183 • 134 (2017) 3-4 Izvirni znanstveni članek UDK: 343.1:681.7(497.4) VPRAŠANJE ZAKONITE UPORABE TERMOVIZIJSKE NAPRAVE V KAZENSKEM POSTOPKU* Primož Križnar, magister prava, sodniški pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, asistent na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani 1. UVOD »Botanično« ukvarjanje s konopljo se je v Republiki Sloveniji v zadnjih nekaj letih, predvsem zaradi lahke in cenovne dostopnosti osnovnih pripomočkov za njeno vzgojo, v zimskem obdobju nekoliko neprimernega podnebja za zu- nanjo rast, želje po neprekinjenem zaslužku z njeno prodajo ter seveda pove- čanja varstva zelenega nasada pred njegovo najdbo s strani policistov ali krajo konkurence, preselilo v zaprte prostore hiš in poslovnih stavb. Tam zdaj po- samezniki konopljo vzgajajo hidroponično, saj kulturno rastlino vsadijo kot lončnico, prsti, v katero posadijo seme, pa primešajo dodatne hranilne razto- pine. Za povečanje učinka lonček s semeni še obdajo s črnim zastorom, uredijo dotok svežega zraka prek prezračevalnega sistema tako obdanega prostora in prostor ustrezno reflektorsko osvetlijo.1 Navodila in oprema za tak podvig so 1 Pri tem se glede na zadnje trende ter difuzijo svetlobe uporabljajo reflektorji z viso- kotlačnimi natrijevimi žarnicami (HPS – high pressure sodium lights), ki zaradi kemijske reakcije proizvajajo širok spekter barv, ki se približuje spektru naravne svetlobe, potrebne za proces fotosinteze. * Prispevek razširja del magistrske naloge z naslovom Uporaba tehnologij nadzora skozi novejšo slovensko sodno prakso, ki jo je avtor pod mentorstvom prof. dr. Katje Šugman Stubbs uspešno zagovarjal 31. marca 2015 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri- spevek je bil pripravljen v okviru projekta Pravo v dobi velikega podatkovja – reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih vrednot v 21. stoletju, ki ga izvaja Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, financira pa ga Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (2014–2017). 184 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar brez večjih težav dostopna kar na spletu, in to celo v slovenskem jeziku, skupaj z organizirano dostavo vsega potrebnega,2 razen semen konoplje. Čeprav gre za laboratorijsko gojenje,3 ki torej poteka daleč stran od radovednih oči javnosti in predvsem policije, ne more ostati popolnoma prikrito. Prezra- čevalni sistem namreč povzroča brneč zvok, skupaj z odvajanjem toplega in vlažnega zraka se prenaša značilen vonj konoplje, ultravijolična svetila pa so zaradi velike priključne moči v primerjavi z drugimi porabniki v gospodinj- stvu velik vir toplote in svetlobe ter porabijo občutno več električne energije.4 Policisti v predkazenskem postopku po prejemu informacij o možnem gojenju konoplje, poleg svojih čutil, ki so odvisna od subjektivnih zmožnosti zaznava- nja posameznika, za preverjanje potencialno zaznane kriminalne aktivnosti ali anonimne prijave kot eno od prvih sredstev ukrepanja uporabijo termovi- zijsko napravo, s katero zaznajo toplotne anomalije opazovanega prostora. Za tem preverijo še porabo električne energije z odčitavanjem električnega števca ali pa kar pri dobavitelju električne energije pridobijo podatek o njeni mesečni porabi, ki ga nato primerjajo s statističnimi podatki o primerljivi povprečni porabi električne energije v Republiki Sloveniji (RS). Na te podatke ter doda- tne informacije o lastništvu ali najemu prostora se pozneje praviloma opira sodna odredba o preiskavi pred tem opazovanega prostora. Pri tem se kot ne- dorečeno postavlja vprašanje, ali lahko v slovenskem pravnem sistemu za ute- meljevanje take sodne odredbe za zakonite sprejmemo tudi podatke, ki smo jih pridobili s termovizijsko napravo. Njene uporabe namreč zakonodajalec na zakonski ravni ni natančno uredil niti z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP)5 niti z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol),6 čeprav se lahko po delovanju in naravi zbranih informacij, kot bom predstavil v nadalje- vanju, termovizija obravnava kot preiskovalni ukrep. 2 V spletni trgovini, v kateri je že na prvi pogled očitno (Green City), da je vsebina po- vezana z vzgojo konoplje, po preučitvi prodajnega programa, še zlasti rubrike »Semena«, pa nam to postane jasno (8. 1. 2017). 3 Tako o tem v sodbah Vrhovnega sodišča RS I Ips 36696/2011-168 z dne 18. aprila 2013 in I Ips 54601/2011-120 z dne 28. marca 2013. 4 Take okoliščine kot tipske za hidroponično gojenje konoplje sprejema tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi I Ips 8738/2010-83 z dne 31. maja 2012. 5 Ur. l. RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14. 6 Ur. l. RS, št. 15/13 in 23/15 – popr. 185 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku 2. DELOVANJE TERMOVIZIJSKE NAPRAVE Termovizijska naprava oziroma kamera7 je naprava, ki se uporablja pri nadzo- ru državne meje, iskanju pogrešanih oseb v naravi, varovanju oseb ali objek- tov in splošnih preiskovalnih aktivnostih.8 Z njo lahko izmerimo količino to- plotnega9 sevanja objektov in ga pretvorimo v vidno sliko ali digitalen izpis temperature, odvisno od tipa termovizijske naprave. Vsak objekt s površinsko temperaturo nad absolutno ničlo (–273 °C) namreč oddaja elektromagnetno sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino kot vidna svetloba, kar človeškemu oče- su onemogoča njegovo vidno zaznavanje.10 Zato si pri opazovanju termodi- namičnih razlik pomagamo s termovizijsko napravo, katere vgrajena leča je sposobna nadomestiti naravne ovire človeškega vida, v nekaterih primerih (na primer tema, gosta megla, šibke fizične ovire – okno, zavesa itd.)11 pa celo nad- vladati elemente naravnih zakonitosti. Naprava torej zaznava toplotno sevanje zunanjih površin objektov, ki je nastalo zaradi notranje temperature prostora, to pa nato pretvori v človekovim očem zaznavno sliko oziroma vidni vzorec.12 Deluje na principu premosorazmerno- sti, kar pomeni, da ji delo olajšuje toplejša površina – močnejše kot je toplotno sevanje, bolj jasno bo razvidno na sliki. Iz slednje je mogoče razbrati tempera- turne razlike na opazovani površini, ki so ponazorjene z različnimi barvami. Različne barve na sliki pomenijo različna fizična stanja opazovane površine, in sicer modra – brez toplotnega sevanja, zelena – minimalno toplotno sevanje, rumena – zmerno toplotno sevanje in rdeča – intenzivno toplotno sevanje. Glede na tipe termovizijskih naprav, ki jih uporabljajo organi kazenskega pre- 7 Pri tem izraz kamera ni popolnoma primeren, saj gre bolj za zaznavanje (toplote) kot za zajemanje (fotografij). 8 Jon Severs: Dark Visions, v: Intersec: The Journal of International Security, 17 (2007) 10, str. 20–21 ter (8. 1. 2017) in (8. 1. 2017). 9 In ne infrardečega sevanja, saj ima to drugačno valovno dolžino – tako o tem Severs, J., nav. delo, str. 20. 10 Človeško oko je sposobno zaznati valovne dolžine sevanj od 380 do 750 nm, toplot- nega sevanja pa zaradi večje valovne dolžine, in sicer od 750 nm do 1 mm, ni sposobno zaznati (seveda razen na primer načrtnega segrevanja kovine do žarišča ali pa ekspanzije živega srebra v termometru). 11 Dwight Dumpert: Night Vision for Law Enforcement & National Security, v: Inter- sec: The Journal of International Security, 12 (2002) 3, str. 75. 12 V nadaljevanju se bom z opisom osredotočil le na kamero, ki ustvarja sliko, pri če- mer je postopek uporabe termovizijske naprave, pri kateri na opazovano površino usme- rimo laserski žarek, popolnoma enak, le da taka naprava ne izrisuje slike, temveč poda številski podatek o temperaturi opazovane površine. 186 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar gona RS, pa je proizvedena slika toplotnih sevanj površin črno-bela, pri čemer črna predstavlja nično toplotno sevanje, bela izredno močno toplotno sevanje, odtenki sive pa glede na intenziteto sevanja površin variirajo. Za optimalen rezultat je treba upoštevati tudi okoliščine, v katerih bo naprava najučinkovi- tejša. Med opazovanim objektom in zunanjo temperaturo mora obstajati vsaj 10 °C temperaturne razlike, opazovani objekti naj bi bili pred pregledom vsaj 12–24 ur enakomerno ogrevani, za najboljše rezultate se meritve lahko opravi- jo le pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu,13 največja razdalja med napravo in objektom pa naj bi bila približno 800 metrov.14 Navedba točnih podatkov termovizijskih naprav, ki jih uporabljajo policisti, bi verjetno posegla v taktiko in metodiko njihovega delovanja, vendar pa splo- šno dostopni podatki o javnih naročilih Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) razkrivajo, da policisti pri svojem delu uporabljajo štiri različne tipe termovi- zijske kamere,15 in sicer Matis16 ter JIM LR BOPAS CS 04 GEO17 proizvajalca Sagem, in THV 1000/2000/3000 ter HRC proizvajalca FLIR.18 Prva dva tipa naprave sta ročna in zato namenjena osebni uporabi policistov, tretji tip naprav pa je celoten termovizijski sistem, primeren za vgradnjo v helikopter, čoln ali kombinirano vozilo, zadnji tip kamere pa je stacionaren in se uporablja pri varovanju objektov in poslopij. 