Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
Številka 31.
JOLIET, ILLINOIS, 1(». MARCA 1915
LETNIK XXIV,
IN NEMCI ZMAGOVITO PRODIRAJO.
V Karpatih, Galiciji in na Rusko-Poljskem se nadaljuje »juto bojevanje. Varšava v tretjič ogrožena. Na zapadnem bojišču napredujejo zavezniki. Angleška križarka "Bayano" pogreznjena.
Turške trdnjavice ob Dardanelah odbi-
\
jajo sovražnika.
v 11 • marca. (Čez London.) — p8dne]avmh bojih na Poljskem in za-Gor]-em ?a'iškeni severno in južno od ozemlje so naše če-
nam°r°d obdrzale- Sovfcžni poskusi, so s/°Pet 'ztrgati nekatera opirališča, „XI p°P°lnoma izjalovili.
ralo °cn° sneženje v Karpatih je ovi-Vren,.110^6^3, Vkljub neugodnemu ljujej-P? se na razniH točkah nada-
Vej ru ?askoku lla neko višino je bilo a ^^ »kih stotnij pognanih v globel, V Cast.nika in 350 mož smo ujeli. težCn<*nih napadov smo odbili s ..g^ 1 lzSubami za sovražnika.
Vražn|,erno °d Nadworne je sO-
280 ,„■ . preenan, pri čemer je prišlo V "aše roke'
kovini °?talih točkah fronte in v Bu-m v'ada mir,-
protinapad uničil avstrijske oddelke, ki so se poskušali po izjalovljenju avstrijskega ponočnega napada utrditi z okopi na naši fronti.
"Na vzhodnem Gališkem, južno od Nižnievva, se nam je posrečilo odpo-diti Nemce."
Avstrijci zmagoviti.
Ne:
»ci poročajo uspehe. 11.
11	HfpHfHH!
«rad je ' niarca. — Nemški vojni '•Z anes izdal sledeče naznanilo: no0ti 110 od Serij in severovzhod-ter zaP]] ^,it'owa smo-ujeli 600 Rusov Puški. rU tr' toP°ve in dve strojni nctnške l'Ve- rUski Poskus, predreti Je konfaJm'e ^uzno oti Avgustowa, se 'jenih v' V Un'čenju ruskih čet, rab-
"V tem naporu. |ttolenke°Pa<iu severozaPadno od O-st ru i k"' Nemci zmagonosni. ie bilQ i ■ častnikov in 900 vojakov
^njenih'11 °SCm str°jnih Pužk
^Pad^k' napadi severno in severo-PredoVa|; ° „PrzaSnysza so dalje na-
Dunaj, 12. marca. (Čez London.) — Državno vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo;
'"Naše čete so utrdile v zadnjih dneh na Poljskem in zapadnem Gališkem	drug vtis
novopridobljene postojanke. Sovražnik je tamkaj skoro popolnoma opustil svoje napade.
"Blizu Inowlodza je bil uspešno odbit zadnji, z močnimi oddelki podjeti napad. Na ostalih točkah fronte se ni pripetilo niti v Karpatih, niti v jugovzhodni Galiciji nič važnega. Silni snežni viharji so trajali ves dan.
"Severno od Černovic (v Bukovini) vlada mir.
vilic.) — Veliki glavni stan naznanja danes:
"Severno od Avgustowa smo po-g.nali neko rusko kolono v beg; izognila se je popolnemu uničenju 5 tem, da se je v največji naglici umek-nila v smeri Grodna. Ujeli smo nad 4,000 Rusov, med njimi dva polkovnika, ter zaplenili 3 topove in 10 strojnih pušk. Tudi v okraju Avgustowo se je sovražnik pripravil na umik v Grodno.
"Na neki točki severovzhodno od Ostrolenke smo ujeli 220 mož, vštevši tri častnike. Na severu in severoza-padu od Przasnysza dobro napredujemo; 3,200 ujetnikov je prišlo včeraj v naše roke.
"Eno zadnjih uradnih ruskih poročil je naznanjalo dve veliki ruski zmagi, eno pri Grodnu in drugo pr Prza-snyszu. V vsakem teh dveh slučajev so Rusi baje skoro uničili dva vojna zbora. Če je resnično prepričanje narekovalo nadpoveljniku ruskih čet tisto poročilo, potem so ga dogodki naslednjih dni bolje poučili. Dobil je o pripravljenosti in hrabrosti nemških
":Na južnem bojnem torišču se ni že
"Sovražnikovo ofenzivno kretanje pred Grodnom, iz avgustowskega gozda, se je popolnoma izjalovilo. Pri Przasnyszu so naše čete zopet prodrle 4 kilometre (2milje) dalje. Odkar smo opustili Przasnysz, smo ujeli skupaj 11,160 Rusov^ in sicer v bitkah med rekama Visla in Orzyc."
General Sievers samomorec?
dolenji Nidi in južno od Gorlic so bili odbiti po kratkih bojih.
"V, številnih delih Karpatov so se ljuti ruski napadi izjalovili. Na primer, na bojni fronti med Lupkowskim grebenom in prelazom Uszkovv, v dolini Opor in blizu Wyskowa so bili silni ponočni napadi in smo ujeli mnogo Rasov, vštevši 400, ki so se vdali v boju iz bližine.
"Boj se je razvijal tudi na postojanki južno od Dniestra. Močni ruski pehotni, oddelki so bili poraženi in ruske izgube so bile velike. Rusko konji-štvo ^lalje vzhodno je bilo odbito."
, Zahteva predajo Smyrne.
liington, D. C., 11. marca. — Kabelogram od poslanika Morgen-thaua v, Carigradu, datiran včeraj ill prejet v državnem departmentu pozno danes, naznanja, da je britanski pod-admiral, ki poveljuje zavezniško bro-dovje pred Smyrno, dal turški posadki štiriindvajset ur za predajo pod grožnjo bombardovanja.
Turško poročilo.
Brezžična brzojavka nemškemu poslaništvu tukaj danes iz Berlina pravi:
"Carigrad poroča, da je bilo včerajšnje bombardovanje Dardanel zopet brezuspešno, in razpoloženje v Carigradu je še upapolno.
"Poskusi izkrcanja iz sovražnikovih vojnih ladij na zunanje Dardanele so se "izjalovili."
Obstreljevanje Dardanel.
Pariz, 11. marca. — Krepko bombardovanje dardanelskih utrdeb, zlasti po francoskih vojnih ladjah, se je nadaljevalo včeraj, kakor brzojavljajo iz Teneklosa "Matinu".
Gcjsta megla je zabranjevala zrako-ploveem, da bi pozvedeli učinke obstreljevanja, ali odgovori iz nekaterih turških baterij so znatno oslabeli.
Berlin, 12. marca. (Brezžično v Say-ville.) — "Frankfurter Zeitung" je do-
j \ inc.; - i i aiiftiui HI /.Liiuny j*.
dlje časa pripetilo nič posebnega.. 1 nala iz<. pctr.oKrtKfcf.-tk je $SfetaW
Ho
»d v " bojevanj« severozapad-Rusov/. °veSomiasta smo ujeli 1,600
Kusko
uradno naznanilo.
znatne praske med predstraž&mi so se primerile na nekaterih tcJčkah črnogorske meje."
Boji v snežnih viharjih.
Berlin, 12. marca. (Čez London.) — Iz avstro-ogrskega vojnega glavnega stana naznanjajo poročevavci tukajšnjih listov, da se boji v Karpatih nadaljujejo pod vremenskimi razmerami, ki so doslej vedno povzročile ža-časno zaustavo sovražljivosti. Živo srebro je padlo na 13 stopinj pod ničlo in ledeni snežni viharji povečavajo napore.
Rusi se vkljub temu obupno trudijo,
Mexico City prizorišče izgredov.
Množica ljudi naskočila narodno palačo, da osvobodi zaprte duhovnike.
POLICIJSKI NAČELNIK RANJEN
Dva napadnika ustreljena, več oseb ranjenih. Američan umorjen.
Los Angeles, Cal., 12. marca. — Po zanesljivih poročilih je včeraj 2,000 Mehičanov naskočilo narodno palačo v glavnem mestu, da osvobode 250 katoliških duhovnikov, ki so bili tam v zaporu. Upor je sledil. Policijski načelnik Octavio Bertrand je bil z noži težko zboden. Dva njegovih napadalcev sta bila ustreljena. Mnoge osebe so bile ranjene.
Antonio Villareal ,zastopnik generala Carranze, je porok za poročilo, ki je poleg tega došlo tudi čez Galveston tukajšnjemu zastopniku generala Ville.
Ljudstvo naščuvano.
Pričetek je bila demonstracija, ki se je vršila pred cerkvijo sv. Rešnjega Telesa na Alamedi, nasproti parka blizu narodne palače. Govorniki so se baš trudili, itak razburjeno množico naščuvati k naskoku na narodno palačo, ko se je pojavil policijski načelnik na čelu policistov na konjih. Klici "Viva Huerta!" so ga pozdravili. V
naslednjem hipu so se zablisuili noži i-ii Bertrand se je zgrudil težko ranjen. Potegnil je revolver in ustrelil moža, ki ga je ubodel. Neki drugi napadalec je tudi zbodel ranjenega policijskega načelnika in bil po nekem policistu u-streljen.
Naskočili palačo.
Potem je šla množica k naskoku na narodno palačo, v kateri je imel, kakor je bilo znano, general Obregon katoliške duhovnike zaprte, da izsili odkupnino $500,000 v zlatu. "Bitka" je trajala dvajset minut. Končno se je policiji posrečilo, ko je bila po novih oddelkih ojačena, razkropiti množico.
Iz prvotnega poročila ni razvidno, ali so pomagale zatreti upor tudi čete južnega vstaškega voditelja Zapate, ki je po odhodu Obregonovih čet, kakor znano, zasedel glavno mesto.
Američan umorjen.
Washington, D. C.,*" 12. marca. — John B. McManus iz Chicage, ki je bil dalje časa naseljen v mehiškem glavnem mestu in je tam igral odlično ulogo, je bil včeraj pri vhodu Zapato-vih čet umorjen. Nad njegovim domom je vihrala ameriška zastava in vrata so bila po brazilskem konzulu zapečatena.
General Salazar, poveljnik, je konzula zagotovil, da bo krivcc poklical na odgovor.
t"etr0e	da bi zopet pridobili izgubljene posto-
pno na-	marca- — Sledeče u- | janke brez ozira na ogromne žrtve, ki
■ "Med	je bilo izdano danes: jih morajo doprinesti. Zaznamovati
f5 Vršile ani.a ^'emen in Vistula so imajo strašne izgube, ali vedno iznova v okr^era} skrajno trdovratne bit-1 napadajo, in sicer v sklenjenih oddel-jJ^Sinino, v dolinah rek O- kili. ..a vsak način so dobili povelje, smeri Prza- prodreti za vsako ceno. Dosedaj so ostali vsi njihovi napori brezuspešni. Nemci poročajo uspehe na Poljskem. Berlin, 12. marca. (Brezžično v Say-
s<iys2a. 'n 0rzyc ter
S° bi,i vsi sovražnikovi in blizu Gorlic je naš
Pr*«kuie
/EMBASSADOR PAGE.
m ^
angleškega odgovora na Wilsonovo zahtevo za večjo varnost nevtralne pomorske trgovine.
F ,%r®<lni w
CteVo'7ln8Um pričakuje angleškega odgovora na predsednika Wil-
V Lon7r< uV,ai V
elika Britanija preneha nadlegovati ameriško ncvtral-Prič'."111 i" !.0vi.'10' Obsežno noto o tej važni stvari jc poslanik Page s° sv ' S'r Edward Greyu, angleškemu ministru zunanjih stvari ;iltt,j diplomatska posvetovanja.
ron Sievers, poveljnik 10. ruske armade, ki ga je maršal von Hindenburg ob Mazurskih jezerih nedavno strahovito porazil, izvršil samomor. Vest je videti utemeljena na dejstvu, da je bila v neki luteranski cerkvi opravljena zadušnica za pokojnika.
