-nika 1.700.000 din. Položaj je že sedaj kntičen, saj so vsi zagotovlje-ni viri izčrpani, preostalega nujnega denarja pa m na vidiku. Če zadeve ne bomo rešili v zelo kratkem Času, se lahko zgodi, da bomo prisiljen. objekt zapreti, toda tudi slem zade-va ne bi bila povsem rešena, saj )e objekt projektiral arhitekt Plefinik ir je spomeniško zašfiiten, torej ga bc potrebno vzdrževati, tudi če ne bc služil svojemu osnovnemu namenii. Ob tem je zanimivo, da se Zavod z& spomeniško varstvo za objekt sploh ne zanima, zelo energifino pa od-ktanja vsako soglasje za razširjiev tnbun in ureditevostalega. češ da bi s tem okrnilt izvirnost Plečnikove stvaritve?!
Na svojem zadnjem poletnem za-sedanju so delegati mestne skup-ščine ob razpravi o telesni kulturi v Ljubljani soglasno ugotovili, da je Centralni športni stadion eden listih objektov, za katereje dolžno skrbeti vse mesto in ne le ena občina. Raz-pravljalci so tudi ugotovili, da je obiekt. tak kot je sedaj (razendobre
zelene površine glavnega nogomet-nega igriŠČa), sramota za Ljubljanc in našo republiko in da je potrebnc takoj ukrepati. Najbrž bo treba po stopoma uresničiti že nekaj let ob stoječi projekt sodobne ureditve te ga objekla: položiti tartansko al kakšno drugo oblogo na tekališča melaliSča in skakališča, postavit nove garderobe in razsvetljavo Uresničitev lega projekta bi po se-danjihizrafiunihveljala 35.000.000 din, izvršni odbor SIS za družben standard paježe napravil prvi koral1 in predlagal skupščtni SIS, naj na-meni v sklad za ureditev Centralne-gastadiona 6.000.000 dm .sevedj pod pogojem, da bodo tudi ostalt občinske skupščme prispevale svo delež. To je edina in pravtlna pot, dL bi končno le prifteli sanirati za Ljub Ijano tako pomemben objekt.
Na koncu še beseda, dve o mož-nostih za gradnjo novega osrednje-ga športnega objekta v Ljubljani. Ta objekt naj bi postavili v gramoznic med Gramozno jamo in hipodro-mom ob cesti, ki pelje iz Tomačeve-ga vStožice. GPTehnikakopljevte gramoznici gramoz in predvidome naj bi s kopanjem zakljufiila letc 1980. Sama oblika izkopa je prece podobna športni areni, torej bi se bilo potreba v zakfjučnem delu ko-panja domeniti z GP Tehniko, da b izkop izobDkovali po projektu. Tam naj bi bil osrednji nogometni sta-dion in manjši stadion za "male športe-stribunamiza 50.000 9'e-dalcev. Seveda je to perspektiva pe-tih do desetih let, če bi k uresniče-vanju te zamisli pnstopili takoj, kajti postopek pridobitve zemljišča, pro-jektov in lokacijske dokumentacije botrajal dvedotrileta. Kakopritidc potrebnega denarja za tak objekt, trenutno še ni znano, vsekakor pa bi moralo mesto (če ne celo republika] takoj pristopiti k dolgoročnemu zbi-ranju potrebnih finančnih sredstev! .IANF7 PAVČiČ