3. UPORABA TERMOVIZIJSKE NAPRAVE KOT HIŠNA PREISKAVA? 3.1. Ustavnopravni okvir Domovanje je središče življenja skorajda vsakega posameznika. Služi zadovo- ljevanju nujnih življenjskih potreb, osebnostnemu razvoju, kot izhodišče za izvedbo vsakodnevnih opravkov ter kot kraj, kjer prihaja do socialnih inte- rakcij med osebami. Nedvomno pa je kraj prebivanja zaradi praviloma zaprtih 13 (8. 1. 2017). 14 To velja le za ročne termovizijske naprave, pri vgrajenih napravah pa je lahko ta razdalja precej večja (J. Severs, nav. delo, str. 21), tudi do deset kilometrov (D. Dumpert, nav. delo, str. 76). 15 (7. 1. 2017). 16 (8. 1. 2017). 17 (8. 1. 2017). 18 (8. 1. 2017) in (8. 1. 2017). 187 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku prostorov tudi bistven za tisti del posameznikovega življenja, ki ga ta s širšo javnostjo ne želi deliti. Zaradi tako pomembnih funkcij je posameznikova pra- vica do spoštovanja doma, na podlagi katere lahko pričakuje, da ga javnost v njegovem domu ne bo motila, izrecno zapisana v prvem odstavku 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).19 Ali neko prebivališče pomeni dom v okviru 8. člena EKČP, je sicer odvisno od dejanskih okoliščin, zlasti od zadostnih in stalnih povezav s specifičnim krajem,20 bistveno pa je, da se javna oblast v dom ne sme samovoljno vmešavati,21 razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne var- nosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi (drugi odstavek 8. člena EKČP). Po drugi strani pa Ustava RS22 v 36. členu med drugim določa, da je stanovanje nedotakljivo in da vanj oziroma v druge tuje prostore nihče ne sme vstopiti proti volji stanovalca brez sodne odločbe, niti teh prostorov ne sme preisko- vati. Predmet ustavnopravnega varstva je zaključena celota prostorov, ki jih oseba uporablja za bivanje, kjer živi sama ali skupaj z bližnjimi ter skrito pred očmi javnosti in kamor spusti le osebe, ki jim dovoli vpogled v najbolj skrita področja svojega življenja.23 Ker Ustava RS zagotavlja strožje standarde varo- vanja pravice do nedotakljivosti stanovanja od EKČP, saj za kakršenkoli poseg v stanovanje zahteva sodno odločbo, je treba zakonitost uporabe termovizijske naprave preveriti ob upoštevanju ustavnih norm.24 Ustava RS s pravico do nedotakljivosti stanovanja ne varuje domovanja kot objekta, temveč posameznikovo zasebnost v teh bivalnih prostorih.25 Vendar pa posameznik ni samodejno varovan že v vsakem bivanjskem prostoru, tem- več le tam, kjer upravičeno pričakuje zasebnost in to upravičenje izrazi na nav- zven zaznaven način, družba pa je to pričakovanje pripravljena sprejeti za ra- 19 Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94. 20 Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Prokopovich proti Rusiji z dne 18. februarja 2005, tč. 36. 21 Na primer z izvedbo hišne preiskave. Glej sodbo ESČP v zadevi Murray proti Zdru- ženemu kraljestvu z dne 28. oktobra 1994, tč. 88. 22 Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99. 23 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-430/00 z dne 10. oktobra 2002, tč. 13. 24 O zahtevi po zagotavljanju višje ravni varstva zasebnosti glej na primer odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-40/12-31 z dne 11. aprila 2013, tč. 27. 25 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-3381/07 z dne 4. marca 2010, tč. 5. 188 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar zumno.26 Presojo, ali uporaba termovizijske naprave pomeni dejansko izvedbo hišne preiskave, je zato treba opraviti prek koncepta pričakovane zasebnost,27,28 po katerem je treba pretehtati, ali posameznik v nekem prostoru utemeljeno pričakuje zasebnost (subjektivni test) in ali je to pričakovanje tako, da ga je družba pripravljena sprejeti kot upravičeno (objektivni test). Ker evropskega pristopa glede obravnavane problematike še ni zaslediti, je argumentacijo iz- polnjenosti pogojev pričakovane zasebnosti mogoče graditi na ameriškem pri- stopu, razvitim v sodbi Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike (ZDA) v zadevi Kyllo v. United States.29 V njej je sodišče razsodilo, da uporaba ter- movizijske naprave posega v posameznikovo zasebno življenje v domovanju in dejansko pomeni preiskavo ter da bi morali policisti pred njeno uporabo pridobiti sodno odločbo. Poleg tega pa je treba zaradi načina uporabe naprave, ki je predstavljena v naslednjem razdelku, v presojo vključiti še trenutno uve- ljavljeno stališče slovenskih sodišč, da zgolj opazovanje oziroma nadzor neke- ga objekta pomeni klasično metodo policijskega dela in ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa.30 3.2. Dejanska uporaba naprave Policisti ob prvi informaciji gojenja konoplje v zaprtih prostorih praviloma preverjajo toplotno sevanje tega prostora ter porabo električne energije. Kot že omenjeno, gre za dva indica, ki nakazujeta na kriminalno dejavnost v zvezi s konopljo, saj reflektorska svetila zaradi njihove moči, ki se ji ni mogoče izogniti za normalno rast konoplje v zaprtem prostoru, oddajajo veliko količino toplote ter pri tem porabijo veliko več električne energije kot v povprečju. Uporabljen 26 O tem na primer sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 198/2008 z dne 15. januarja 2009 in I Ips 63358/2010-170 z dne 4. oktobra 2012. 27 Za potrebe tega prispevka privzemam ta koncept. O konceptu pričakovane zaseb- nosti Matej Avbelj in drugi: Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A. Fa- kulteta za državne in evropske študije, Kranj 2011, str. 537–538. O »zastarelosti« tega koncepta zaradi napredka tehnologije pa Primož Križnar: Varstvo lokacijske zasebnos- ti s pomočjo mozaične teorije podatkov, v: Zbornik znanstvenih razprav, 76 (2016), str. 99–140. 28 Ta koncept se je razvil z zadevi Katz v. United States, 389 U.S. 347, 353 (1967), spreje- majo pa ga Evropsko sodišče za človekove pravice (Halford proti Združenemu kraljestvu, 25. junij 1997, tč. 45; in Copland proti Združenemu kraljestvu, 3. julij 2007, tč. 42), Ustavno sodišče RS (Up-3381/07 z dne 4. marca 2010) ter Vrhovno sodišče RS (I Ips 63358/2010- 170 z dne 4. oktobra 2012). 29 533 U.S. 27 (2001). 30 Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 456/2006 z dne 13. septembra 2007 ter I Ips 257/2008 z dne 6. novembra 2008. 189 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku tip termovizijske naprave je odvisen od okoliščin posameznega primera,31 vendar je način ravnanja vedno enak. Policisti z napravo namreč na določeni razdalji opazujejo površine objekta,32 ki ob upoštevanju splošnih izolacijskih standardov kljub temu navzven prepuščajo notranjo toploto prostora, to pa termovizijska naprava zazna ter pretvori v človekovim očem vidno sliko. Ko je ta dobljena, policisti sliko le še primerjajo z barvno skalo in iz nje razberejo približno temperaturo, ki jo opazovani objekt ali njegov del oddaja. Poleg tega policisti za primerjavo s termovizijsko napravo opazujejo tudi objekte, ki so v neposredni bližini opazovanega, oziroma objekte, ki po svoji namembnosti ustrezajo opazovanemu, s čimer ugotovijo, ali so toplotni izpusti opazovanega objekta povprečni. Če ni tako, je naslednji korak praviloma preverjanje podat- kov o porabi električne energije opazovanega objekta ter pridobitev podatkov o uporabniku objekta, šele za tem pa, seveda odvisno od količine in kakovosti do tedaj zbranih informacij, sledi predlog za izdajo sodne odredbe za preiska- vo prostorov. 3.3. Prvine hišne preiskave Termovizijske naprave, ki so v uradni rabi na ozemlju RS, so zmožne zazna- ti posameznikovo aktivnost znotraj opazovanega prostora. Ob upoštevanju normalne telesne temperature posameznika (med 36 °C in 37 °C), optimalne temperature bivanjskih prostorov33 in natančnosti termovizijske naprave34 je očitno, da lahko termovizijska kamera, usmerjena v okno opazovanega objek- ta, opazovalcu omogoči vpogled v intimno sfero posameznika, ki je v času opazovanja v prostoru, saj za to obstaja zadostna temperaturna razlika.35 Tega ji ne prepreči okensko steklo ali pa tenka plast zaves,36 temveč šele materi- 31 Na primer prirejen prostor v kleti, na podstrešju, v garaži, bivanjskih prostorih itd. Bistveno je le to, da policisti izberejo tisti tip kamere, ki najbolj ustreza okoliščinam kon- kretnega primera tako, da bodo z njeno uporabo pridobili čim natančnejše podatke o toplotnih anomalijah opazovane površine. 