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 12. marca. — Današnje uradno vojno naznanilo o razvojih na fronti se glasi:
"Vreme zadnjih dni je bilo v svrho pozvedovanja po zrakoplovcih zelo u-godno, in kakor mi, tako je tudi sovražnik porabil priložnost po močeh. Sovražne zrakoplovnice so spustile 20 bomb v trdnjavo Osovec, ne da bi napravile škodo.
"Na desnem bregu Vistule smo zaplenili neki zrakoplov. Ob Pilici so naši letalci napadli sovražnega in ga prisilili k umiku. Na gotovih točkah je spuščal sovražnik z gorivom napolnjene bombe, a zopet brez uspeha.
"Naši zrakoplovi so opravili izvrstno delo. Z njihovo pomočjo jc bilo topniško streljanje izborilo namerjeno,, in sovražnik je utrpel veliko škodo. Ali nemški zrakoplovi niso bili nič manj delavni in so tudi dobro služili sovražnemu topništvu.
"Nemci so vrgli svežih čet ob Pili-co, ne da prederejo naše vrste, nego da se upro naši ofenzivi."
Avstrijci prodirajo.
Washington, D. C., 13. marca. — Avstro-ogrsko poslaništvo je prejelo danes iz Dunaja naznanilo, da je bil ruski napad blizu Cisne odbit in neko mesto zasedeno. Brzojavka se glasi:
"Naše postojanke, nedavno pridobljene na Ruskb-Poljskem in zapadnem Gališkem, s6 bile ojačene in se lahko ubranijo vsakemu napadu. Pri Inow-lodzu je moralo več sovražnih baterij utihniti. Neko mesto ob železnici iz Cisne v llaligrod so naše čete vzele z naskokom in sovražnik je zapustil okolico. Silni protinapadi sovražnikovi so sc izjalovili."
.Ujeli 1,200 Rusov.
i
Dunaj, 13. marca. — Vojni glavni stan je objavil nocoj sledeče naznanilo:
"Boji v Karpatih ob cesti iz Cisne v llaligrod ,se nadaljujejo brez pre-stanka. Neka višina, ki smo se za njeno posest ljuto bojevali več dni, je v naših rokah. Naše čete so razstrelile dele sovražnikove postojanke ter ujele nad 1,200 častnikov in mož. Ru ski protinapad jc bil odbit z veliko izgubo za sovražnika."
Dunaj poroča uspehe.
Dunaj, 14. marca, čez London, 15. marca, 1:10 zj. — Sledeče uradno vojno naznanilo jc bilo izdano danes:
"Položaj v zapadni Galiciji je ne-izpremenjcn. Sovražnikovi napadi o!)
I|myrne nočejo predati.
Loi.don, 12. marca, veljnik v'Smyrni o(1 klonil p.reilajne ''Vtiantifca. • zahteve podadmirala Piersea'; poyelj- •>'•' *» nika zavezniškega . bnrdbVja blizu,, fe' luly&rrt, bfemhaKkivanj«. ntrdefo- i« jnfc-sta se je spet pričelo.
Civilni prebivavci so pobegnili iz mesta na gričevje ob železnici Smyr-na-Carigrad.
in da je utonilo \190 mornarjev, ker se je križarka pogreznila skoro v hipu. Ladja je imela posadko 216 mož na krovu.
Wigtowp^hire je- okraj v Škociji na skrajneiji jugozapadu. Leži ob Sever-^ffirški^ p£>,-^ j^eoi ikapalu, drži v Irsko morje iz
Rusi pred Bosporom.
V diplomatskih krogih tukaj so prejeli brzojavko, da prične rusko črno-morsko brodovje bombardovati bos-porske utrdbe v enem ali dveh dneh v dtjanskem sodelovanju z zavezniškim brodovjem, ki poskuša izsiliti svojo pot skozi Dardanele.
Iz Tenedosa poročajo, da so Jjile baterije v Dardanusu popolnoma razdejane.
Fort Ilamidieh je bil hudo poškodovan včeraj in zavezniško brodovje je namerilo dobro vzdrževano streljanje razdalje 18,000 yardov pr'oti mestu Chanakalessi. Mesto je bilo poškodovano in prebivavci so se zatekli v vasi na azijskem primorju.
Samo trdnjavica Chimikli sc šc ob-držuje.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 11. marca. — Večerno naznanilo vojnega urada se bavi z uspehi, ki so i jih pridobili zavezniki pri mestu Neuve Chapelle, kjer so bili Nemci potisnjeni nazaj poldrugo miljo, utrpevši težke izgube na usmrčenih, ranjenih in ujetih. Zmago smatrajo za zelo važno.
Enako važen je bil uspeh angleških zrakoplovcev, ki so razdejali železniški vezišči v Meninu in Courtralu, na eni nemških glavnih zveznih prog.
Nemški protinapadi odbiti.
Pariz, 12. marca. — Še bolj so napredovali Angleži v soseščini mesta Neuve Chapelle, kjer so pred več dnevi premagali Nemce po strašnem bojevanju.
Trdovratni protinapadi po nemških četah so bili odbiti, in Angleži so vzeli v posest tisti del sovražnikove linije med krajem Pietre in neko tovarno istega imena ter ujeli 400 Nemcev, vštevši pet častnikov.
Križarka "Bayano" pogreznjena.
London, 13. marca, 1 zj. — Angleška pomožna križarka "Bayano" je bila pogreznjena po nekem nemškem podmorskem čolnu.
Ladja "Bayano", ki je bila zgrajena v'Glasgowu leta 1913. ter prevzeta začetkom vojne in opremljena kot pomožna križarka, je bila v patrolni službi, ko jo je zadel torpedo včeraj. Ladja je bila 416 čevljev dolga in je imela' 3,500 tonov vodnega odtiska.
Vladno poročilo pravi, da je bilo samo osem častnikov in osemnajst mož rešenih.
Poročevavcc "Daily Telegrapha" brzojavlja iz Belfasta, da je bila križarka "Bayano" torpedovana v četrtek dopoludne ob 9. uri blizu Corse-vvall Pointa, Wigtownshire, Škocija,
V**' V Grof Witte umrl; ,
"'■Lotičfoff, 13. ftrarta:-— GrOf" Sergij Juljevič Witte, bivši ruski prvi minister, je umrl snoči, kakor brzojavljajo iz Petrograda.
Grof Witte, ki je bil rojen dne 20. jun. 1840 v Tiflisu, je bil eden ruskih pooblaščencev v Portsmouthu, N. H., pri pogajanju za mir z Japonijo 1. 1905. Bil je eden najznamenitejših mož svoje domovine, pa v inozemstvu še slavnejši nego doma.
bo proti njegovima branjencema Thaw in Abraham Levy, je bil zavrnjen.
Med drugim je H. Thaw izpričal, da je utekel iz Matteawana dne 17. avg. 1913 vsled tega, ker se je bal, da zblaz-ni vsled "grozot" v tamošnjem zavodn za umoDolne. Glavnemu pomagaču pri begu iz blaznice je plačal $6,000.
Zrakoplovec Beachey mrtev.
San Francisco, Cal., 14. marca. — Smrt je danes končala tek življenja Lincolna Beachey, čigar šenzačni poleti so mu pridobili naslov najboljšega zrakoplovca na svetu. Nov monoplan ni odgovarjal zahtevam, in na tisoče ljudi je videlo, kako je Beachey padel iz višine 3,000 čevljev v vodo morskega zaliva blizu panamo-pacifiškega razstavišča. Čez več ur so potapljav-ci našli njegovo truplo. Bilo je v Chicagu pred štirimi leti, da je Lincoln Beachey napravil svoj prvi svetovni rekordi kot zrakoplovec. \
Mrs. John D. Rockefeller umrla.
Tarrytown, N. Y., 12. marca. — Mrs. John D. Rockefeller, žena najbogatejšega moža na svetu, je nenadoma u-mrla danes v 76. letu svoje starosti i1 Rockefellerjevem selškem dvorcu v Pocantico Hills.
Bolovala je leto dni, ali med zadnjimi meseci je toliko okrevala, da je nepričakovana smrt presenetila vso njeno okolico. Ob njeni smrtni postelji je bila samo njena sestra, gdč. Lucy M. Spelman. Njen soprog in njen sin, John D. Rockefeller ml., sta bila v Ormondu, Fla., kamor sta šla misleč, da se gospej Rockefellerjevi zdravje boljša.
Laura Celestia Spelman Rockefeller je bila rojena v Wadsworthu, O., od premožnih staršev dne 9. sept. 1839. Od svojega soproga je bila mlajša dva ijieseca. Odgojena je bila za učiteljico in jc nekaj let poučevala v javnih šolah v Clevclandu. Omožila se je z mladim Rockefellerjem, svojim prijateljem izza šolskih let, dne 8. sept. 1864. Imela sta štiri hčere in enega sina, od kojih sta dve hčeri umrli.
"Biti dobra žena in mati je najvišja in najtežja predpravica ženska," je bil eden njenih rekov.
Plaz razdejal vlak.
Madrid, 11. marca. — Osemnajst o-seb je bilo usmrčenih in mnogo drugih ranjenih snoči, ko je bil poštni vlak iz Viga v Madrid razdejan v globoki soteski v pokrajini Asturias. Nesrečo je baje povzročil plaz.
MAL POŠLJIMO DAR
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
Zdaj je čas, da se. vsakdo spomni syojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako zni- , žali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomloči.
Delavske razmere Jo zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta:
Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, računa preveč. \ 1
Slučaj Harry Thaw.
New Yoik, 11. marca. — Slučaj Harry Thaw se bliža svojemu koncu. Država je ob 12. uri 28 minut zaklju čila svojo stran pravde. Predlog zagovornik;« ' tandfielda, zavreči obtož
K 5....	... $ .90	K 120..	. ..$ 20.49
10____	.. 1.80	130..'	... 22.10
15....	.. 2.65	140..	... 23.80
20....	.. 3.50	150..	... 25:50
25....	... 4.35	160..	... 27.20
30....	..: 5.20	170..	... 28.90
35....	... 6.05	J80..	... 30.60
40....	... 6.90	190..	... 32.30 |
45....	... 7.75	200..	... 34.00 1
50....	... 8.50	250..	... 42.50
55..,.	... 9.35	300..	.... 51.00
60....	... 10.20	350..	.... 59.50
65....	... 11.05	400..	.... 68.00
70....	... 11.90	450..	.... 76.50
75....	... 12.75	500..	.... 84.«)
80....	... 13.60	600..	.... 100.80
85....	. . 14.45	700..	.... 117.60
90____	.. . 15.30	800..	.... 134.40
95....	... 16.15	900..	.... 151.20
100	1700	1000..	.... 168.00
no....	... 18.70		
Pri teh cenah je poštnina že vraču-			
nana.			
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
AMERIKANŠKt SLOVENEC, il
MARCA l9il
Amerikanski Slovenec
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen L 1891.
Izdaja ga vsaki Torek ia petek •lovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. I. 1899.
r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W, 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$150
Za Evropo za četrt leta..,......$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
\ --
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesday, and Fridays bv the
SLO VENI C-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Iz slovenskih naseltiiu

Joliet, 111., IS. marca. — Prihodnji petek bodo obhajali svoj god vsi številni Jožefi. Tudi naše slavne župnije patron je sv-. Jožef. In prihodnjo nedeljo, ki sfe imenuje tiha, se prične spomlad. Cas beži. O da bi že napočil dan konca evropske vojne! A pravijo, da je še daleč. Prihodnjo nedeljo bodo katoličani po vseh Združenih Državah molili za mir v Evropi. O tem več prihodnjič.
—	Vrnil se je v Joliet g. Mih. Stare-siiiich, ki se je zadnje čase mudil v Butte in drugih, krajih Montane.
—	G. Dane P. Predovich iz Puebla, Colo., je povodom svojega potovanja v Chicago na ustanovno zborovanje ''Slovenske l.ige", ki se je vršilo dne 9. t. m., obiskal tudi svojo sestro, gospo Josip Sitarjevo, in svoje številne prijatelje v Jolietu.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se zdravita: g. Anton Lilek, ki mu je žica opekla nogo pred dobrimi tremi tedni v žicami, a bo kmalu ozdravljen; in g. John Težak, ki mu je sredi zadnjega tedna v podkvami stroj odtrgal mezi-ncc na levi roki.