32 To lahko policisti storijo zelo lagodno, kar iz policijskega vozila pri odprtem vrat- nem steklu. 33 V zimskem času med 21 in 25 °C, v poletnem času pa še nižjih notranjih temperatur opazovanega prostora zaradi delovanja klimatskih naprav in podobno. 34 Ta je sposobna zaznati temperaturno razliko 0,02 °C – D. Dumpert, nav. delo, str. 75, 77. 35 Da je mogoče s termovizijsko napravo določiti navzočnost in lokacijo posameznika znotraj prostora, tudi Susan Moore: Does Heat Emanate Beyond the Threshold? Home Infrared Emissions, Remote Sensing and the Fourth Amendment Threshold, v: Chica- go-Kent Law Review, 70 (1994) 2, str. 810–811. 36 Okensko steklo in tanke zavese v večini primerov povzročata največje toplotne izgube in s tem razkrivata neposredno notranjo temperaturo prostora, poleg tega pa je skozi njiju v večini primerov v notranjost prostora mogoče tudi videti. 190 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar al, ki termovizijski napravi onemogoči delovanje na toploto občutljive leče, na primer rolete, zaradi katerih je nemogoče zaznati sekundaren vir toplote37 za njim. Zaradi narave njenega delovanja naprava sicer res ni sposobna pro- dreti skozi zidove oziroma druge trdne, svetlobno in toplotno težje prepustne materiale,38 ne glede na to pa ob pravilni in učinkoviti uporabi zazna aktivnost znotraj prostora, ki se v primeru opazovanja zidov kažejo v notranji tempe- raturi prostora, posredno izraženi prek zunanje površine zidu opazovanega prostora. Zaradi toplotnih prehajanj iz notranjosti prostora do zadnje fizične ovire termovizijska naprava tako dejansko zaznava toplotne vire in aktivnosti znotraj prostora. S tem pa poseže v posameznikovo prostorsko zasebnost, ka- tere namen je varovati bivanje v prostoru in svoboden razvoj posameznikove- ga zasebnega življenja.39 Iskanje toplotnih anomalij s pomočjo termovizijske naprave je pasivno, saj na- prava zajema le sliko toplotnih emisij zunanjosti površine.40 Ne gre torej za napravo, ki bi bila na osnovi napredne tehnologije (že) zmožna neposredno prodreti v notranjost prostora, na primer s pomočjo usmerjenega žarka41 ter tako pridobiti prostorske informacije. Vendar pa je z njeno pomočjo ne gle- de na način njenega delovanja nedvomno mogoče pridobiti podatek, ki izvira iz notranjosti opazovanega prostora, saj se s tem zasleduje tudi namen njene uporabe – tj. preverjanje notranje toplote prostora zaradi morebitnega delo- vanja reflektorskih svetil pri proizvodnji konoplje. Narava njenega delovanja v aktivni ali pasivni obliki (angl. off-the-wall ali through-the-wall) tako postane irelevantna, saj sta za presojo vprašanja posega v zasebnost ključna le bit pri- dobljene informacije ter okoliščine njenega zbiranja. Podatek o temperaturi, ki je pridobljen prek opazovanja površine izključno z uporabo tehnološkega napredka, je dejansko podatek o notranjosti prostora (njegovi temperaturi), v vseh bivalnih prostorih pa osebe utemeljeno pričakujejo, da ne bodo izposta- vljene očem javnosti. Zato ni pomembno, ali je bil podatek pridobljen z dejan- skim vdorom v prostor ali le s pasivnim opazovanjem zunanjih površin pro- stora. V nasprotnem primeru bi namreč zavrnili trenutno uveljavljen koncept 37 Primaren vir toplote leča termovizijske naprave zazna na roleti, ker pa deluje pasiv- no in le fotografira brez oddajanja žarkov in prodiranja globlje v prostor, sekundarnega vira, pa čeprav bi bil ta v neposredni bližini primarnega, ne more zaznati. 38 Stališče v zadevi Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 39 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-3381/07 z dne 4. marca 2010, tč. 5. 40 Tako o tem v zadevi Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001) in D. Dumpert, nav. delo, str. 75. 41 Na primer skeniranje prostorov z elektromagnetnim valovanjem – Conor Frieder- sdorf: The NYPD Is Using Mobile X-Ray Vans to Spy on Unknown Targets, (8. 1. 2017). 191 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku upravičenega pričakovanja zasebnosti in se vrnili k lastninskemu pojmovanju zasebnosti,42 kar pa glede na razvoj tehnologije in njeno čedalje večjo zmožnost prodiranja skozi naravne in umetne ovire43 nikakor ni primerno.44 Moderna tehnologija namreč fizičnih ovir sploh ne potrebuje več, saj praviloma zazna- va zvočne, toplotne, električne in radijske parametre, zaradi česar bi lahko ob uporabi lastninskega koncepta sklepali, da za »le« pasivno oziroma neinvaziv- no zaznavanje informacij iz notranjosti prostora, sodne odredbe ne potrebuje- mo. Tako stališče pa se nam danes zdi že na prvi pogled paradoksalno.45 Nekateri sicer trdijo, da se z uporabo naprave ne razkriva nobenih intimnih podrobnosti znotraj opazovanega prostora,46 s čimer pa se ni mogoče strinjati. Glede na ustaljeno pojmovanje zasebnost obsega v območju človekovega bi- vanja bolj ali manj sklenjeno celoto njegovih ravnanj, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek vzdržuje sam ali z najbližjimi in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega.47 Ena od prvin današnjega življenja je tudi vzdrževanje optimalnih bivanjskih ali delov- nih pogojev v prostoru, ki jih posameznik vsakodnevno uporablja. V te pogoje zagotovo uvrščamo tudi temperaturo, ki na posameznika in njegovo počutje ter zdravje nedvomno vpliva.48 Seveda je uravnavanje temperature odvisno od subjektivnih preferenc posameznika – nekdo preprosto uživa v toplem udo- bju, spet drugi si želi hladne okolice. To osebam omogoča neomejeno izbi- ro ustrezne temperature pod pogojem, da bodo dobavitelju toplotne energije poravnali zapadle obveznosti. Gre za svobodo človeškega ravnanja v smislu pravice do samostojnega odločanja v lastnih zadevah, ki posameznikom daje pravico, da izberejo svoj življenjski slog, razvijejo svoje osebnosti in da živijo 42 Olmstead v. United States, 277 U.S. 438 (1928), koncept pa se je presenetljivo upora- bil v novejši zadevi United States v. Jones, 132. S. Ct. 945 (2012). 43 (8. 1. 2017) in (8. 1. 2017). 44 Po lastninskem pojmovanju zasebnosti bi bilo namreč brez sodne odredbe dovol- jeno uporabljati vso moderno informacijsko tehnologijo, ki fizično ne presega oziroma posega v lastninsko pravico opazovane osebe. 45 O tem tudi Luke Albrecht: The Use of a Thermal Imaging Device Constitutes a Se- arch Under the Fourth Amendment, v: Suffolk University Law Review, 36 (2003), str. 255. 46 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 47 Odločbi Ustavnega sodišča RS Up-32/94 z dne 16. junija 1994, tč. 12. in U-I-25/95 z dne 27. novembra 1997, tč. 37. in 38. 48 Prenizka temperatura z uporabo klimatskih naprav lahko na primer povzroči pre- hlad, v zimskem času pa botruje povečani rabi ogrevanja. Visoka temperatura lahko po- vzroči neučinkovito opravljanje miselnih nalog, v poletnem času pa zato posameznik prostor raje zapusti in se s tem izpostavi javnosti. 192 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar tako, kot se sami odločijo.49 Oseba to svojo pravico praviloma izvršuje v pro- storu, v katerem prebiva in nad katerim ima dejansko in izključno oblast, ki se razteza tudi nad vse tvarno v tem okolju.50 Temperatura v prostoru izvira iz različnih energij,51 te pa se prek ustrezne naprave izražajo v obliki višjih ali nižjih stopinj Celzija. Posameznik z upravljanjem svojega sistema za urav- navanje temperature v prostoru dejansko obvladuje energijo, ki mu naklanja osnovo za ustvarjanje všečne notranje temperature. Ker so kot stvari v sloven- skem pravnem redu opredeljene tudi oblike energij in valovanj, ki jih je člo- vek sposoben obvladovati,52 temperaturo kot neločljivo komponento toplotne energije pa posameznik v bivalnem prostoru obvladuje, menim, da je potreb- no temperaturo šteti za del bivanjskega okoliša posameznika, v katerem slednji izvršuje svojo temeljno pravico do zasebnosti in nad katerim ima oblast. Na prvi pogled temperatura sicer res ne spada v najbolj varovano sfero intimnosti posameznika,53 temveč le v splošno pojmovanje zasebnega življenja, ki pa mu je še vedno zagotovljeno ustavnopravno varstvo. Termovizijska naprava bi lah- ko prikazala tudi osebnostna ravnanja posameznika, na primer ob kateri uri se oprha54 in ali ima strasten spolni odnos,55 saj ta ravnanja lahko bistveno vpli- vajo na temperaturo prostora. Zato bi si lahko z opazovanjem prostora s ter- movizijsko napravo, v katerem posameznik upravičeno pričakuje zasebnost, ustvarili podobo o njegovem intimnem življenju, s čimer bi močno posegli v osebnostne pravice opazovanega.56 Mogoče bi bilo trditi, da so toplotne anomalije opazovane površine izposta- vljene javnosti (angl. in plain view), zaradi česar posameznik upravičeno ne more pričakovati zasebnosti, niti ne bi takega pričakovanja družba spoznala za legitimnega.57 Pa je res tako? Tehnično gledano je termovizijska naprava zmo- žna zaznavati le temperaturo z zunanje strani opazovanega prostora, pri čemer 49 Člen 35 Ustave RS. O tem glej na primer odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-272/98 z dne 8. maja 2003, tč. 21. 50 Odločbi Ustavnega sodišča RS Up-32/94 z dne 16. junija 1994, tč. 12; in U-I-25/95 z dne 27. novembra 1997, tč. 37 in 38. 51 Električne, plinske, vetrne, jedrske itd. 52 Drugi odstavek 15. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02 in 91/13). 53 Ta po splošnem pojmovanju predstavlja posameznikove misli, čustva, spolno opre- delitev, zapise v dnevnik in posameznikovo telo (na primer goloto in bolezen). 54 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 55 Heather McShain: Not quite Bradbury‘s Fahrenheit 451: The Uncertain Future os Sense-enhancing Technology in the Aftermath of United States v. Kyllo, v: West Virginia Law Review, 105 (2003), str. 22. 56 Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-272/98 z dne 8. maja 2003, tč. 22, na primer že zavzelo stališče, da vizualni nadzor, ki traja toliko časa, da si je mogoče ustvariti podobo o posameznikovem življenju, pomeni poseg v osebnostne pravice. 57 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001), odklonilno mnenje sodnika Stevensa. 193 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku je opazovana površina res vsem na očeh. Vendar je krivec za povišano zunanjo temperaturo notranja temperatura prostora. To lahko vodi edinole v vzročno povezan zaključek, da je termovizijska naprava zaznala notranjo temperaturo prostora, ki je bila le posredno izražena prek prostorskih ovir, s tem pa je bil de facto pridobljen podatek, ki ga posameznik za »štirimi stenami« ni zavestno izpostavil javnosti, temveč ga je skušal ohraniti zasebnega, na primer z vgra- dnjo izolacije. Nadalje toplotna različnost ob gojenju konoplje na prvi pogled ni izpostavljena javnosti58 in je s prostim očesom zaradi naravnih ovir sploh ni mogoče zaznati. Tako na primer ob primerjavi policijskega vonjanja konoplje59 in opazovanja toplotnih emisij spoznamo, da policisti v prvem primeru upora- bljajo svoja naravna čutila, v drugem primeru pa morajo za zaznavo uporabiti tehnično nadomestilo, pri čemer bi za zaznavo teh morala popolnoma enako storiti tudi preostala javnost. Zaznavanja toplotnih izpustov torej ni mogoče povezovati z uporabljanjem naravnih čutil in zato ne moremo govoriti o tem, da je nekdo notranjo temperaturo svojega prostora zavestno izpostavil javno- sti, saj javnost te brez uporabe ustrezne tehnologije sploh ni sposobna zaznati. Vedenje o toplotni anomaliji brez upoštevanja očitnih izjem (na primer talje- nja snega ali izparevanja vodnih kapljic) je torej odvisno od uporabe termo- vizijske naprave, do tega podatka pa bi se lahko brez njene uporabe prišlo le s fizičnim vstopom v prostor,60 v katerega je glede na 36. člen Ustave RS mogoče vstopiti le na podlagi sodne odredbe61 ali privolitve posameznika. Toplotne emisije torej niso izpostavljene javnosti, še posebej zaradi trenutno prevladu- jočega stališča, po katerem lahko posameznik upravičeno pričakuje zasebnost na tistih stvareh, ki jih ni vidno izpostavil javnosti62 oziroma posameznikom ni omogočil prostega dostopa do njih.63 Toplotna prehajanja pa so očem pov- prečnega posameznika nevidna, niti jih brez ustrezne naprave ne more zaznati ob morebitnem prostem dostopu do opazovane površine.64 58 Razen samo-inkriminirajočih okoliščin, na primer taljenjem snega na strehah v obdobju, ko je zunanja temperatura občutno pod lediščem, primeroma Lizzie Dearden: Melting snow being used by police to find cannabis farms in the Netherlands, v: Indepen- dent, 10. februar 2015. 59 To je poudarjeno v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 10335/2012-78 z dne 19. junija 2014. 60 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 61 Na podlagi petega odstavka 36. člena Ustave RS izjemoma tudi brez nje, vendar položaji, v katerih je to mogoče, za potrebe tega prispevka niso relevantni. 62 Primeroma sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 11780/2013 z dne 13. oktobra 2015. 63 Po nasprotni razlagi sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 312/2003 z dne 19. februarja 2004 in XI Ips 61492/2011-68 z dne 26. januarja 2012. 64 Ob stiku z opazovano površino zaradi različnih koeficientov toplotne prevodnosti, izolacijskih materialov, naše telesne in zunanje temperature ne moremo natančno obču- titi temperature opazovane površine. 194 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar 3.4. Ali torej gre za hišno preiskavo? Termovizijska naprava ima ključno vlogo v zaznavanju okoliščin, ki človekovemu očesu niso vidne. Je bistvena pri izmeri notranje temperature prostora in je v luči proaktivnih preiskovalnih dejanj nikakor ne gre obravnavati le v smislu ojačanja policistovih čutil,65 temveč njihove popolne nadomestitve. Policisti pri preiskovanju preteklih in prihodnjih kaznivih dejanj že uporabljajo nekatere pripomočke in naprave, ki bi jih lahko enačili s termovizijsko napravo, in sicer UV luči, rentgen in konec koncev tudi kemične preparate za izzivanje latentnih sledi. To policistom pokaže tisto, kar jim zgolj z uporabo čutil ni zaznavno. Vendar pa se uporaba termovizijske naprave od navedenih pripomočkov razli- kuje vsaj v dveh pogledih: uporaba drugih pripomočkov je ustrezno zakonsko urejena,66 nekateri od teh pripomočkov pa so postali že del vsakdanje rabe. Termovizijska naprava ni zgolj pripomoček, s katerim si je mogoče pomagati pri preiskavi – napravi pripada poseben status tehnološke novitete, s katero je preiskavo dejansko mogoče izvesti.67 Tak status je naprava pridobila po t. i. pravilu splošne rabe (angl. general public use), ki ga je razvilo Vrhovno sodišče ZDA.68 To pravilo, ki je dejansko del objektivnega testa koncepta pričakovane zasebnosti, zahteva, da je treba v primeru tehnoloških naprav, ki so zaradi svo- je naprednosti69 sposobne preiskovati,70 preveriti, ali družba sprejema napra- vo, ki so jo uporabili policisti, kot splošno uporabno.71 Če je naprava splošno uporabna in so jo policisti uporabili pri opravljanju svojih temeljnih nalog, so pridobljeni podatki zakonit dokaz, čeprav je bila preiskava opravljena brez sodne odredbe. In obratno – če gre za napravo, ki je namenjena izključni upo- 65 To dosežemo z na primer bralnimi očali, videonadzornimi sistemi za prepoznavo obrazov itd. 66 O tem pri uporabi termovizijske naprave ni mogoče govoriti, bo pa to predstavljeno v nadaljevanju. 67 H. McShain, nav. delo, str. 28. 68 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 69 Da termovizijska naprava tega je sposobna, tudi Hunter Carpenter: The Warrant- less Use of Thermal Imaging Technologies is Unconstitutional, v: Mississippi Law Jour- nal, 71 (2001), str. 339. 70 Ameriška sodišča na primer razlikujejo med pripomočkom (očala) in superiornim instrumentom pridobivanja podatkov (izučeni pes, ki ni prav tehnološki, je pa superiorni instrument zaznavanja vonjav zaradi svojih prirojenih sposobnosti), ki pomeni sredstvo za izvedbo preiskave – United States v. Thomas, 757 F.2d 1359 (2d Cir. 1985), State v. Young, 867 P.2d 593 (Wash. 1994), pred tem pa drugače United States v. Place, 462 U.S. 696 (1983). 71 Kaj sicer to pomeni, ni jasno, menim pa, da je treba v tem pogledu upoštevati merili razširjenosti uporabe (v katerih panogah in za kaj se uporablja) ter dostopnosti naprave (ali je splošno dostopna povprečnemu posamezniku in kolikšna je njena cena) na speci- fičnem ozemlju oziroma v določeni družbi. 195 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku rabi organov preiskovanja in pregona, so dokazi ob izostanku sodne odredbe nezakoniti.72 Ob uporabi tega pravila je mogoče ugotoviti, da termovizijska naprava ni zgolj pripomoček pri preiskovanju kriminalitete, temveč je tehnično sredstvo, pre- težno namenjeno uporabi policije. Najprej lahko ugotovimo, da glede na nave- deno termovizijska naprava omogoča preiskavo prostora, saj pridobi podatek o notranji temperaturi. Nadalje je njena uporaba omejena na specifične de- javnosti (vojaške in policijske, gasilske, medicinske, gradbene in električne),73 zato povprečni državljani z napravo v vsakdanjem življenju ne razpolagajo. Podatki, pridobljeni z njo, jim namreč pri vsakodnevnih opravkih ne koristijo, poleg tega pa je naprava tudi cenovno nekoliko manj dostopna74 in si je neka- teri sploh ne bi mogli privoščiti.75 Zato menim, da njena uporaba v javnosti ni vseprisotna,76 kot je to na primer mogoče trditi za pametne telefone. V naspro- tno ne bi prepričali niti morebitni podatki o množični proizvodnji teh naprav, saj je treba razlikovati med proizvedenim ter dejansko uporabo, pri čemer pa slednje v RS med povprečnimi posamezniki vsaj trenutno še ni zaslediti. 