—	Gdč. Mary Grabus, 1010 N. Chicago st., je ondan zapustila bolnišnico ozdravljena. Kakor smo poročali, je bila operirana na nogi s pomočjo nekaterih junaških fantov, ki so v svrho Operacije žrtvovali po tri štirijaške jialpe svoje kože.
—	Da imajo rojaki in rojakinje šilom Amerike (popolno zaupanje v našo staro in solidno družbo, je zopet nov doka^, ker se v tako lepem številu poslužujejo "Amerikanskega Slovenca" za pošiljanje denarja v staro domovino. Se ni preteklo dober mesec dni, odkar smo začeli zopet pošiljati denar v staro domovino, pa smo :med tem časom poslali na tisoče in tisoče kron v staro domovino. Sicer so cene denarja v "A. S." bile in bodo vedno nizkf, vendar se vsak dan primeri, da je pošiljatelj poslal po več dolarjev in centov za naročeno število kron. V takih slučajih pa pošljemo toliko več kron, da imajo od znižanih cen res dobiček prejemniki denarja v tužni in bedni stari domovini.
—	"Deseti brat". Iz tehtnih razlogov je uprizoritev "Desetega brata" v Jolietu preložena z dne 11. aprila (bela nedelja) na dan 18. aprila.
—	Avstrija ima že trdnejše stališče, pravijo bankirji, ker se cena njenega denarja viša, kar dokazuje, da vlada ni več v toliki denarni stiski. Ako vlada rabi veliko denarja, mora prodajati
svoje vrednostne papirjtf ceneje, zato pade cena denarju.
—	Trije ptički ujeti. V petek zjutraj so bili prijeti trije Italijani na zveznem kolodvoru, ko so se pripeljali z vlakom Rock Island-železnice ob 8. uri 31 minut. Sumljivo so se vedli. To je zapazil kolodvorski stražnik Joseph Stukel, naš rojak. In zagledal je v žepu enega velik revolver. Ne da bi se Italijan utegnil braniti, je g. Stukel segel v njegov žep in izvlekel merilno orodje. In potem je zaklical "hands up" (roke kvišku) vsem naokrog in preiskal še ostala dva Italijana. In našel je v njunih žepih še dva revolverja in dve bodali in pet škatlic patron in mnogo denarja. Policijski sodnik Lumley je obsodil sumljivo trojico v plačanje $50 globe in $2.25 stroškov, ker so skrivaj nosili morilno orodje. Kakor poroča "Joliet Sunday Herald", so aretirani člani Črne roke, česar pa se jim doslej še ni moglo dokazati. Nameravali 60 baje osvoboditi iz državne kaznilnice neke svoje zaprte pajdaše. Se non e vero, e ben trovato.
—	G. Ivan Blatnik je nevarno, zbolel za megalomanijo ali veledomisljavo-stjo. Ves čas fantazira o Franc Jože-fovih sužnjih, o rajnem Rev. Kranjcu in "ignorantih, kot se zbirajo okoli gnezda A. S.-a." Ce ne bo kmalu konec evropske vojne, utegnejo g. Blatnika revolucionarni možgani eksplodirati. Je res nevarno. Več o tem slučaju je razpoznati v G. N.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Blarich N., Horvat Ana, Malčič Toni, Stefančič Mary.
Denver, Colo., 5. marca. — Slavno mi uredništvo Am. Slovenca! Dovolite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera.
Kar se tiče delavskih razmer, so ja-ko slabe, kakor povsod, zatorej ne svetujem nikomur, da bi prišel sem zaradi dela, ker je tu vse polno brezposelnih delavcev.
Dobro je znano čitateljem tega lists, kako dober dnevnik imamo mi Slovenci v Ameriki. To je Gl. Naroda, sedanji rusko-srbski list. Dosti krat ga pregledam in vidim, da pišejo vanj samo izobraženi možje, kakor se sami imenujejo: vsi dopisniki G. N. da so učeni in izobraženi, da pa Am. Slovenca nič ne znajo. Zatorej vam hočem tukaj opisati njihovo izobraženost.
Vem, da se spominjate vsi, kako se je pred enim letom v našem slovenskem kraju bila iznašla neka sleparka, po imenu Johanca, ali kakor so jo nekateri imenovali, sv. Johanca. Predragi mi rojaki, če ste videli takrat G. Naroda, videli ste v njem celo stran polno samo od te sleparke, kako je čudeže delala in zdravila bolne in kako je druge neumnosti uganjala. In res je bila velika sleparka, to je vsaki vedel. Ali G. Naroda to ni samo enkrat natisnil, nego vsaki dan, skoraj 6 mesecev, in desetkrat je bilo toliko privrženo in norca so se delali iz vsega naroda v naši domovini, da so vsi neumni kakor Johanca Vodiška. Kdliko drugih neumnosti so pisali od te sleparke! In ni jim bilo dosti, da bi v svojem listu to oznanjevali, potem zo še v druge liste drugih narodnosti dali natisniti, češ to se je tam dogodilo, odkoder smo mi doma, da bodete vedeli, da nismo ni mi dosti boljši od te sleparke. Takorekoč, da so sami sebe v obraz bili in sramotili. Vidite, to so izobraženi moži! Potem so se še nadalje izmislili, da so tiskali knjige od te neumne Johance. Ce si takrat pogledal v G. N. 3. in 4. stran lista, tu si videl oglase od knjig sv. Johance. Pa to ni bil eden oglas, bili so 3' do 4 oglasi: eden je ponujal samo te bukve, drugi je še katere druge privr-gel, na primer brošuro in še kako knjigo, samo da so izobraževali svoje čitatjelje s takimi knjigami! Kajne, predragi čitatelji, da so to izobraženi možje in učeni, ki so take knjige izdajali narodu "v korist in poduk"? Ko so se njihovi čitatelji že tega berila nasitili, so vendar prenehali z oglasi in z "bizmusom".
Niso dolgo čakali, da se je začelo klanje v Evropi.in morenje naroda. In tu so spet začeli kazati narodu, kako so naobraženi. Začeli so preklinjati Avstrijo, da zakaj streljajo svoje brate Ruse in Srbe, da to ni prav! Ko so videli, da so Rusi ali Srbi katerega ali dosti Slovencev pomorili, to so rekli, da je prav! Torej po njihovi učenosti brati Rusi in Srbi lahko brate Slovence koljejo, morijo in požigajo, to ni škoda, ne greh: samo Slovenci oziroma Avstrijani ne smejo njih! In če Avstrijani kje zmagajo, to zapišejo z malimi črkanii; če pa Rusi ali Srbi, to pa ž velikimi... Potem eni dopisniki pišejo, da bo nam dobro, ko bomo spadali pod Ruse ali Srbe; da nam brani Avstrija šole in izobrazbo. Jaz bi prašal te učene gospode, če znajo, da ga ni Slovenca ali Slovenke, da ne zna pisati in brati, to je do 30. leta znajo vsi in tudi stareji znajo, pa se morebiti najde kateri, da ne zna. Moj oče so stari 72 let, pa znajo pisati in brati, to je slovenski, a ne nemški. Koliko jaz tukaj poznam Rusov, ki so stari od 18 do 24 let, pa ubogi reveži ne znajo si imena podpisati ali kako številko! In vaši brati Srbi ravno tako. In vi bi radi Slovence dali pod silo Rusom ali Srbom, češ tam boste imeli šole, nauke bolje kakor v Avstriji. Torej dragi mi Slovenci, zdaj previdite, kako nam dobro želijo.
Vsi dopisniki G. N., rusko-srbskega
lista, so zoper Slovence, a posebno pa naš bodoči slovenski "kralj" Jovan Blatnik. Ta bi, da mu je mogoče, za-povedal, da naj bi Slovenci vsi orodje proč vrgli in skupaj se sabrali, potem da bi njihovi brati Rusi in Srbi prišli, pa jim glave posekali in pomorili, potem bi bil zadovoljen! To vidimo, ko zmeraj preklinja Slovence, da se ne smejo v vojski nič braniti proti Rusom in Srbom.
Nadalje dragi rojaki, sem videl, kako je ta učeni gospod klical "Živela revolucija", ko je nekje videl, da je v Ljubljani nekaka revolucija in v Zagrebu in drugod. On dobro ve, da revolucija ne naredi nič dobrega, ampak le toliko, da si je mislil, češ bo zdaj dobro: kateri ne bo v vojski ubit, pa bodo ga doma ubili. Potem bi I. B. pripeljal Srbe v slovensko zemljo in on bo kralj njihov. Dragi mi Slovenci, vem, da vas je dosti, ki ste naročeni na G. N., r.-s. list. Videli ste, kako vas imenujejo "avstrijske župarje", to je vse, kateri so bili vojaki v Avstriji. Kajne, Slovenci ga vzdržujejo in plačajo, a namesto da bi se zavzemal zanje, jih imenuje "avstrijske župarje"!
Nadalje ti učeni gg. so začeli slikati škofa ljubljanskega, češ da je on kriv, da je vojska. In drugi celo se riorču-jejo iz Jezusa in presvetega Srca Jezusovega, češ da je to nespametno, ker so se zagovorili k presvetemu Srcu, da bi Bog dal, da bi bil hitro konec te grozne vojske. A dopisniki, ti učeni, pa drugače to preobračajo.
Preden dokončam ta svoj dopis, želim in voščili I. Blatniku, da bi postal kralj ,če ne slovenski, pa srbski. To bo nas vse veselilo, ko bomo videli po listih, kako bodo pisali, da je postal za kralja naš Slovenec: car in kralj I. Jovan Blatnik! Car srbski: pa če ne bo plesal, kakor bodo Srbi svirali, bojo ga spravili na oni svet, kakor so oni z več svojimi tako naredili. Ce pa bi se urajmalo, da ne bi ni v Srbiji dobil tega prestola, mu pa svetujem, da naj gre on in Glas N. uredniki in vsi njegovi dopisniki, katerim tako Avstrija jezo dela, v obljubljeno deželo Sibirijo, da jim se tam ta jeza ohladi nad Avstrijo in da bi tako dobroto uživali v sibirskih ječah, kakor nekateri Poljaki, ki so res po nedolžnem (?) tam zaprti, morebiti samo zato, če so zapeli svojo narodno pesem, pa jih je ruski Nikolaj tja spravil, to je ta, ki ljubi Slovane.
Zdaj končam svoje pisanje. Pozdravljam rojake širom Amerike, a v stari domovini pa daj Bog mir med narodi! A tebi, list, želim, da bi postal dnevnik.
Večleten naročnik.
Ely, Minn., 7. marca. — Cenjeno u-redništvo! Prosim, če najdejo te moje vrstice primeren prostor v našem priljubljenem listu A. S., da jih dobesedno priobčite. Ker mi v kratkem poteče naročnina na list, jo rad obnovim, preden dobim kak opomin. List A. S. je vreden vse pohvale, ker le ta list je odkrit napram vsem zavednim slovenskim delavcem. V njem najdeš vse dopisi iz raznih naselbin, kateri niso naperjeni proti osebnostim, ampak vsak dopisnik pove, kar je, poštenim potom. Poznam par dopisnikov, kateri so naprednega, a so pa tudi pravega katoliškega mišljenja. Dopisniki, le tako naprej!
V Amerikanskem Slovencu dobiš po ročila iz stare domovine, posebnp poročila o sedanji svetovnoznani, nesrečni evropski vojni. Le-ta edini list zagovarja pravice in čast habsburške hiše, in to nič pretirano. Mnogo je listov, kateri bi radi videli, da bi sedanja habsburška vlada propadla, in zakaj? Ker je preveč "klerikalna" — tako se je neki nesrečni odpadnik Avstrije o priliki izrazil. Pa povem tacim in tako mislečim, da preje bodejo propadli oni, kot pa "klerikalna" Avstrija. Avstrija je bila je in bode katoliška —.živela Avstrija!