72 Zaradi vse večjega tehnološkega razvoja bi tako pravilo v slovenski pravni red vne- slo nekaj ravnotežja med javnimi interesi po varnosti pravno zavarovanih dobrin ter za- sebnostjo posameznika. Če namreč do informacij o posamezniku lahko dostopa javnost in se z njimi seznani prek modernih naprav splošne uporabe, ni razloga, da bi pri tem omejevali tudi policijo in druge varnostne ustanove. Obratno pa bi veljalo, da je treba naprave, ki niso v splošni rabi in so zmožne invazivnih posegov v zasebnost, jasno in natančno omejiti s transparentno zakonodajo. 73 Ryan McCarthy: Over 60 Unexpected Uses of Infrared Thermal Imaging Came- ra Images, (9. 1. 2017). 74 Cene na spletnem portalu eBay se gibljejo med 65 in 3.999 ameriških dolarjev, (9. 1. 2017), na domačem trgu pa ni tako, saj je na spletni strani Bolha. com mogoče zaslediti ceno 1.870 evrov (9. 1. 2017), v spletni trgovini Conrad pa cene od 355do kar 41.059 evrov, (9. 1. 2017). 75 Cena pri ocenjevanju splošne uporabe tehnologije ima pomembno vlogo, saj nižje cene povzročijo večjo uporabo tehnologije in obratno – glej Kevin Bankston in Ashkan Soltani: Tiny Constables and the Cost of Surveillance: Making Cents Out of United States v. Jones, v: Yale Law Journal Online, 123 (2014). 76 Orin Kerr: Can the Police Now Use Thermal Imaging Devices Without a Warrant? A Reexamination of Kyllo in Light of the Widespread Use of Infrared Temperature Sen- sors, The Volokh Conspiracy, (9. 1. 2017), na to pa se namiguje tudi v sodbi ESČP v zadevi Szabo and Vissy proti Madžarski z dne 12. januarja 2016, tč. 68 (»becomes widespread«). 196 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar Ob upoštevanju pravila general public use tako lahko sklenemo, da termovizijska naprava ni zgolj pripomoček pri opravljanju policijskega dela, temveč naprav, ki v celoti nadomesti policistova čutila.77 Z njo se pridobi podatek o notranjosti prostora, pri čemer lahko naprava zazna tudi aktivnost v prostoru. Na tej podla- gi je mogoče oblikovati sklep o posameznikovih vsakodnevnih opravkih, s tem pa je poseženo v posameznikovo pravico do samostojnega odločanja v lastnih zadevah. Temperatura bivanjskega prostora je namreč avtonomna preferenca posameznika, ki ima nad prostorom dejansko in izključno oblast. Kot tako pa jo je mogoče šteti za zasebno, saj se nanaša na telesno identiteto posameznika78 ter prostor, v katerem posameznik svobodno uresničuje razvoj, izpopolnjuje svojo osebnost79 ter vzpostavlja in razvija odnose z drugimi osebami.80 To pa še zlasti, ker so v bivanjskem prostoru vse podrobnosti intimne, saj je celoten dom varovan pred radovednimi očmi države,81 posameznik v njem upravičeno pričakuje zasebnost in družba tako pričakovanje sprejema za razumno. Ker pa je temperatura del tvarne sfere prostora, ji zato pripada ustavnopravno varstvo. Zato menim, da uporaba termovizijske naprave pomeni preiskovalno dejanje po 36. členu Ustave RS in bi morali policisti za izvedbo tega (proaktivnega) ukrepa pridobiti ustrezno predhodno sodno odločbo. V smislu dejanske iz- vedbe hišne preiskave je namreč treba obravnavati vsak poseg,82 s katerim se pridobijo podatki, ki bi jih sicer lahko pridobili le s fizičnim vstopom v stanovanje ali drug varovan prostor.83 Tako je treba zavrniti še argument, da zgolj opazovanje objekta ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukre- pa. Policisti izključno s čutili namreč niso zmožni zaznati temperaturnih ano- malij, zato ne gre za klasično opazovanje objektov zaradi izvajanja zasede ali 77 Policist namreč toplotnega sevanja ne vidno ne čutno ne more zaznati, zato govori- mo o nadomestitvi, konopljo pa lahko zavoha, vendar to izučen pes namesto njega opravi veliko hitreje. 78 Sodbi ESČP v zadevah Mikulić proti Hrvaški z dne 4. septembra 2002, tč. 53; in Smirnova proti Rusiji z dne 24. oktobra 2003, tč. 95–97. 79 Sodbi ESČP v zadevah Brüggemann and Scheuten proti Zvezni republiki Nemčiji z dne 12. julija 1997, tč. 55; in Friend proti Združenemu kraljestvu z dne 24. novembra 2009, tč. 40–43. 80 Sodbi ESČP v zadevah McFeely & Ors proti Združenemu kraljestvu z dne 15. maja 1980; ter Niemietz proti Nemčiji z dne 16. decembra 1992, tč. 29. 81 Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001). 82 Ne le v premagovanju fizičnih ovir, temveč tudi v smislu položaja, ko policisti s teh- nično dovršeno napravo (na primer termovizijsko kamero) preiščejo prostor in od zunaj zaznajo, ali je v njem obremenilna okoliščina. Polona Mozetič: Nezakonite migracije in spreminjanje pojmovanja zasebnosti v družbi kontrole, v: Revija za kriminalistiko in te- hnologijo, 60 (2009) 1, str. 10–11. 83 Tako o tem v ZDA (Kyllo v. United States, 533 U.S. 27 (2001)) in Nemčiji (BVerfG 1 BvR 370/07 z dne 27. februarja 2008). 197 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku pa zaznavanja kriminalne aktivnosti. Poleg tega pa se za opazovanje objekta uporablja napredna tehnološka noviteta, s katero se že lahko pridobi eden od ključnih dokazov za poznejši kazenski postopek, ki ga policisti zgolj z lastnimi čutili in opazovanjem objekta ne bi mogli pridobiti. 3.5. Kritično do stališča slovenske sodne prakse Vprašanje zakonitosti uporabe termovizijske naprave je že obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani.84 Kršitve ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave RS ni ugotovilo, saj naj bi po mnenju sodišča policisti pri- dobili le podatke o temperaturi in prikazu razporeditve toplote po površini objekta, brez vstopa v objekt. Napačno naj bi bilo tudi obrambno stališče,85 da gre pri uporabi termovizijske naprave za dejansko izvedbo hišne preiskave, saj s termovizijo ni bilo poseženo v notranjost stavbe, temveč se je z zunanje strani merila toplotna izguba stavbe, pri čemer je bilo zaznano večje toplotno oddajanje v spodnjih oziroma kletnih prostorih. S takim stališčem se ne gre strinjati. Sodišče je sprva pravilno povzelo delova- nje termovizijske naprave, saj so policisti res pridobili podatke o temperaturi in njeni razporeditvi po površini brez dejanskega vstopa v objekt. Vendar je so- dišče ob tem zmotno sklepalo, da s tem ni bilo poseženo v notranjost prostora. Namen opazovanja s termovizijsko napravo je bil namreč preverjanje anoni- mne informacije o laboratoriju v kletnih prostorih, torej preverjanje, ali iz kle- tnih prostorov izhaja povečano toplotno sevanje zaradi uporabe reflektorskih svetil. Termovizijska naprava se je torej uporabila za pridobivanje informacije o notranjosti prostora – notranji temperaturi prostora in s tem potrditvi mo- rebitne uporabe reflektorskih svetil za gojenje konoplje. Kot sem že pojasnil, notranja temperatura prostora povzroči zunanje toplotno sevanje, prek nje- govega zaznavanja pa je mogoče sklepati o notranji temperaturi prostora. Gre za neločljivo povezani komponenti, ki ju razmejuje le izolacija opazovanega prostora. In ker notranja temperatura spada med tvarne komponente prostora, v katerem posameznik uživa zasebnost, se je z uporabo termovizijske naprave de facto poseglo v notranjost prostora, v katerega pa policisti v tistem trenutku zaradi pomanjkanja odredbe in volje uporabnika še niso mogli vstopiti. Policisti pri tem prostora niso zgolj vizualno nadzorovali,86 temveč so ga opa- zovali s termovizijsko napravo, kar jim je omogočilo zaznati temperaturo v 84 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 11445/2014 z dne 26. marca 2015. 85 Pritožbeno stališče je temeljilo na tem, da bi moralo uporabo termovizijske naprave prej odobriti sodišče, saj se z njeno pomočjo pridobivajo podatki o notranjosti prostora, s čimer je poseženo v 36. člen Ustave RS. 86 Vizualno nadzorovanje ali opazovanje samo po sebi sicer ne pomeni nič drugega kot izvrševanje temeljnih policijskih nalog – odločba Ustavnega sodišča RS U-I-272/98 z dne 8. maja 2003, tč. 22. 