Kaj pa "Slovenska Liga"? O ta pa ta. Ne bom obširno poročal o shodu, kateri je bil sklican tu na Ely. Res je, da nas je bilo precejšno število, ker eni še nismo imeli pojma, kaj je to, Slovenska Liga. l'a koj v začetku govora smo hitro sprevideli, da je vse to naperjeno proti avstrijski vladi. Ko smo se razhajali, je marsikateri zmajal z glavo, češ iz tega ne bo nič, in kar tudi ne bo. Nabralo se je tudi nekaj dolarjev, katere smo mi ubogi trpini zložili in vse to za prazen nič. Kadar je treba kak dolarček, ala le brž na delavca, češ saj ne ve, za kaj da. Pa vedite, da se ne bomo dali radi tega več ujeti v limanice. V G. N. sem čital, da naj se nabrani denar uporabi za delegata, kateri je izvoljen, da se poda v Chicago na glavno zborovanje. O res lepo: mi delavci bi zlagali skupaj dolarčke, a — drugi bi jih pa po Chicagi trtošili. O pamet, pamet! Samo še to povem, da kdor je tako vnet za Slovensko Ligo, naj se poda sam na svoje stroške, kamor ga veseli.
Ker morda bom našel radi teh vrstic kakega osebnega "prijatelja", prosim, g. urednik, naj se za enkrat moje ime zamolči. Če bi pa ravno kateri želel izvedeti za moje ime, naj me potom kakega dopisa prosi, in jaz se ra-devolje v drugem poročilu podpišem s polnim imenom.
Naročnik iz Ely, Minn.
Pittsburgh, Pa., 7. marca. — Cenj. g. urednik, prosim, da ne boste ovrgli mojjh besed, kar tukaj opisujem. Imeli smo glavni shod SI. lige; imeli smo vsakovrstnih govornikov v prid SI. li-
gi. Kar se tiče naše stranke, so se grdo zaletali v naša ramena, namreč klicali so, da kedor ni za stvar, je boljše, da zapusti dvorano. Razlagali so nam, kako Nemci zatirajo Slovence. Ampak mi smo v Ameriki in moramo držati z ameriško vlado; kadar bomo tamkaj, bomo pa tamkaj držali. Potiskali so nas s silo v srbsko-ruski koš. Besede so bile sladke, da bi se človek zjokal; mislili smo, da gremo v počitek, da več ne bomo rabili delati. Pa glej, obrnilo se je: pripravili so si velik "žakelj" za pobiranje denarja. Človek je sedel s slavo ter držal torbo za denar; letelo je kar s praznimi kuvertami v "žakelj"; kedor je večji bogataš, ta je bil boljše prištet k SI. ligi. Siromaki smo morali se skriti, vendar so nas pa rešili avstrijske komande; rešeni smo, česar smo tudi pričakovali. Izvolili so si odbor. Pozdrav!
Geo. Verbanec.
El Paso, Text, 6. marca. — Cenjeno uredništvo! Prosim natisnite moj dopis v vaš list A. S.
Iz tukajšnjih mehikanskih mej se le malo sliši po slovenskih listih; zato sem si izbral list, kateri je najres-ničnejši list slovenski v Ameriki, in to je Amerikanski Slovenec; in list Ave Maria: ta dva lista sta prava za vsakega človeka, naj si bo kdor hoče, ne more ju zanikati s svojo resnostjo. Kdor prebira ta dva lista, ne rabi hoditi lačen in raztrgan po tej mali zemlji, policija nima s temi ljudmi veliko o-praviti; in kateri imado ta dva lista, lahko vidi vsak, da sta odkritosrčna. Saj ve, da ljudje, ki so čez vero, so tudi čez ta lista, so čez samega sebe. Traja leta in leta, da pogruntajo zvijačo zapeljivcev, ali eni si še to ne vzamejo v misel, kar gredo kakor čebele na ajdo na ta nesrečni zapeljivi socializem.
Poznam fanta, ki sva bila skup pred 11 meseci v Colo. Rekel mu sem: "Pojdiva v cerkev." Pa pravi: "V mesto grem, če greš." "No, pa pojdiva." Ko sva prišla v mesto, rekel sem: "Pojdiva v cerkev." "No," pravi, "že 4 leta nisem bil v cerkvi, grem vseeno s tabo." Po službi sva šla po mestu se sprehajat. Vprašam ga: "Tone, kako se ti je dopadlo?" Pravi': "Prav dobro," in mi pripoveduje; pravi: "Jaz sem dobil pismo in lepo podobo iz doma. Moja mati so mi poslali podobico, so bili pri Mariji Pomagaj, a jaz sem pa tak tu postal! A sedaj ne bom več veroval zapeljivcem.' Tako nri'je ta povedal, in on ni več tu z mano, je ušel to noč, ko smo bili poklicani na mehikansko mejo.
Več pisem dobim od rojakov, bi radi vedeli, kako je tu pri vojakih. Ce človek živi kot postave zahtevajo, je vojaško življenje lepo, ni nič drugače kakor v civilnem življenju. Človek mora biti lepega obnašanja, je pač tako, kakor v vsakem stanu.
Tukaj smo dobili glas pred par meseci, da se povrnemo nazaj v Združene države ameriške, in potem zopet nas so tu pridržali. Vzrok: mehikan-ska revolucija, ker napreduje huje vsaki dan. Dragi Slovenci! Ako premislimo ubogo ljudstvo v Mehiki, lahko uvidi vsak, da je žalostno. Skoro vsak mesec imajo novega prezidenta, in državljanski boji so na dnevnem redu.
Tukaj v mestu E1 Paso je veliko število Mehičanov. In ko sem bil v teh krajih v službi, kjer ti ljudje živijo, videl sem vse sorte ljudi. Prišel sem do množice ljudi raztrganih in umazanih. In zopet sem šel naprej. Tu sem videl zopet mehikansko ljudstvo lepo snažno in otroki snažni, noge umite in so okoli skakali. Grem naprej. Tu pridem do mestnega polic-mana in ga vprašam, kako da so eni Mehikanci tako umazani, eni pa tako čedni? Pravi: "Si prišel čez 8. in 7. .st.?" Rečem: "Sem." Pravi: "Si videl one umazane otroke in odrasle ljudi?" "Seve." "No, to so oni, ki so čez vero in cerkev, in s temi ljudmi ima veliko patrolni voz opraviti." In zopet mi pravi: "Ko si videl ono čedno ljudstvo, so vsi katoliški, ne odpadniki, in vidiš, kak je to razloček!" In pravi: "Če bi ti šel v Mehiko, tam bi jim kar lahko bral, kaj da so, anarhisti ali socialisti. In tako to ljudstvo se pnpira že 100 let-, zakaj? Zato ker, kakor jaz raz vidim, ne rabi poglavarjev. Zato če bi socializem zavladal, potem bi bilo tako po celem svetu. Proč s takimi norci, ki pravijo, da ni Bogat In tako naprej. Kateri človek je čez vero, duhovnike, je tudi čez te. Jaz vidim, ako je kdo čez vero in cerkev, da ne gre daleč, in ljudje ga imajo, Angleži posebno, za slabega.
Več pisem dobim iz avstrijskih bojnih mej. Seveda je žalostno, posebno tudi zame, ker imam veliko prijateljev v boju in brata. Vsa pisma, kar jih dobim od tam, kažejo, da prav dobro napredujejo. Mnogi ljudje so čez Avstrijo, jaz pa ne. Če bi jaz ne videl ljudi in njihovo izobrazbo, kateri so prišli sem iz Srbije in Rusije, ne bi rekel: poglej te Srbe! Saj vem, da jih vidite tudi v tej novi domovini. Ko sem bil pred 14 meseci v San Fran-ciscu (19 Vermont st.) z enim mojim Srbom v slovenskem salunu, vprašal ga je salonkipar: "Kdo si pa ti?" Pravi: "Avstrijan iz Linca." A pravi Srb je! In tu nas je vsakega naroda iz celega sveta, Kitajca ni, a vsi drugi narodi so, a noben noče reči, če jc Srb ali Rus, le pravi, da je "German" ali "Austrian". Meni gre za to «iovo domovino, ali rajši vidim, da Avstrija zmaga, kakor tudi moje mnenje, je, da bo zmagala. Seveda gre slabo vojakom, to pa ne samo avstrijskim, to
gre vsem v vojski. Tudi ni mogoče popisati, kako jim gre. Kdor je bil že kjerkoli vojak, malo lahko si misli. Na sto vojakov je tu, ki so bili že po trikrat v boji, pa pravijo, da to ni mogoče popisati natančno vojske in razmere, katere se nahajajo. Ni treba vr-jeti, kar zapeljivi listi pišejo čez Avstrijo. Vsak človek ima koga, da gre čezenj, kaj ne bi pa imela Avstrija takih ljudi!
Pozdravim vse Slovence in Slovenke. Tebi, list, pa želim veliko dobrega uspeha.	Zadovoljni vojak.
Holfr,- Ala., 7. marca. — Slavno JJ«
ništvo A. S.! Prosim, da mi bi nat>iC ta moj mali dopis, ker veni, da se bilo dopisa od tukaj.
Naznanjam rojakom, da delavk razmere so kakor povsod. Tukaj še nekaj dela, bi bilo dobro, samo kaj je preveč "čerenčov", kakor PrI Anglež — Old Colored Men. Ji«fl pa sam tukaj med njimi; ni venca tukaj, da bi se kaj razgo' kakor A. S. Malo mi je vseeno ker sem tukaj čisto sam. Nem' (Nadaljevanje na 3. strani.)
Joliet Citiiens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, I1L
F>nte Elk: Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
1
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica •,000,000 kron. Prihranki 780,00®
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkov**"1 , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se .za
vse bančne posle*
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
, Bo*00
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo« Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA-
Srbij«-
^»i^ffi^Hi^ai^ifi^sfi^aiSSfiiiifi^iii^tfJ,?
\m\m\ ^ w ^ s si k isii « ^ » ^ w ^ « až as ^ii s a; a *

Buchanan-Daley C0,
Desplaines and Allen Sts. JOLIET,
Les za Stavbe in Preiti
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
K ffi Si ffi « Si SR !K » HiS * * >
\R	S
	S
SK SK Sfi £K fifli SK SffS W HR W S3 Bi SS3 !fi !fi
Prvi in edini slovenski pogrebniški *
Ustanovlje« L 1893.
Anton Nemanich in
/ 1002 N. Chicago Street	^
Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. J°liet' '
iulfp
Priporoča slavnemu občinstvu tvoj zavod, Id je ed** ^ 0? ■testu; ima lastno useka* ambulaaco, ki je aajlepi« T ' tvaike vozov« ia kočije.
Na poziv« m posluši vsak bi poaoči ia poda«va-
Kadar rabit« kaj v aaii stroki ■« oglas*« aH wWo**^ t*L 2575 jia N. W. 344.
Nsii kotijati ia val felavai M Sl*v«ac'.

-A M E RIK ANSKL_SLO V EH EC, 16. MARCA 1915.
ivno ««" bi niti**-
da še
delavit Tukaj' samo11 ikor , Jaz««
li ga St!
.azgovoft
seeno
Keffl' f
ani.)
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJKDINJEN-iH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ss: Sedež: Joliet, III
OBBOTt:
Predsednik..............Geor"j*« Stocieh, 813 N. Chicago St.
Podpredsednik............St«W6ti Kukar, 1210 N. Broadway
Tajnik.......................roSiH-Kltepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton NenilMtch, Jr., 1000 N. Chicago St.
Blagainik .......................Jbhn Fetric, 209 Indiana St.
Reditelj.......................Frituk Kocjan, 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Srai, Jr....................................1109 N. Broadway
Nicholas j. Vraniehar............................J315Summit St.
Jo«. M. GriU................................1208 N. Broadway
Glasilo: Amerikaiiski Slovenec.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
1 0r6anizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz yseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepriča od 16. do SS. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-^ fro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan.
S|*a slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker naša pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., ka-tefe predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati.
^dopisj. pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika.
ca
I k t**-

le.
.dno«''
Ce|ol>et, m, 15. marca. — Vsem onim j ' . c'anom in članicam Društva sv. zj112'11? v Jolietu, ki še niso bili pri avniški preiskavi, se tem potom t ,2nania, da to lahko ^pravijo, če se prihodnjih dveh tednov (do 27. j. rca) zglasijo pri Dr. Stephen-u v „JeS°vem uradu na 207 E. Jefferson Pa med 11. in 12. uro predpol-jj- ,v "Jegovem uradu na vogalu N. clt0ry in Ruby Sts., to je v lekarni.
Še je nekaj članov in članic, ki niso bili zdravniško preiskani. Ti naj se tam zglasijo. Zdravnik ima potrebne listine v uradu in jih ni treba k njemu nositi. Vsak ud mu plača le 25c pri preiskavi. Toliko v naznanilo. Upam, da se vsi člani te prilike čimprej po-služijo, da bo stvar v redu in se bo hitro nadaljevala.
Bratski pozdrav
Jos. Klepec, tajnik D. S. D.
iz stare domovine
žejna aJvišje cene v Ljubljani. Delo tn V'ada ie določila za deželno stol-esto Ljubljano do»preklica za na-Prodajo blaga, navedenega v '"'ga seznamku, iz seznamka sa-Itor razv'dne najvišje cene. V ko!i-storijf prodaia tega blaga v pro-rajo . na sejmskih stojnicah, mole v obrtniki nabite najvišje ce-ji|, .,Sv°j'h prostorih, oziroma na svo-Pfed °Jnicah- Kdor bi se ne držal teh «!«,!>, se kaznuje najstrožje po int2j). , obrtnega reda za vsak posa-
kr0o"' ®.lučaj z denarno globo do 1000
l\'a;, z zaporom do treh mesecev. toPne
flfe^^ so najvišje cene: Goveje K s Pnklado, I. vrsta 1 kilogram 2 1 lts meso s priklado, II. vrsta, ttila(je .. . vin. Meso krav, bikov,
f^ne, I. vrsta 1 kg 1 K 70 vin. Vrsta jkrav, bikov, mlade živine, II. Itj j', 1 K 46 vin. Pljučna pečen
■S 3 K. Goveja pečenka in br-1 K SoK 2 K 40 v'l?- Ovčje meso 1 kg vin TVln' Kozje meso l.kg 1 K'50 Jt 40 vj'je meso s Priklado 1 kg 2 ' Tf	meso brez priklade
^M lr^ V'n' Svinjsko meso s prirej s 2 K 20 vin. Svinjsko meso KrnJ*. 'ade i kUog
ram 2 K 40 vin.
13 jedilni, izvzemši kiflerček kg
k(5 3 j5ava' valorizacijska, vrsta v v 10 vin. Kava, valorizacij-V j»-Sla Santos, kilogram 3 K 30
vava,
Mali Franc, 3. stot., iz Nevelj; Maru-
šič Jožef, 5. stot.; Matekovič Janez,
6. stot., iz Radovine; Medle Franc, 3.
odd. stroj, pušk, iz Brusnic; Mežan Ludovik, 7. stot., iz Vel. Lašč; Mische
Janez, 8. stot.; Mrhar Anton, 5. stot.; Naglič Franc, 7. stot., iz Krškega; No-vosel Janez, 1. nad. stot., iz Vel. Doline; Oberwalder Janez, 5. stot.; Oblak Anton, 2. stot.; Oblak Janez, 5. stot.; Pavlin Jožef, 5. stot.; Pere Rudolf, 6. stot.; Perko Ignacij, 4. stot.; Peruško Martin, 6. stot.; Pirker Franc, 5. stot.; Piškur Franc, 7. stot., iz Gorenje vasi;
togačar Janez, 5. stot.; Pogačnik Gašper, 6. stot., iz Selc nad škof jo Loko; Ponikvar Jožef, 11. stot.; Potočnik Alojzij, 7. stot., iz Gradaca; Prosen Anton, it stot., iz Zadvoraj; Puhek Peter, 11. stot., iz Dragatuša; Rogina Janez, 8. stot.; Remisce Oskar, 2. stot.; Rogelj Janez, 5. stot.; Samec Jakob, 2. stot.; Sernjak Franc, 3. stot., iz ljubljanske okolice; Šimnovec Vinko, 11. stot., iz Jarš pri Kamniku; Simšič Fr., 5. stot.; Šiškar Valentin, 6, stot.; Ško-fic Franc, 1. nad. stot., iz Predoselj pri Kranju; Skubic Anton, 7. stot., iz Gro-suplja; Skumavc Janez, 8. stot., Stare Alojzij, 8. stot.; Štembov Antčn, 6. stot.; Štern Janez, 6. stot.; Šuster Leopold, T. stot., iz Podgore pri Kočevju; Švalj Franc, 8. stot.; Tabor Osvald, 1. stot., iz Viča; Tomec Jurij, 5. stot.; Tomšič Alojzij, 7. stot'.; Traven Jožef, 11. stot., iz Vodic; Treven Franc, 5. stot.; Tschinkel Janez 7. stot.; U-dovič Jožef, 11. stot., iz Stopič; Ulčar
valorizacijska, pražena kg Jo-cf> n ^ iz "Gorij pH 'Bledu;
» nad
1
17. pešpolka. olJan" . ,lbr«echt J««ez, II.
ih
lti> K

Ranjeni.
-----, ... stot., iz
idrej 7U Skofjo Loko; Andolšek 7' stot': • I*01' iz Ribnice; Belaj Fr., st°t, z Trebelnega; Belič Anton, 2. st0t .2 -Jubljane; Bencina Vinko, 11. ^rtin.°za; Bergant Jožef, 11. stot, 1. „ ,Pn Kamniku; Bervar Aloj-6 4. n, , 8tot- iz Eržiš; Bervar Ja-
t^'iak M S.t0t' iz ZaS°rja Pri Lit0i: f°beu ja lal'Ja. 11. stot., iz Podkraja;
? st°t i n' S' stot'; Božič Matija, , stot" jZ 1ioh- Bistrice; Cilar Franc, N, u' Z Smlednika; Cordeže Ber-
6 Stot- iz c 'Z Krka; Cotman Franc'
<{, stot.' n Studenca; Dolenc Janez, S Jal<oba Ular Jakob, 11. stot., iz Stot-. iz ?n Ljubljani; Drgan Janez, 2 Cerkeli ,nornlja; Dušak, 11. stot., li SLtot; F J'? Kržk?«i; Fajfar Janez, lr	u° Anton- 6- stot-: Froeh-
o 'in, 6' 1 ■ stot., iz Sorice; Gerkšie
Peter0t niZ Sul,orja na DoL; tinT skem- r, • stot" iz Tržiča na
AXtf.,oi,f' stot" iz
If, 0t- iz » , raja; Gost'č Valentin, iž 8. "J* Kamniku; Habjan
Ho- ■ stot Krškem; Hlebnja Ja-H0CeVar Pr'.j,'Z rad°vljiškega okraja;
rane
"ik 1	a ' Stot- iz ScIa h______
K; H'C tiQn- 6- stot., iz Vrh-. . °ra . »'rane 11	.
iz Šiške; pri Kr-
ti
iikCi 1(Ul'en
sto?a.PHbKra?-anc' U- stot.,' iz Pred-sto U §t Tp Hudaklin Franc, 3.
1- t 12 We vej?: Jalovec J°žef- n-Joi^. Jazbe!rpseve: Ja»ež- Vi«k°-
U. ' 8. . 1 ranc, 6. •
;-0vr«. stot iž 2. J
,	stot.; Jene
Skocijana; Jenšterle
'ž p. ,"-i i.	~"">-ijana; jensterie
Jo^^iš; Je g-: Jerala Janez. 2. stot.,
W41'. Htot	7- stot, June
H h1' H. st" 12 Smarjete; Kastelič Moi,eter. 2 12 Pristave; Keržiš-^V',11 *tot if iz Dol»-°ve; Kikel Nc ržef. 2" Jožef- U- stot-; stot • if t>; Kosmatin Lo-??»*>'' stot, iZ
»ad- stot.;
>''• 1., aiiia, 8. ,;:.st?t- iz Radeč;
vailic V Vačič Tn - f J0' 7' St0t" iz " Hr\Srad ,J,°Zef' L »ad- stot.; ' )l>' l aiija c| stot., iz Radeč-•Qžcf' slot S?ot- Lampret Aloj <ir L stot	Litije; Lončarič
^v8uštin;' |Z Ve^e Doline; Lo-' stot-. u Ljubljane;
Valenčič Tomaž, 11. stot., iz Trnovega na Notr.; Veselj Janez, 7. stot.; Vider-šek Anton, 11. stot., iz Slov. Bistrice; Vidovič Jožef, 5. stot.; Vodičar Janez, 6. stot.; Volč Franc ,7. stot., iz Kranjske gore; Vovko Jožef, 11. stot., iz Brusnic; Zakelj Pavel, 3. stot.; Že-bre. Janez, 7 .stot., iz Ljubljane; Zivic Jožef, 3. stot., iz Goč; Zorman Janez,
11. stot., iz Kranja; Žot Janez, 8. stot , Zupan Matej, 6. stot. —
—	Ujeta vojaka 17. pešpolka: Budin Franc, 17. pp., 4. stot., iz goriške okolice, ujet v Altskarsku v Rusiji; Sre-bemič Jožef, 17. pp., 7. stot., iz Solkana pri Gorici, ujet v Altskarsku na Ruskem.
—	Iz seznama izgub št. 116 in 117. Nadporočnik Schartner Henrik, zra-koplovni oddelek (14. pp.), ujet; nadporočnik Schneider Rudolf, 2. pp.; iz Maribora, ujet; nadporočnik Zickero Leopold, zrakoplovni-oddelek (17. pp.) ujet; Cepuder Mirko, ujet; praporščak Kos Maks, ranjen in ujet; stotnik Lu-keseh Otmar, 48. pp., mrtev (29. avgusta 1914); poročnik Pautsch Jožef, 87. pp., ujet.
—	Iz ruskega ujetništva se jc oglasil odvetniški koncipijent pri dr. Poč-ku, dr. Ljudovik Perič.
—	Olikovanja v 17. pešpolku. Doslej je prejel naš domači 17. pešpolk 167 hrabrostnih svetinj, in sicer 1 zlato, 55 velikih in 111 malih.
— V ruskem ujetništvu je prof. Ivan Masten iz Kranja. Nahaja se v Taš-kendu v Turkestanu. — V ruskem u-jetništvu, in sicer v Omsku v Sibiriji sc nahaja Ivan Perdan, 27. dom. p., doma iz Device Marije v Polju, od katerega ni bilo že pet mesecev nobenega glasu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil narednik 7. lovskega bata ljona Viktor Koleša. Nahaja se v Si biriji pri Omsku. — Iz ruskega ujet ništva je pisal svoji materi g. Ivani Pirnat Ljubljančan Alojzij Pirnat. Nahaja se v Nistopolu. Pravi, da se ne da popisati, kar je vse doživel. Udeležil se je mnogih bojev. — G. Lenard,
sodrug- tvrdke Pinter & Lenard v Gorici s e.je oglasil iz ruskega ujetništva.
—	Draginja. Ljubljana, 15. febr.: Petrolej je stal pred paf meseci 32 K za 100 kg. Ni skoro predmeta, ki bi v tako kratkem času dosegel tako visoko ceno kot petrolej. Mineralne čistilnice so bile s surovinami zadostno preskrbljene in reprodukcijski stroški se niso zvišali nad 10 odst. A komaj so bili kraji, kjer se nahajajo naf-ta-vrelci, zasedeni od sovražnika, tedaj je dobila špekulacija prosto pot. Vlada je določila maksimalne cene za detajlno prodajo, a veletrgovina je ostala prosta in dvigala dan za dnem cene. Mali trgovec je moral končno dražje plačevati, kakor je sam mogel v detajlni trgovini iztržiti. To razmerje je postalo neznosno in vlada si je pomagala na ta način, da je maksimalne cene kratkomalo odpravila, češ, da vsled vedno menjajočih se cen ni mogoče dajati določb za cene. Danes stane petrolej v veletrgovinah 110 kron za 100 kg. Trgovci, kateri so si svoje-časno zasigurali velike zaloge, delajo danes pri petroleju večje dobičke, kakor apotekarji pri strupih. Ako bi vlada početkoma že določila cene tudi veletrgovini, bi danes stal petrolej kvečjemu 50 do 60 vinarjev za 1 kg. Edina sreča, da se dan daljša in noč krajša, ker sicer bi morali revni sloji vse večere prebiti v temi.