198 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar njegovi notranjosti, česar z lastnimi čutili ne bi bili sposobni zaznati. S tem so brez sodne odredbe posegli v zasebnost uporabnika prostora, saj je bil pridobljen podatek o notranji temperaturi prostora, ki ga sicer drugače kot z vstopom v prostor ne bi bilo mogoče pridobiti. Ob tem je razvidno, da so- dišče ni obravnavalo narave pridobljenega podatka in problematike napredne tehnologije,87 čeprav je bilo zaradi te mogoče pridobiti podatek o notranjosti prostora. Prav rešitev vprašanja o zmožnosti dejanske izvedbe preiskave zaradi narave zbranih podatkov pa bi sodnemu senatu zagotovo vzpostavilo razumen dvom v zakonitost njene uporabe brez ex-ante sodne odredbe. Protiargument stališču sodišča je tudi v že zastopanem stališču, da je treba v smislu dejanske izvedbe hišne preiskave obravnavati vsak poseg, s katerim se pridobijo podat- ki, ki bi jih sicer lahko pridobili le s fizičnim vstopom v stanovanje ali drug varovan prostor. Na tej podlagi je edini logični zaključek ta, da je bila uporaba termovizijske naprave enakovredna hišni preiskavi, zaradi česar bi morala biti izpolnjena vsaj temeljna zahteva iz drugega odstavka 36. člena Ustave RS – pri- dobitev predhodne sodne odredbe.88 Navsezadnje je podatek notranje tempe- rature prostora tudi sled kaznivega dejanja gojenja konoplje, pridobivanje ta- kih podatkov v notranjosti prostora pa pomeni samo bistvo hišne preiskave.89 Gornje enačenje uporabe termovizije ter hišne preiskave je v obravnavani zadevi privedlo do vprašanja upravičenega pričakovanja zasebnosti posame- znika, ki naj bi prostor uporabljal, saj je posameznik pred razkritjem svojega ravnanja varovan na vsakem kraju, kjer lahko utemeljeno in s tem razvidno za druge pričakuje, da ne bo izpostavljen očem javnosti, pri čemer je njegovo domovanje prvi, ne pa edini tak kraj.90 Višje sodišče je v navedlo, da obtoženi v objektu ni stanoval in da je stavba dajala videz zapuščenosti, torej znotraj opa- zovanega prostora zasebnosti ni pričakoval in določb 36. člena Ustave RS ter hišne preiskave po ZKP ni bilo treba uporabiti. V tem delu je sodišče pravilno ugotovilo, da obtoženi v omenjeni zadevi znotraj prostora, ki je bil opazovan 87 Sodišče je le zaupalo spisovnim podatkom ter se z zmožnostmi naprave ni seznani- lo, čeprav takega naprednega strokovnega znanja nima. 88 Za odgovor na vprašanje, ali je prišlo do hišne preiskave, je treba oceniti način izvedbe policijskih nalog, kraj pridobivanja podatkov oziroma dokazov (ali gre za no- tranji prostor, ali je prostor izpostavljen javnosti) ter upravičeno pričakovanje zasebnosti posameznika na kraju preiskave – glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 32457/2011-159 z dne 13. decembra 2012. 89 Prvi odstavek 214. člena ZKP, sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 39930/2011-262 z dne 24. novembra 2011. 90 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-272/98 z dne 8. maja 2003, tč. 20 ter sodba Vr- hovnega sodišča RS I Ips 291/2007 z dne 18. oktobra 2007. 199 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku s termovizijsko napravo, ni upravičeno pričakoval zasebnosti.91 Ne glede na to, da je šlo za zaključeno celoto prostorov, jih obtoženi ni uporabljal, temveč je s svojo neuporabo ustvarjal videz zapuščenosti objekta in s tem ni izkazal subjektivnega pričakovanja zasebnosti, niti ne bi takih okoliščin javnost štela kot take, ki bi obtoženega upravičevale v njegovi zasebnosti. Tega ne spremeni niti dejstvo, da osebe niso mogle vstopiti v prostor in je bil ta torej zaklenjen,92 saj fizične ovire v primeru zapuščenosti objekta niso relevantne okoliščine za- sebnosti.93 Višje sodišče tako pravilno razlaga koncept upravičenega pričakovanja zaseb- nosti, zmotno pa je njegovo stališče, da z napravo ni bilo poseženo v notranjost prostora. Tudi če bi že bilo tako, bi bila zaradi narave podatkov še vedno po- trebna zagotovitev ustreznega varstva zasebnosti. V nasprotnem primeru se prek stališča Višjega sodišča vračamo k lastninskemu konceptu pojmovanja zasebnosti, po katerem poseg v zasebnost pomeni šele prekoračitev fizičnih ovir, kar pa glede na sprejeti koncept pričakovane zasebnosti vodi v neustav- no situacijo.94 Zavedati se je tudi treba, da so ovire, s katerimi varujemo našo zasebnost, zaradi napredka tehnologije iz dneva v dan šibkejše in kaj kmalu ne bodo več zmogle obraniti radovednih pogledov javnosti in države. Zato je treba v dvomljivih primerih ugotoviti, ali je bil s tehnologijo95 pridobljen po- datek, ki po svojem bistvu ustreza tistemu, ki bi ga lahko pridobili le z izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja ali prikritega preiskovalnega ukrepa. Na- dalje je treba ugotoviti, ali je bila naprava v splošni rabi, navsezadnje pa glede na okoliščine oceniti, ali je v prostoru posameznik utemeljeno pričakoval za- sebnost. Šele nato bo mogoče zakonito odgovoriti na vprašanje, ali je z upora- bo moderne informacijske tehnologije dejansko prišlo do posega v zasebnost ali ne. Ob izostanku spoštovanja teh meril pa se bo zasebnost namreč kmalu uklonila tehnologiji, ki jo organi pregona uporabljajo pri izvajanju njihovih 91 Obtoženi je sicer imel sklenjeno najemno pogodbo za vzpostavitev hotelskega kom- pleksa, vendar v več mesecih ni nakazal, da bi objekt prenavljal oziroma urejal za zado- voljevanje turističnih potreb. 92 Glej obrazložitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 11445/2014 z dne 26. mar- ca 2015. 93 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 71/2008 z dne 4. septembra 2008. 94 Po tem bi bila na primer uporaba prisluškovalne naprave zakonita, če le ne bi pose- gala v posest ali lastninsko sfero opazovanega. 95 In ne pripomočka, saj ta naravna čutila le ojača in jih ne nadomešča. 200 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar temeljnih nalog,96 s tem pa posameznike v njihovih domovih prepustila na milost in nemilost uslužbencev države z nalogami varovanja javnih koristi.97 4. UPORABA TERMOVIZIJSKE NAPRAVE KOT EKVIVALENT PRIKRITIM PREISKOVALNIM UKREPOM? 4.1. Prisluškovanje v tujem prostoru Ker se s termovizijsko napravo pridobiva podatek o notranji temperaturi pro- stora, ta pa po svoji kakovosti spada med ustavno varovane dobrine, z njeno uporabo policisti dejansko izvedejo prikrito preiskavo stanovanja, s katero iz notranjosti prostora pridobijo sled o gojenju konoplje – visoko temperaturo kot podatek dokazne narave. Zbiranje podatkov iz notranjosti objekta s tehnično napravo brez vstopa v objekt pravnemu redu RS ni neznan. Organom kazenskega pregona je na- mreč s prvim odstavkom 151. člena ZKP ob izpolnjevanju zakonskih pogojev dovoljeno prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje. Hipotetičen način izvedbe tega preiskovalnega ukrepa med drugim obsega vstop v sosednji pro- stor, ki je v neposredni zračni liniji (brez ovir) prostora, v katerem je oseba, ki se ji prisluškuje. V primeru izvedbe takega prikritega preiskovalnega ukrepa se z uporabo paraboličnega mikrofona,98 ki se ga skozi okna usmeri v prostor, v katerem je nadzorovani posameznik, lahko zberejo in posnamejo govorni glasovni zapisi te osebe. Obe policijski nalogi se tako izvršita na enak način – policist s tehnološko na- pravo na določeni razdalji, brez fizičnega vstopa, pridobi podatke, ki so bili v tistem trenutku na voljo v notranjosti prostora, v katerem je bila nadzorovana oseba. Podatka sta sicer vsebinsko različna: podatek o notranji temperaturi je izražen v obliki slike, informacija o (po)govoru osebe v prostoru pa v zvočnem zapisu. Dejstvo pa je, da sta bila oba podatka pridobljena na podlagi neče- sa, kar izvira iz notranjosti opazovanega prostora (temperatura prostora, glas 96 Scott Byrd: Criminal Procedure: Searching High and Low for a Search in Kyllo: Justice Scalia Reaffirms Core Protection of the Fourth Amendment, v: Oklahoma Law Review, 56 (2003), str. 168. 97 Bradley Leger: Thermal Imaging and the Fourth Amendment: The Government‘s »High-Tech Assault« on »A Once Treasured Haven«, v: South Texas Law Review, 43 (2002), str. 849. 98 Gre celo za splošno dostopno napravo, (8. 1. 2017). 201 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku posameznika v tem prostoru). Nadalje parabolični mikrofon zgolj ojača sluh policista, termovizijska naprava pa čut policista v celoti nadomesti, vendar po- licist na koncu z obema napravama zbere podatke, ki ju brez njiju ne bi mogel pridobiti drugače, kot le z vstopom v stanovanje, v katerem bi lahko občutil toploto oziroma slišal (po)govor. Tehnološki napravi policistu torej omogočita zbiranje informacij, ki bi jih bilo po drugi poti skorajda nemogoče pridobiti. Ne glede na to, da sta policijski nalogi glede na njuno dejansko izvedbo skoraj- da enaki, da uporabljeni tehnološki napravi delujeta po enakem principu in da se pri tem poseže v ene najbolj pomembnih ustavno zagotovljenih pravic,99 pa je zakonsko urejeno le prisluškovanje. 