—	Več mesecev pogrešani. Iz ruskega ujetništva se je zadnje dni oglasil Franc Huč, iz Gor. Ponikev pri Trebnjem. Zadnje pismo je pisal 10. oktobra. Nato ni bilo o njem dolge 4 mesece nobenega sledu. Domači so že mislili, da ga že krije hladna žemljica. Toda, kako veliko veselje je nastalo, ko so dobili domači po tako dolgem času od njega zopet eno pismo. Pismo je pisal 23. novembra in sicer je en dan dva napisal. Eno je tu sem dospelo 4. februarja in drugo 1. februarja; torej sta šla celih 72, oziroma 80 dni. Ni torej čuda, če mnogi starši dobijo od svojih domačih še le po dolgem času kaj poročila. Bil je ujet pri mestu Przemysl dne 16. oktobra. Nato so se peljali skozi mesta Kijew, Moskvo in nadalje preko mogočnega gorovja Ural ter končno do-šel v Sibirijo v hiesto Tjumen, kjer je sedaj njegov dom. Tam piše, da je zelo mrzlo, da so hiše majhne in več-jidel lesene in da pokriva tla debel sneg. Ves transport je trajal 28 dni. 12 dni je šel peš, nato pa z vlakom še 16 dni in 17 noči. Seveda je tu vpo-štev jemati vojaške vlake. Z njimi vred se še nahajata: Franc Bukovec iz Velike Loke, Franc Sprajcar iz Zidanega mosta pri Trebnjem. Dal Bog, da bi skoro prišel čas, ko bi se vsi ujeti Slovenci iz daljne Sibirije povrnili v milo domovino. Pač bo veselo snidenje!
—	Ne mrtvi, ampak vjeti. Iz St.u-denega pri Postojni pišejo: Našo faro Bog posebno varje; doslej pogrešamo samo enega vojaka. Sicer se je tudi o več drugih govorilo, da so mrtvi, ker ni bilo več mesecev od njih nobenega glasu, a. končno so se pa le oglasili, in sicer: Jernej Šerca iz ruskega, Jožef Furlan, zidarski mojster, iz srbskega (Skoplje) in Franc Križman iz Gorenj št. 18 iz črnogorskega vjffflištva (Plev 'je).
—	Iz ruskega ujetništva so se oglasili. Matija Jordan, bivši domobranec, je pisal materi, bivajoči v Ljubljani, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sicer v Moskvi. — Janko Ložar je sporočil, da je živ in zdrav v mestu Barnaulu v Sibiriji. Pismo, datirano 25. decembra 1914, je prišlo dne 7. februarja 1915 v roke sestri Josipini omoženi Klemene, Trnovski pristan 5 v Ljubljani. — Iz Barnaula se je oglasil tudi Franc Lavrič. Pisal je sestri Ani Lavrič, bivajoči na Sv. Petra cesti št. 14 v Ljubljani, ki se je pisma jako razveselila. — Iz Moskve je pisal, da je še med živimi, Franc Praprotnik. Helena Praprotnik, Pogačarjev trg št. 3 v Ljubljani, ni dobila dva dolga meseca nobenega glasu od Franceta. Zato je bila vsa vesela, da se bosta še videla.— Iz Moskve se je tudi oglasil France Juvan, ki je pital: Od 30. decembra 1914 sem ruski ujetnik. Ni mi hudega, na popotovanju sem pa še zmeraj. Tudi po ruskem so lepa mesta, pa ne za ujetnike. — Pisma je datirano z dne 3. prosinca 1915 in je prišlo te dni prijatelju v roke. — Iz Kijeva je pisal Valentin Balantič, da so Rusi ranjenega ujeli in odvedli v ujetništvo. — Iz Moskve je pisal svojcem, da je še živ, France Mrhar iz Vižmarjev. — V Barnaulu z drugimi Slovenci vred se nahaja tudi France Krese, kakor je pisal svoji ženi Mariji Krese, stanujoči na Poljanski cesti št. 60 v Ljubljani. — Iz ruskega ujetništva se je nadalje o-glasil tudi Jožef Čebulj, bivši pisar pri ljubljanskem odvetniku dr. Ravnihar-ju. — Tako se oglašajo iz ujetništva dan na dan novi ujetniki, in vstal bo od mrtvih še mnogi Slovenec, za katerega so sedaj svojci še v takih skrbeh in žalosti.
—	Odlikovani domačin. Stotnik 29. pešpolka Jožef Ranzinger, rojen v Kočevju, je bil odlikovan za hrabrost z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Bil je dvakrat ranjen in se zdaj zopet vojskuje v Karpatih.
šnjo c. kr. deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Frančišek Leveč. Ob tej priliki mu je izrazil naučni minister za njegovo večletno delovanje v šolski nadzorniški službi popolno priznanje.
—	Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Heren, hišna posestnica, 88 let. -— Al-do Adolf Mattias, čevljarjev sin, 5 dni. — Mihael Rihtaršič, posestnik, 44 let. — Ivana Černe, rejenka, 7 mesecev. — Andrej Pavlič, železniški čuvaj v pok., 75 let. — Ludovik Lassner, pisarniški sluga državne železnice, 50 let. — Josip Ložar, posestnik, 57 let.— Anton Breznik, dninar, 54 let. — Marija Fabjan, delavčeva vdova, 75 let.
—	Računski podčastnik top. polka št. 7 Jakob Mlekuš umrl. Umrl je dne 11. febr. zvečer v Celovcu računski podčastnik ljubljanskega top. polka št. 7 v Celovcu, gospod Jakob Mlekuš. Z njim je izgubil polk po celih alpskih deželah znanega in priljubljenega moža, tovariši dobrega, delavnega ter krepostnega kolega in cesar, oziroma domovina enega najvztrajnejših in naj
drugih ljudi pohujšati! Jaz še pom-lim, kar so pripovedovali stari ljudje, la bo prišel tak čas, da se bodo ljudje iami med sabo bili in tepli, kakor Je tudi res prišel. Jaz bi rad videl in govoril z g. Blatnikom in ga bi prašal, zakaj ne zapusti United States in si kupi torbo ali si jo lahko sam napravi iz kakšne stare vreče in si notri natrpa kislega kruha, čebule, soli in popra. In opanke na noge, torbo na pleča, pa hajdi! In pride^v Srbijo. Tamo, kakor je že navada, ga bo koji prašal: "Ej, brate, kamo ideš?" A on mu odgovori: "E pa, Ilija, idem se tuč." Ja pa, g. Blatnik, da ste Vi take misli, kakršne sem jaz, bi Vi drugače govorili ali divanili. Zakaj vsaki, koji izkusi veliko dežel, tudi ve veliko povedati. To sem tudi jaz. Jaz sem prešel celo Srbijo, Rusijo, Turčijo, Ru-munijo in Črno goro. Prašajte mene, ki sem bil v Bosni in Hercegovini. Jaz sem prašal Turka, ki sem ga ogovoril: "Ej Ivan, što ti voliš? Jeli voliš Tur-čiju, jeli voliš Austriju?" On mi je kazal: Ja ne maram za Turčiju, ja vo-
pridnejših podčastnikov. Kdo izmed Hm Franca Josipa." Tako tudi Srbi fantov, ki so služili pri polku, bi ne ] bodo kmalu volili Franjo Josipa. Za-
•	kaj v Srbiji ne morejo več živeti.
Zdaj pa končam ta moj dopis, pa pozdravim vse čitatelje in čitateljice A.
poznal starega "Jakata1', vse ga je poznalo, vse ga je ljubilo kakor očeta. Saj jim je pa res tudi bil kot pravi oče.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA
padlih, ranjenih in vjetih naših vojft' kov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, drsu gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je dozdaj navedenih nad 500ft ponesrečencev v vojski. Pri nekaterik vjetih je navedeno, kje se nahajajo T vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 cento*, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York, Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.	lmo—ev. is.
Rotiom je bil g. Mlekuš Čeh, doma pri	S. Tebi pa, A. S., še več naročnikov!
Budjevicah. Usoda ga je zanesla kot	Mi Slovenci pa bomo zapeli: "Kaj pa
čvrstega mladeniča v Ljubljano, kj&r	mi maramo, ki smo fantje mladi! Ko
je ostal kot vojak 20 dolgih let. Tu	soldatov primanjka, pa pojdemo mi",
se je pred enajstimi leti poročil in do-	kakor tudi, ki pravijo: "Slovenski
bil družico iz znane Zabukovčeve rod-	fantje saj smo mi, po naših žilah teče
bine. Srečnejšega zakona bi si človek	kri... Slovenske dekleta zbiramo, na
kmalu misliti ne mogel: priden mož,	srbske se ne oziramo..." zvesta in prijazna ženica — in poleg Joe B. Wise.
dvoje zalih in pridnih fantkov. R%s	-
srečen zakon! Ako bi ne bila -izbruh- j	Listnica upravništva.
nila vojna, bi bil Mlekuš v kratkem j	razna vprašanja glede pošiljanja
postal vojaški uradnik! Sedaj je pa	denarja za pokritje raznih računov v
moral zapustiti ljubljeno družino najlepši dobi.

ŠTAJARSKO
1
Izgube 87. pešpolka. Mrtvi: Berg Janez, 14. stot. (dec. 1914); Brajda Janez, 14. stot., iz Primorskega (4. deč. 1914); Gologranc Jožef, iz okraja Slovenji Gradec (4. do 10. dec. 1914); Stanjko Janez, 13. stot. (dec. 1914); Večko Anton, 13. stot., iz okolice Konjic (dec. 1914); Zavec Jakob, 14. stot., iz Gradišča pri Ptuju (4. decembra 1914).
Ranjeni: Andrenšek Martin, 15. stot. Arnald Franc, 16. stot.; Bizjak Janez, 16. stot.; Brodnjak Alojzij, 16. stot.; Dobrave Jožef, 14. stot.; Wrlan Dominik, 14 stot., iz Tržiča na Goriškem; Hribšek Mihael, 14. stot. iz Dola; Hrupp Oton, 14. stot., iz Gornjega grada; Janežič Janez, 16. stot.; Kotnik Aleksander, 15. stot,, iz Topolšice; Ple-sec lyanc, 14. stot., iz celjskega okraja; Postrožnik Jožef, 16. stot., iz ptujskega okraja; Seme Franc, 16. stot.; Videmšek Jožef, 13. stot.; Vodopivec Janez, 16. stot.; Vonga Jožef, 13. stot.; Z ura 11 Andrej, 14. stot.
— Konkurz se je otvoril nad premoženjem Jožefa Czelecz, trgovca v Slo venjem Gradcu.
—	Novi koroški deželni predsednik prevzel uradne posle. Deželni pred sedtiik dr. Karol grof Lodron-Late-ranO je dne 13. februarja prevzel vodstvo deželne vlade. Predstavili so se mu uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva celovškega.
—	Novi krški škof prispel v Celovec. Dne 13. febr. popoldne je prispel v Celovec novi krški knezoškof dr. A-dam H after. Na kolodvoru so ga sprejeli: duhovščina pod vodstvom kapiteljskega vikarja prošta Gvido Bittnerja, deželni predsednik grof Lo-dron-Laterano, deželni glavar baron Eichelburg-Labia, načelniki vojaških in civilnih oblasti ter druge visoke 0-sebe.
—	Sneg na Koroškem in na Gorenjskem. Iz Trbiža se 12. febr. poroča: Snežilo je skoraj neprestano tri dni.
stari domovini (naprimer za knjige Družbe sv. Mohorja in drugo) javlja-m<V da je popolnoma pravilno, če se pQŠlje toliko manj amerikanskega denarja, samo da pokrije toliko avstrijskih kron, ki so zdaj vredne nekoliko manj, ker v Avstriji pomeni $1 za 5 kron. Pri tej stvari imajo zdaj Ame-rikanci dobiček, ker za 100 kron ni treba $20, temveč le $17. 1
. v Taylor, Wash. ■— Če nam pošljete vse natančne podrobnosti, bomo dobili za Vas denarje iz stare domovine. Vračunali bi si le stroške. Zdravi!
—	G. J. S., Cleveland, O. — Naše cene denarja, kot kaže oglas na prvi strani, so veljavne do premembe. Če se cena avstrijskemu denarju nekoliko zviša, zato vseeno pošljemo po isti ceni. Ako bi se pa slučajno preveč in prehitro zvišala, da bi mi trpeli preob čutno zgubo, bi naznanili, da nam pošljete še primanjkljaj. To pa velja le za večje vsote.
—	Gosp. A. K., Kansas City, Kans. Pri vsaki pošiljatvi imamo par centi dobička; pri večjih vsotah je dobiček nekoliko večji. Saj vsak rad plača primerno nagrado za točno in zanesljivo posredovanje.
—	G. N. S„ Chisholm, Minn. — Naslov avstr. konzula je: Consulate of Austria, The Temple, Chicago, 111.
—	G. J. N., Pittsburgh, Pa. — Če je Vaš "mali" papir star 2 leti, in če ste 5 let v Ameriki, lahko greste prositi za "Veliki" papir. Sabo vzemite dve priči, ki sta državljana. Poslali smo Vam zastonj "20 glavnih vpra šanj, ki jih mora vedeti vsak, da dobi državljansko pravico." Če boste krepko odgovorili na ta vprašanja boste dobili papir, četudi na druga vprašanja dobro ne odgovorite. Pozdrav!
Chl teL 3399.
Louis Wise
Jacksoq St JOLIET, ILL,
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
"Obistne bolezni"
je ime naše knjižice, katero izdaja in razpošilja zastonj W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, opisujoča raznih neprilik v slučaju katerih je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) svojo dragoceno zdravilno vrednost. Pišite ponjo. Našli bote, da se Seve rovo Zdravilo za obisti in jetra srčno priporoča za zdravljenje vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali go ste vode, bolestnega puščanja vode oteklih nog iri bolečin v hrbtu .katere povzročajo obistne neprilike, zlatenica in kislega želodca. Cena 50 centov in $1.00. Naprodaj je v lekarnah vse Padlo je toliko snega, da je prekinjen povso4i. Zahtevajte Severovo. Ne vze
promet na železnici in na cestah. 12. t. m. 111 bilo mogoče kidati mokrega snega, šele opoldne se je za silo omogočil promet. Zjutraj ob 8. uri so že plazovi pri Ukvah onemogočili promet vlakov; za Silo so pozno popoldne izčistili železniški tir. Na progi Trbiž—Jesenice so morali prenehati voziti celo osebni vlaki, ker je sneg tir sproti zapadel.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
mite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročij te ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv
—	Odlikovanje. Z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je bil odlikovan za svoje hrabro vedenje pred sovražnikom g. stotnik Adolf Jeršinovec, poveljnik kolesarske stot-nije.
—	Vpokojen je trajno na lastno pro*-
Slovenca, ne Hrvata ,ne Rusa in tudi ne Poljaka, kakor Srba. Tukaj v hotelu, kakor pravimo. Boarding house, sem sam Slovenec, malo tudi "German", ker imam tukaj samo enega prijatelja Nemca. To tudi vsaki ve, da Kočevski okraj govori višje nemško, in od tam sem tudi jaz prišel.
Zdaj pa poglejmo malo na sedajno evropejsko vojsko. Kako je različna dežela od dežele, kakor noč in dan. Semkaj ne zahajajo drugi listi, kakor "Birmingham News" in "Tuscaloosa News", pa A. S., ki sem si ga jaz sam naročil, da se malo "razgovorim" sam med sabo. Čitam v Amerikanskem Slovencu, kako neki gospod Blatnik povzdiguje Rusijo1 in Srbijo. Ta, ki mu so tako dragocene te "kontre", zakaj si pa ne pomaga? Pa ni treba
W. H. KEEGAN
POOREBNIK.
Slovenci ▼ LaSallc in okolld: dar potrebujeta pogrebnika m ob na to tvrdko in prepričani bodita, < boste najbolj« poitreieni, kar ta mto< j« najboljši ter mnogo canajšl ko« drugi
V »lučaj« potreb« rešilnega (ambulance) pokličite nai po 1 nu, ker 100 vedno pripravljeni — gt dnevi in ponoči
Vse delo Ju>e«m. POSTREŽBA TOČNA VSAK CM
Izrežite to
vr	A
VELIKA PONUDBA *
%
\
K
<1 4
Ta slika jpeprad-ng df] zavoja 7.':Xk cigaret te-Utta prav toliko kot pol ccnta ŽIRA kupon. V gotovini ali darilih. BticS kupon r.
(TW» »9«r "rii" Dec. 11. 1315)
P. Lct^airdCo., New York City

N. W. teL law.
Sob« v najem in Lunch Room.
FARMA NAPRODAJ
40 akrov zemlje v slovenskej naselbini eno četrt milje od šole, 2 in pol milje od mesta. Farma je dobra in ravna, na njej je hiša in štala. Jako lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na 8 let. Več pove: Jos. Moravanslci. Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m.
Pazite na bre» vredue ponaredke in glejt* da dobiti pri-stniRichterjet Pain- Expeller z znamenje m Anchor |Trai» Mark, kot kaž» slika. Cena 2i in 50c v vsek lekarnah ali pri naravnost nam p i š i t • ponj.
Fii. liter
& Co. 74-80 Washington Street New Yerk.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, IiL
izdeluje vsakovrstne pravoveljavn« listine in izvršuje vse v notarsko stroka spadajoče zadeve za Združene Držav* in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Ma tiiSa ii sola rati
STORM DOORS AND WINDOWS
(reietca s« okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripdfff
J. W. LOVE
CARPENTER
W. H. KEEQAN. Telefona it 100 — vsak fata. Cor. 2ad and JolUt St, La
204 Scott St., pole« italijanske Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS.

AMERIKANSKI §LoVENEC, 16. MARCA. 19i§.
Skozi pustinje in puscayo
ROMAN IZ MAHDIJEV1H ČASOV.
Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)
XXVIII.
Nekega dne je pri večerji Nelka dvignila k ustom košček posušenega mesa, potem pa naglo potegnila nazaj, kakor z gnusom in rekla:
"Danes ne morem jesti."
Stanko, ki je poprej od Kalija zvedel, kje so bučele, ter jih je sedaj kadil Vsak dan, da bi jim vzel med, je bil prepričan, da se je, deklica tekom dne preveč najedla mei^u in se zato ni brigal za njen slabi tek. Ona je pa za trenotek vstala in [lričela naglo hoditi okrog ognja v vedno širših krogih.
"Toda ne oddalji se preveč," zakli-cal ji je deček, "da te kaj ne pograbi."
V resnici se pa ni bal ničesar, kajti navzočnost slona, katero so divje zveri čutile in njegovo trobenje, ki je dosegalo do njihovih čujnih ušes, zadrževalo jih je v primerni oddaljenosti. Jamčilo je to varnost ljudem kakor tudi konjem, kajti tudi najstrašnejši roparji v džungli, kakor lev, panter in leopard, nimajo radi opravka s slonom in se ne približajo radi njegovim o-klom in trobcu.
Ko pa deklica le ni prenehala krožiti vedno hitreje, je stopil Stanko k nji in jo vprašal:
"Hej, mala veša, čemu letaš tako o-krog ognja?"
Vprašal je še veselo, toda bil je že vznemirjen, njegov nemir je pa še na-rastel, ko je Nelka odgovorila:
"Ne vem. Ne morem sedeti pri miru."
"Kaj ti pa je?"
"Tako nekako mi je čudno in neprijetno. .."
Nato je naglo spustila svojo glavico na njegove prsi in, kakor da bi si bila svesta kakšne krivde, zaklicala je s ponižnim, s solzami prepojenim glasom:
"Stanko, menda sem bolna."
"Nelka!"
Nato je položil svojo dlai] na njeno čelo, ki je bilo suho in obenem ledeno. Vzel jo je torej na roke in nesel k ognju.
"Ali te mrazi?" vprašal je med potjo.
Njeni zobje so šklepetali, po celem telesu jo je pa neprenehoma spreleta-val mraz. Stanko ni več dvomil, da ima mrzlico.
Zapovedal je takoj Mei, naj jo pelje v drevo, sleče in spravi na ležišče, potem jo je pa pokril s čemur je mogel, kajti videl je, da so se bolniki na mrzlici v Hartumu in Fašodi pokrivali x ovčjimi kožami, da bi se spotili. Sklenil' je prehočiti pri Nelki in ji dajati piti vodo z medom. Toda ona od začetka ni hotela piti. Pri luči svetilke, obešene v votlini drevesa, je zapazil Stanko, da se ji blišče zenice. Čez nekaj časa je začela tožiti nad vročino, obenem se je pa tresla pod plahtami i H pod pledom. Roke in čelo je imela neprenehoma hladne, toda ako bi se Stanko vsaj nekoliko spoznal na znakih mrzlice, izprevidel bi bil iz njenih neizmerno nemirnih kretenj, da mora imeti strašno vročico. S strahom je tudi zapazil, da ko je vstopila Mea z gorko vodo, je deklica pogledala nanjo z nekakim začudenjem in celo Strahom, a izgledalo je, kakor da je ne pozna. Z njim je pa govorila popolnoma pri zavesti. Rekla je, da ne more ležati, ter ga je prosila, da bi ji dovolil vstati in letati okrog, potem ga je pa spet vprašala, če ni hud nanjo, ker je bolna, ko jo je pa zagotovil, da ne, je s trepalnicami potlačila solze, ki so ji silile v oči, ter je zagotavljala, da bo jutri popolnoma zdrava.
Tega večera ali pravzaprav te noči je bil slon čudno nemiren in je neprenehoma rjovel, kar je spit Sabo spodbujalo, da. je lajal. Stanko je zapazil, da bolnico to vznemirja, torej je šel iz drevesa, da bi ju pomiril. S Sabo je bilo lažje, slonu je bilo pa težje za-povedati molčanje, torej je nabral nekaj melon, da lii mu jih dal in mu tako vsaj za nekaj ča>a zamašil trobec. Vra-čaje se je zagledal pri svitu ognja Kalija, ki je s kosom prekajenega mesa na rami šel v smeri k reki.
"Kaj tam delaš in kam greš?" je vprašal zamorca.
Črni deček se je pa ustavil in ko se mu je Stanko približal, je odvrnil 5 skrivnostnim obrazom:
"Kali iti pod drugo drevo, položiti meso hudemu Mziinti."
"Zakaj?"
"Zato, da bi hudi Mzimu ne ubiti dobrega Mzimu."
Stanko je hotel nekaj odgovoriti, toda naenkrat mu je bolest legla na prsi, stisnil je torej samo zobe in odšel molče.
Ko se je vrnil k drevesu, je inula Nelka zaprte oči; roke so ji ležale na plahti, tresle .so se ji sicer močno, toda izgledalo je, da se je prijemlje spanec. Stanko je sedel k nji in iz strahu, da ne bi je zbudil, je sedel nekaj časa popolnoma nepremično. Mea, ki je sedela na drugi strani, je popravljala neprenehoma koščeke slonove kosti, ki so ji strčali v ušesih, da bi se na ti način branila pred spancem. Nastala je tišina, samo od spodaj od reke, iz smeri njenega razliva, je prihajalo reg-Ijanje žab in otožno kvakanje, krot.
Nelka se je naenkrat dvignila na postelji:
"Stanko!"
"Tu sem, Nelka!"
Ona se je pa tresla kot pero v vetru ter pričela iskati njegove roke in ponavljala naglo besedo za besedo:
"Bojim se, bojim se! Daj mi roko!"
"Ne boj se, saj sem pri tebi."
In prijel jo je za dlan, ki je bila sedaj že kakor razpaljena od ognja; ne vedeč sam, kaj Jhu je storiti, pričel ie pokrivati revno, shujšano ročico s poljubi.
"Ne t>oj se, Nelka, ne boj se!"
Potem ji je dal pti vode z medom, ki se je medtem že ohladila. Nelka je pila poželjivo in je prijela z roko za posodo, ko jo ji je hotel odtrgati od ust. Hladni napoj jo je pomirjeval.
Nastalo je molčanje. Po preteku pol ure se je pa Nelka spet vsedla na postelji, a v njenih široko odprtih očeh se je zrcalil ogromen strah.
"Stanko!"
"Kaj ti je, moja draga?"
"Zakaj," vprašala je s pretrganim glasom, "hodita Gebhr in Hamis okrog drevesa in pogledujeta k meni?"