4.2. Tajno opazovanje Termovizijsko napravo je sicer prvenstveno mogoče uporabiti zgolj za opazo- vanje objektov in njihovih površin. Vendar pa si je zaradi že omenjene razlike med telesno temperaturo posameznika ter temperaturo bivanjskih prostorov in natančnosti termovizijske naprave mogoče zamisliti tudi situacijo, ko bi jo policisti usmerili v okno opazovanega objekta in s tem neposredno opazovali osebo oziroma izseke iz njenega vsakodnevnega življenja. To pomeni, da se zoper osebo izvršuje ukrep tajnega opazovanja po 149.a čle- nu ZKP, saj se termovizijska naprava uporablja za ugotavljanje ter spremljanje položaja, gibanja in aktivnosti osebe v nekem stanovanjskem objektu,100 kar pomeni tipične elemente tajnega opazovanja po tretjem odstavku 149.a člena ZKP. Položaj, gibanje in aktivnosti opazovane osebe so lahko celo enake tistim zgoraj, ki povzročijo spremembo temperature v prostoru, vendar pa je bistve- no to, da je tajno opazovanje osredotočeno na osebo in ne na objekt. Zato je treba v primeru opazovanja osebe s termovizijsko napravo za njeno upora- bo prej pridobiti vsaj odredbo državnega tožilstva (peti odstavek 149.a člena ZKP), saj zaradi tehničnih zmožnosti naprave ne gre za klasične metode poli- cijskega dela.101 Za to morajo biti podani utemeljeni razlogi za sum priprave ali izvršitve, da je konkretna oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organi- zira izvršitev katerega od kaznivih dejanj iz četrtega odstavka 149.a člena ZKP, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, preprečiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami (prvi odstavek 149.a člena ZKP). 99 B. Leger, nav. delo, str. 854. 100 S. Moore, nav. delo, str. 810–811. 101 Zanje odredba ni potrebna. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 202 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar Izvedbe takega ukrepa praviloma ne bo odredil preiskovalni sodnik, saj za taj- no opazovanje osebe termovizijske naprave ni treba namestiti v osumljenčevo vozilo, drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet s tajnim vstopom (2. točka šestega odstavka 149.a člena ZKP). Policisti namreč lahko ta ukrep izva- jajo kar iz neoznačenega policijskega vozila na javno dostopnih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Ko pa se bo za tajno opazovanje osebe v njenem stanovanju zaprosilo na primer soseda te osebe,102 bo treba pridobiti tako pisno soglasje zaprošenega kot tudi odredbo preiskovalnega sodnika (3. točka šestega odstavka v zvezi s 4. točko 7. člena 149.a člena ZKP). Ravnanje policistov v nasprotju s tem pa bo na podlagi 154. člena v zvezi s 83. členom ZKP vodilo v izločitev dokazov, ki so jih polici- sti pridobili z uporabo termovizijske naprave. 5. UPORABA TERMOVIZIJSKE NAPRAVE IN NAČELO ZAKONITOSTI POSEGOV V PRAVICO DO ZASEBNOSTI Uporabe termovizijske naprave izrecno ne predpisuje noben zakon (na primer ZKP ali ZNPPol) ali vsaj splošno dostopen podzakonski akt, tako da ni mogo- če vedeti, v kakšnih okoliščinah ter kako je napravo sploh mogoče uporabiti in zoper koga. Predstavljeni način delovanja termovizijske naprave lahko glede na že omenjeno izenačimo z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, katerih bistvo je prikrito in proaktivno zbiranje dokazov za potrebe poznejšega ka- zenskega postopka. Ti ukrepi pa morajo biti zaradi posega v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine natančno opredeljeni v zakonu ter podvrženi učinkoviti sodni kontroli, torej vsaj predhodni sodni odredbi.103 V prvem in drugem odstavku 148. člena ZKP je med drugim določeno, da sme policija v primeru podanih razlogov za sum izvršitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo služiti kot dokaz, iz tega razloga pa opraviti pregled določenih objektov in prostorov. Kako ali s čim je tak pregled mogoče opraviti, ni jasno, besedna zveza »ukreniti potrebno« pa je generalna klavzula,104 ki zaradi svoje nedoločenosti ne sme biti podlaga za po- 102 Zato, ker je iz bivanjskega prostora soseda na primer mogoče neposredno videti v bivanjski prostor opazovane osebe. 103 To je bistvo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-25/95 z dne 27. novembra 1997, o tem pa tudi Š. Horvat, nav. delo, str. 323. Glej tudi sodbo ESČP v zadevi Dumitru Popescu proti Romuniji (št. 2)z dne 26. aprila 2007, tč. 70–73. 104 Taka je tudi določba 4. člena ZNPPol, ki opredeljuje temeljne naloge Policije. 203 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku seganje policije v posameznikovo zasebnost.105 Zakonski podlagi za uporabo termovizijske naprave se zato najbolj približa prvi odstavek 113. člena ZNPPol, ki policiste pooblašča za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter video snemanje,106 ki so potrebna pri opravljanju policijskih nalog zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev. V podzakonskih aktih, na primer Pravilniku o policijskih pooblastilih,107 termovizija ni omenjene, na podlagi 7. člena Uredbe o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi poli- cije108 pa je mogoče le indično sklepati, da je termovizijska kamera umeščena med posebno opremo policije. Tipizacija tehničnih sredstev iz 113. člena ZN- PPol je namreč predmet internega urejanja,109 podatki o njih pa zaradi varstva taktike in metodike policijskega dela širši javnosti niso dostopni. Ustavna zahteva po določnosti zakona (lex certa), ki izhaja iz 2. člena Ustave RS,110 je jasna – poseganje v ustavno varovane pravice mora biti urejeno na- tančno in nedvoumno, saj v nasprotnem primeru obstaja možnost različne uporabe zakona in arbitrarnosti državnih ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Ta norma je imanen- tna v primeru predpisov, ki urejajo pooblastila represivnih organov pri pose- ganju v človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti tistih, ki urejajo pro- aktivne posege v človekove pravice in svoboščine. V primeru slednjih je zaradi specifičnega načina poseganja v najpomembnejše pravne dobrine po mnenju Ustavnega sodišča RS111 država v izvrševanju svojih pooblastil še bolj omejena in morajo biti zato pravna pravila tako natančna, da ne dopuščajo nikakršnih arbitrarnih ali širokih razlag in potvarjanja dejansko izvedenih prikritih prei- skovalnih ukrepov.112 Jasnejšo opredelitev, kot je ta splošna opredelitev načela zakonitosti, na kazenskoprocesnem področju podaja ESČP, po stališču katere- ga mora vsak poseg v zasebnost temeljiti 1. na določeni pravni podlagi, 2. ki 105 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-62/98 z dne 1. julija 1999, tč. 22. 106 Termovizijska naprava zajame sliko opazovane površine in bi o njej lahko govorili kot o tehničnem sredstvu (termalnega) fotografiranja. 107 Pravilnik o policijskih pooblastilih, Ur. l. RS, št. 40/06, 56/08, 15/13 – ZNPPol in 16/14. 108 Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije, Ur. l. RS, št. 2/14. 109 Glej peti odstavek 114. člena ZNPPol. 110 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-25/95 z dne 27. novembra 1997, tč. 32. 111 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-152/03-13 z dne 23. marca 2006, tč. 13, 16. 112 Podobno tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-158/95 z dne 2. aprila 1998, tč. 15. Enako meni Bećir Kečanović: Tajni policijski ukrepi v kriminalističnem preiskovalnem diskurzu, v: Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 51 (2000) 4, str. 327. 204 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar mora biti predvidljiva,113, 114 3. njena pravna pravila morajo natančno urejati uporabo naprav in sredstev za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov115 4. in morajo biti poleg tega dostopna širšemu krogu javnosti,116 5. posegi v obliki prikritih preiskovalnih ukrepov pa so dopustni le v primeru, da so v demokra- tični družbi obravnavani kot nujni117 ter 6. da so zoper njih na voljo ustrezni mehanizmi pravne zaščite.118 Če primerjamo zahteve ESČP in prvi odstavek 113. člena ZNPPol, je na prvi pogled očitno, da uporaba termovizijske naprave ni urejena zakonito. Najprej je treba poudariti, da naprava v citiranem členu ni izrecno omenjena ali pred- videna, posledično pa s tem ni izpolnjena zahteva po natančni zakonski ure- ditvi, ki bi morala izkazovati popolno in zaključeno celoto naprav ter sredstev za izvedbo prikritih ukrepov. V RS mora biti sodiščem namreč znano, kako in s katerimi tehničnimi sredstvi je policija pridobila podatke,119 saj je mogo- če le na taki osnovi sprejeti dokončen sklep o vprašanju zakonitosti posega, s čimer se prepreči arbitrarno poseganje v zasebnost posameznikov. Ker v pred- metni zadevi ni tako, zakonodaja ni nedvoumna, saj povprečno razumnemu posamezniku dopušča precej pomislekov o tem, katera tehnična sredstva se bodo potencialno lahko uporabila zoper njega120 in na osnovi katerega do- kaznega standarda. Hkrati s temi pomisleki je organom pregona omogočena široka razlaga zakonske norme o tem, katera sploh so tehnična sredstva, ki jih je po njihovi subjektivni (arbitrarni?) oceni dopustno uporabiti. Nadalje je akt, s katerim so tehnična sredstva za izvajanje policijskih nalog tipizirana oziroma urejena glede na peti odstavek 114. člena ZNPPol, interne narave, ki 113 V smislu, da je posamezniku znano, da pravna podlaga omogoča izvedbo posa- meznega ukrepa s tehničnim sredstvom, ki se ob podanih pogojih lahko izvede zoper njega, seveda pa ne tako, da bi se posameznik imel možnost seznaniti s prikritimi ukrepi zoper njega s trenutkom njihove uvedbe, kar bi potemtakem izgubilo svoj smisel. 