Stanku se je zdelo v tem trenotku, kakor da bi se razlezlo po njem na tisoče mravelj.
"Kaj praviš?" rekel je. "Tu ni nikogar! Samo Kali hodi okrog drevesa."
Ona je pa gledaje v temno odprtino zaklicala šklepetajoč z zobmi:
"In Beduina tudi! Zakaj si ju ubil?'
Stanko se je pripognil k nji in jo pritisnil k sebi:
"Saj veš zakaj! Ne gtej tja! ne misli na to, to je bilo že zdavnaj..."
"Danes! danes!"
"Ne, Nelka! že zdavnaj!"
Dasiravno je bilo že zdavnaj, toda povrnilo se je kot val, ki se odbija od brega — in napolnilo je spet s strahom misli bolnega otroka.
Vse pomirjevalne besede so bile zaman. Nelkine oči so se širile vedno bolj. Srce ji je bilo tako silno, da se je zdelo, da mora počiti vsak trenotek. Potem se je začela premetavati kot riba potegnjena iz vode in to je trajalo do jutra. Šele proti jutru so se ji sile izčrpale popolnoma in glavica ji je pad la na postelje?.
"Slabo mi je! slabo!" ponavljala je. "Stanko, jaz letim nekam doli."
Na to je zaprla oči.
Stanko se je v prvem trenotku strašno prestrašil, ker je mislil, da je umrla. Toda to je bil samo konec prvega napada te strašne afrikanske mrzlice, imenovane morilka ,katere dva napada zamorejo vzdržati le močni in zdravi ljudje; tretjega ni vzdržal doslej še nikdo. Popotniki so o tem velikokrat pripovedovali v Port Saidu v hiši gospoda Ka\vlisona, še večkrat pa katoliški misijonarji, ki so se vračali v Evropo, katere je gospod Tarkovvski gostoljubno pri sebi sprejemal. Drugi napad je prišel čez nekaj dni ali tudi čez par tednov, tretji pa, ako ni prišel tekom dveh tednov, ni bil smrten, ker se je štel spet za prvega v drugi obnovitvi bolezni. Stanko je vedel, da edino zdravilo, ki zamore ustaviti ali oddaljiti napade, so praški kinine, toda ni je imel niti trohice.
Za sedaj se je pa, ko je zapazil, da Nelka še diha, vendar nekoliko pomiril •— in pričel je zanjo moliti. Med tem je pa solncc izšlo izza skal soteske in naredil -^e je dan. Slon je že začel prositi za zajutrek, od razliva pa, katerega je delala reka, so se odzvali kriki vodnih ptičev. Da bi jih ubil nekaj /a juho za Nelko, je vzel deček puško s šrotom in šel ob reki higfuči visokega grmovja, kamor -o ptici navadno sedali ponoči. Toda bil je tako zaspan in njegove misli so bile tako pri bolni deklici, da je cela jata ptičev drug za drugim letela mimo njega k vodi, on jih pa niti opazil ni. Zgodilo se je to radi tega, ker je neprenehoma molil. Bislil je na uboj Gebhra, lla-niisa in Beduinov, ter je dvignil oči k nebu, u solze so mu stiskale grlu, ko je govoril: "Storil sem to za Nelko. gospod Bog, za Nelko! — ker je nisem mogel drugačij osvoboditi, toda če je to greli, kaznuj mene, ona naj pa ozdravi!..:" Med potjo je srečal Kalija, ki je šel pogledat, če je hudi Mzimu snedel meso, katero mu je daroval včeraj. Mladi zamorec, ki je ljubil malo bibi, je tudi molil zanjo, toda molil je popolnoma na drugačen način. Obetal je namreč hudemu Mzimu, da ako ozdravi bibi, mu bo vsak dan prinašal kos mesa, ako pa umrje, mu bo dasiravno se ga boji in dasiravno vq, da mora potem poginiti, odri kožo, da ga bo hudi Mzimu pomnil na večne čase. Postal je pa vendar dobre volje, kajti mesa, katerega je prinesel v če vaj, ni bilo več. Morda ga je vzel kak šakal, zamogel se je pa tu<Ji Mzimu preobleči v šakalovo postavo.
Kali je sporočil ta srečni dogodek Stanku, ki je pa pogledal nanj, kakor da bi ga niti ne razumel, ter je šel dalje. Ko je prešel gručo grmovja, v katerem ni našel nobenih ptičev, se je približal reki. Bregovi so bili poraščeni >■ visokim drevjem', na katerem so visele kot dolge nogavice gnezda remizov, krasnih rumenih ptičkov s črnimi krili in gnezda os, podobna veli-
30 ZASTONJ
BADAVA
ZASTONJ 30
DA LJUDSTVO TEMBOLJ SEZNANIMO Z NAŠIMI FINIMI 14K GOLD FILLED URAMI, KI SO OD TOVARNE JAMČENE ZA 20 LET, Z SVETOVNOZNAN1M KOLESOVJEM, smo sklenili prodajati jih po $5.50, a k vsaki uri dodamo še 30 sledečih daril: Importirana odprta ura (Model). Bracelet, ženski prstan, orgljice, verižica in privesek, mesh-bag. moški prstan, uhani, breast-pin, locket in chain, križ, nož iz najboljšega jekla, 32 cal. revolver (Model), krasne ženske pins, scarf-pin, cuff, shirt in collar buttons.	*H KDOR IZREŽE TA OGLAS in pošlje nam.z 25c vlogo (v znamkah in cvenku) ter piše ali hoče moško ali žensko uro, MU POŠLJEMO TAKOJ. KRASNO 14K GOLD FILLED URO z pismeno garancijo za 20 let in 30 navedenih daril, najboljše kakovosti z uro popolnoma zastonj.
Ko sprejmete pošiljatev in ste jo pregledali ter ste zadovoljni, da je ura in darila vredno več kot $25.00, boste plačali še ostalih $5.25 in 35c ekspres. Če ne bote zadovoljni/povrnemo denar. IZ KANADE se mora ves denar poslati vnaprej. Pišite na:
NEW YORK WATCH CRED. CO., Gerken Bldg., West Broadway, Dept. B. 33, New York, N. Y.
)
kim rožam, toda barve kot siv pivnik. Na nekem kraju je tvorila reka par sto korakov širok razliv deloma poraščen s papirjevo rastlino. Na tem raz-livu je vedno mrgolelo vodnih ptičev. Bile so tam štorklje ravno take kot naše evropejske in štorklje z velikim debelim kljunom, ki se je zaključeval » kaveljem, in ptiči črni kot žamet, z nogami rdečimi kot kri, — in flamin-gi in ibisi in bele lopatarice z rožnatimi krili, ki imajq kljune podobne žlicam in žrjavi s kronami na glavah in velika množina utev, pisanih in sivih kot miši, ki so tekale hitro sem in tja, kot majhni gozdni duhovi, na dolgih in kot slama tenkih nožicah.
Stanko je ubil dvoje velikih rac lepe cimetne barve in teptaje po neživih belih metuljih, katerih je na tisoče ležalo na bregu, pogledal je pazljivo o-krog, če ni na plitvih prostorih kakšnih krokodilov, na to je pa šel čez vodo in pobral svoj pilen. Strel je seveda razpršil ptiče; ostala sta samo dva marabuta, stoječa kakšnih sto korakov dalje in zamišljeno strmeča v vodo, podobna dvema starcema s plešastima glavama, povešenima na rame. Ta dva se nista niti ganila. Deček je trenotek pogledal na njuni gnusni mesni vreči, ki sta jima viseli po prsih, potem pa, ko je zapazil, da pričenjajo ose vedno bolj gosto krožiti okrog njega, se je vrnil v prebivališče.
Nelka je še spala, torej e tudi 011 oddal Mei raci, ter se raztegnil po plahti in zaspal takoj kot kamen. Prebudil se je šele popoludne, — »n poprej, Nelka še pozneje. Deklica se je čutila nekoliko bolje, ko ji je pa gosta in močna juha še bolj pokrepila moči, je vstala in šla iz drevesa pogledat Kinga in soltice.
Toda šele sedaj, pri solnčni svetlobi, je bilo mogoče videti, kako silno jo je potrla mrzlica te edine noči. Obraz je imela rumen iji skoraj presojen, lista počrnela, okrog oči temne obročke in postava njena se je postarala. Celo njeni zenici sta izgledali bolj bledi kot ponavadi. Pokazalo se je tudi, da vkljub zatrjevanju, katero je delala Stanku, da se čuti že dovolj močna in vkljub precejšnji merici juhe, katero je izpila takoj ko se je prebudila, je zamogla komaj z lastnimi silami v sotesko. Stanko je z obupom mislil na drugi napad in da nima niti zdravil niti kakšnih drugih sredstev, da bi zamogel pomagati.
M.ed tem je pa dež po večkrat na dan oblival zemljo in povečeval vlago zraka.
XXIX.
Začeli so se težki dnevi, polni pričakovanja. Drugi napad je prišel šele za teden — in ni bil tako silen, kot pr-\ i, toda Nelka --e je čutila po njem še slabejšo. Shujšala je in oslabela v taki meri, da ni več izgledala kot deklica, ampak kot senca deklice, Plamenček njenega življenja je tlel tako slabo, dal je bilo treba samo pihnili, pa bi ugasnil. Stanko je spoznal, da smrt lie potrebuje čakati tretjega napada, da .Vi jo vzela — in pričakoval je je vsak dan, vsako uro.
Sam je tudi shujšal in počrnel, kajti nesreča je presegala njegove sile in razum. Ko je torej gledal 11a njen vo-ščeni obrazček, je govoril sam sebi: "Zato sem jo torej čuval-,, kot oko v glavi, da bi jo sedaj pokopali tukaj v džungli?" — in ni mogel razumeti, zakaj bi moralo tako biti. Včasih si je pa spet očital, da ji ni dovolj stregel, da ni bil zanjo dovolj dober in pri taki priliki mu je taka žalost segla v srce, da si je hotel odgtizniti lastne prste. Bilo je v resnici preveč nesreče.
"Nelka je pa sedaj spala skoraj neprenehoma in morda jo je to še držalo pri življenju. Stanko jo je pa zbudil nekajkrat na- dan, da bi kaj zaužila. Pri teh prilikah ga je, kadar ni deževalo, prosila ,da jo nese na zrak, kajti nič več ni mogla stati na lastnih nogah. Včasih se je pa tudi zgodilo, da je zaspala v njegovem naročju. Vedela je, da je zelo bolna in da lahko vsak dan umrje. Kadar je bila boi.l pri moči, je govorila o tem s Stankom, toda vedno jokaje, ker se je bala smrti.
"Jaz se nikdar več ne vrnem k pa-pann," rekla je nekega dne, "ti pa povej papanu, da mi je bilo jako hudo—• in prosi ga, da bi prišel sem k meni...'
"Vrneš sc," odvrnil je Stanko.
In ni mogel več odgovoriti, ker ga je dusil jok.
(Dalje prih.)
"ŽELIM SI SMRTI."
Tisoče in stotine žen pravi tako dandanes. Ali vi tudi?
Ni dovolj bolna za v postelj, a vendar nima veselja do življenja. Trudna
—	telo oslabelo, — brez okusa za jed,
—	glavobol, in bolečine po životu.
Trudna kot zemlja.
Poskusite rabiti Hollisfer's Rocky Mountain Herb Tea (ali tablete) in videli boste veliko spremembo v nekaj časa. Odstranil bo vse nerede prebavnega sestava, želodca, jeter in vseh drugih organov. Okrepča kri, življenje — daje moč.
Dobite zavoj v lekarni danes, pa pazite, da je pravi Hollister. Cena 3Sc.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................J1^®*
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za......................."'•jj:
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonovj galon po............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
POZOR. ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najbolj« m« so po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnej&e mest Vse po najnižji ceni. Pridite torej k poskusite aaše meso.
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nra v našej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone UU
vumMfi
Joliet, ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 28. JOLIKT, IL
ftid
1 1
Ll*09*
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STREET, JOLIET, ILL Piano and l^iirniture
Chicago tel. 4313.	Northwest«**

Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
KiJLGIaE EXPOKS
»t
'n
t
lh «0
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405,	S. Bluff St.. Joliet.Jj!;
\ i