114 Sodba ESČP v zadevi Amann proti Švici z dne 16. februarja 2000, tč. 55–56. 115 Zaradi vse večjega napredka tehnologije bi torej moralo biti znano, s katerimi na- pravami informacijske tehnologije so se posegi v zasebnost izvedli, saj bi lahko le tako preverili zakonitost izvedbe ukrepa. 116 Sodba ESČP v zadevi Khan proti Združenemu kraljestvu z dne 4. oktobra 2000, tč. 27. 117 Nujnost se razlaga z zaščito temeljnih demokratičnih institucij ter pridobivanjem bistvenih informacij, namenjenih za operacijo nadzora zoper konkretnega posameznika. Glej sodbo ESČP v zadevi Szabo in Vissy proti Madžarski z dne 12. januarja 2016, tč. 73. 118 Sodba ESČP v zadevi Zakharov proti Rusiji z dne 4. decembra 2015, tč. 236. 119 Primeroma sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 394/2007 z dne 17. januarja 2008 in I Ips 440/2008 z dne 17. septembra 2009. 120 Smiselno sodba ESČP v zadevi The association for European integration and human rights in Ekimdzhiev proti Bolgariji z dne 30. januarja 2008, tč. 75. 205 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku splošni javnosti ni dostopen.121 Pravna podlaga termovizijske naprave v prvem odstavku 113. člena ZNPPol je torej blanketna norma, ki termovizijsko na- pravo kot tehnično sredstvo uvaja na podlagi internega akta, s katerim se širši krog javnosti preprosto ne more seznaniti, to pa vodi v razumno sklepanje, da pravna osnova za njeno uporabo ni splošno dostopna in s tem predvidljiva.122 Ob tem ne gre pozabiti, da je poseg v ustavno zagotovljene pravice mogoče določiti le na zakonski ravni, zato pa bi morala tudi tehnična sredstva, ki se ob takem posegu uporabljajo in so njegov bistveni del, postati predmet zakonske materije.123 Ureditev uporabe termovizijske naprave je zato v RS vsaj trenutno, ne glede na njeno potrebno124 uporabo v demokratični družbi zaradi nasproto- vanja temeljnemu načelu zakonitosti v kazenskem postopku »nezakonita«, še zlasti zato, ker posamezniku niso znane niti okoliščine niti postopkovni pogoji njene uporabe.125 Z uporabo termovizijske naprave, kot izhaja iz prakse predkazenskih postop- kov, se ne posega le v pravice osebe, katere prostor se opazuje, temveč tudi posameznikov, ki v okolici opazovanega prostora bivajo. Policisti namreč sliko opazovanega prostora primerjajo s slikami sosednjih prostorov objektov, to- rej posežejo tudi v pravice drugih, zoper katere se prikriti ukrep pridobivanja notranje temperature sploh ne izvaja.126 To še dodatno utrjuje prepričanje o arbitrarni uporabi termovizijske naprave, zoper podatke katere posamezni- ki, ki so bili opazovani izključno zaradi možnosti izvedbe primerjave, nimajo omogočenega učinkovitega pravnega sredstva,127 ker sploh ne vedo, da so bili njihovi objekti predmet preiskave, zagotovo pa jim ni znano, da zoper speci- fično osebo pozneje poteka kazenski postopek, v katerem se bodo notranje temperature njihovih objektov uporabile v prid potrjevanja indica o gojenju 121 Podatki, označeni kot interni, so tajni podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa – 4. točka 13. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP, Ur. l. RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11). 122 S tega vidika ne vzdrži argumentacija, da pogojev izvedbe prikritega invazivnega posega ni treba zapisati v zakon, saj je predvidljivost pomembnejša. Glej sodbo ESČP v zadevi Liberty in drugi proti Združenemu kraljestvu z dne 1. oktobra 2008, tč. 60, 69. 123 O tem tudi Irena Vovk: Policijska država?, v: Pravna praksa, 32 (2013) 4, str. 32. 124 Zaradi zaznavanja enega od indicev, ki v povezavi z drugimi nakazuje na hidropo- nično gojenje konoplje v prostoru, tako pridelana substanca pa je zdravju še bolj škodljiva – sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 48793/2013–149 z dne 6. novembra 2013, tč. 8. 125 Po ustaljeni praksi ESČP mora biti to posameznikom znano. Glej sodbo v zadevi Dragojević proti Hrvaški z dne 15. aprila 2015, tč. 81. 126 L. Albrecht, nav. delo, str. 255. 127 Obstajati mora učinkovito in ustrezno pravno jamstvo proti zlorabi. Glej sodbo ESČP v zadevi Kennedy proti Združenemu kraljestvu z dne 18. avgusta 2010, tč. 153. 206 • 134 (2017) 3-4 Primož Križnar konoplje. Navsezadnje je nekoliko nepoštena128 tudi razporeditev dokaznega bremena, ki ga nosi obramba obdolženca, saj mora ta zaradi nejasne zakon- ske ureditve izkazati, da so s termovizijsko napravo organi pregona dejansko posegli v prostor upravičenega pričakovanja zasebnosti,129 to pa lahko ob poli- cijskem sklicevanju na tajno naravo njihovega dela pomeni probatio diabolica. 6. SKLEP Lastnosti termovizijske naprave in narava zbranih podatkov so vsekakor take, da je pri njeni uporabi mogoče govoriti o vnaprejšnji izvedbi preiskave opazo- vanega prostora, po drugi strani pa je naprava učinkovita za pridobivanje indi- ca o hidroponičnem gojenju konoplje. Uporaba termovizijske naprave torej bije bitko med učinkovitostjo kazenskega postopka ter zasebnostjo posameznika, zmagovalca pa bo treba zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije ter njenega sofisticiranega in prikritega poseganja v našo zasebnost,130 skladno z načelom zakonitosti, natančno določiti z zakonom. V njem bi lahko zakonodajalec za uporabo termovizijske naprave predvidel dokazni standard razlogov za sum,131 ki bi se utemeljeval s prvo informacijo o notranjem gojenju konoplje, povišano porabo električne energije objekta ter subjektivnim zaznavanjem gojenja (prek vida, vonja ali sluha), poleg tega pa bi morali organi pregona še izkazati, da je mogoče v točno določenem prostoru132 pridobiti dokaze, ki jih z milejšimi ukrepi ne bi bilo mogoče zbrati. S tem bi bila zagotovljena minimalna zakon- ska predvidljivost o uporabi tega tehničnega sredstva, zadoščeno pa bi bilo tudi evropskim pravnim standardom. Do tedaj pa je treba zagovarjati tezo, da gre pri uporabi termovizijske naprave za izvedbo hišne preiskave, zaradi česar je treba spoštovati drugi odstavek 36. člena Ustave RS133 in za zakonito termovizijo izdati predhodno sodno odločbo, ki bo utemeljena vsaj na stopnji razlogov za sum in s katero bo preiskovalni sodnik kot pravovarstveni garant 128 Neracionalno in pretirano dokazno breme v zvezi z učinkovitim varstvom zaseb- nega življenja ni razumno. Glej sodbo ESČP v zadevi Turek proti Slovaški z dne 13. sep- tembra 2006, tč. 116. 129 Tega na primer ni treba dokazovati pri nameščanju mikrofonov, GPS-naprave, pre- strezanju telekomunikacij itd. 130 Sodbi ESČP v zadevah Weber in Saravia proti Nemčiji z dne 29. junija 2006, tč. 93; ter Iordachi in drugi proti Moldaviji z dne 14. septembra 2009, tč. 39. 131 V primeru utemeljenih razlogov za sum bi bil namreč že izpolnjen vsebinski krite- rij za hišno preiskavo, ki se je do zdaj utemeljeval tudi s podatki, pridobljenimi s termo- vizijsko napravo. 132 Gre za specifičnost prostora, ne pa še osredotočenost preiskovanja. 133 Člen 36 Ustave RS določa, da ne sme nihče vstopiti v prostor brez odločbe sodišča. 207 • 134 (2017) 3-4 Vprašanje zakonite uporabe termovizijske naprave v kazenskem postopku preverjal utemeljenost posega v posameznikovo zasebnost.134 V nasprotnem primeru, torej ko ta ustavna jamstva niso spoštovana, pa je treba dokaze, pri- dobljene s termovizijsko napravo, iz postopka izločiti. Treba se je zavedati, da bo zasebnost, dokler tehnične naprave za zbiranje oseb- nih podatkov, ki jih pri svojem delu uporabljajo slovenski organi kazenskega pregona, ne bodo znane ali vsaj predvidljivo urejene, v podrejenem položaju učinkovitosti kazenskega postopka, moč nadzorovanja pa bo v rokah izvršilne oziroma represivne veje oblasti, čeprav bi o sprejemljivosti novih nadzoroval- nih tehnologij danes morala odločati demokratična družba.135 Do tedaj je zato v zvezi z uporabo napredne tehnologije najbolje uporabljati načelo zakonitosti in na področju posameznikove zasebnosti prepovedati vse invazivne posege, ki niso izrecno zakonsko dovoljeni. 134 Tako o tem tudi Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije: Ponovno mnenje IP k dopolnjenemu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (predlog ZNPPol-A, EVA 2015-1711-0006), (9. 1. 2017). 135 O tem tudi Irena Vovk: Policijska pooblastila, v: Pravna praksa, 33 (2014) 3, str. 32.