Leto LXV(f Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska icdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 foSfnlna pT»?«na T goiovInT. 9 Ljubljani, v sobolo, 'dne 29. julija 1939 171 i VENEC telefoni uredništva in uprave: 4(M)I, 40-02. 4(W)3, 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 2 din Čekovni račan: Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica • številka b. kongresu 'os/anca od držaune meje do mtmmmmmmmmmmmmmmmm mesta kongresa Kristusa Kralja Včeraj je prišel v Ljubljane na mednarodni kongres Kristusa Kralja posebni papežev odposlanec poznanjski in gnezenski nadškof kardinal Avgust Hlond. Kardinala-legata, ki prihaja kot opolnomočeni zastopnik vladarja, so pozdravili v naši državi s 'astmi, ki pripadajo vladarjem. Kraljevski vlada je odredila za njegov sprejem najbolj slovesni obred in je s tem pokazala, da v osebi kardinala legata izraža najvišje spoštovanje vladarju katoliške cerkve papežu Pijti XII. Pokazala je tudi, da na najslovesnejši način jemlje na znanje, pozdravi in pnpozna mednarodni kongres Kristusa Kralja kot veliko mirovno manifestacijo, ki bo koristila ne samo ugledu naše države v zunanjem svetu, marveč ho tudi našemu narodu utrdila vse one vrednote, ki so temelj zdravega življenja v državnem občestvu. Naše verno ljudstvo je sodelovanje kraljevske ylade vzelo z velikim veseljem na znanje in ne ho pozabilo, da je bila tudi tokrat ilrzavna oblast tam, kjer se zbirajo stotisoči naroda. Kardinala-legata, ki je nam znan ml veličastja evharističnega kongresa I. 1935., je naše ljudstvo od meje, kjer je stopil na jugoslovanska tla, pa do prestolire mednarodnega kongresa miru in notranje preobnove, pozdravljalo s tisto zdravo veilrostjo, ki je odlika našega narodnega značaja, s tisto prisrčno, nenašopirjeno. a za to iskreno in |>olno prisrčnostjo, ki odkriva našo ljudsko dušo. Na vsej poti do Ljubljane je kardinala spremljalo zvonenje zvonov po naših cerkvah, petje otrok, vihranje državnih zastav, po vseh domovih sr ob tej slovesni uri bila papeževemu odposlancu nasproti cerkvi in njenemu vladarju odkrito vdana srca. Naj ho na tem mestu dovoljeno, da izrečemo javno zahvalo svetemu očetu, da je ljubljansko prireditev, ki bo s pomočjo tistega tiska, ki mu je kaj ležeče na notranji preolmovi človeštva v znamenju večnostnih vrednot, odjeknil po vsem božjem svetli, počastil s posebnim svojim odposlancem, ki je v Ljubljano prinesel papeževo srce in njegove molitve. V kardinalu legatu smo seve pozdravili tudi visokega cerkvenega kneza katoliške Poljske, nam že dolgo znanega prijatelja našega naroda in naše države, toda v njem vidimo mnogo več. saj mu poverilno pismo, s katerim je bil poslan k nam, pravi, da naj na kongresu predstavlja in zastopa svetega očeta, vladarja vesoljne katoliške cerkve. Kot takšnemu se mu ves narod spoštljivo in hvaležno klanja in ga prosi, naj verno pove tistemu, ki ga je poslal, kaj je videl in kaj je slišal. Da je videl spet stotisoče vernih katoličanov, ki so javno, brez strahu, s ponosom in zanosom izpričali svojo pripadnost h katojiški Cerkvi, ki so javno, brez strahu, s ponosom in zanosom prisegli, da bodo s svojimi dušami in telesi na razpolago vrhovnemu vladarju katoliške cerkve pri vseh njegovih prizadevanjih, da obnovi človeško družbo v znamenju križa in nadnaravnih vrednot, ki jih križ oznanja. S prihodom kardinala legata na kongres so se začeli veliki dnevi, ki bodo rosili svoj blagoslov na vse. ki so imeli Čast, da mu osebno prisostvujejo, na vne, ki so se mu v duhu pridružili iz daljave. Po Ljubljani, po mali Sloveniji; po jugoslovanski državi gre te dni dih velikega vesoljnega gibanja, ki mu bodo naše molitve in naše žrtve dale zagon, da bo pljusknil v bogatem valu čez meje naše domovine nad vse narode sveta in tamkaj dvignil nov molitve in nove žrtve, da se uresniči Kristusovo kraljevanje nad vsem človeštvom. Pozdrav hardinalu-legatu Pozdrav papeievemu legatu kardinalu A. lllondu v Ljubljani Papežev legat, pozdravljen! Sel iz Rima, primas Poljski, svečenik, služabnik božji — v Tebi tu je svet vesoljski! Ves katoliški svet v Tebi zdaj pozdravlja tu Ljubljana: 2ivel, ki prinašaš v Bogu blagoslov iz Vatikana! Danes, ko ves svet majd se, trden je le prestol Petrov, otok sredi morij besnih, kljubujoč vsem silam vetrov. Danes stopa svet s tečajev, kri se lije, mir se ruši, v času tem, poslanec Rima, božji mir prinašaš duši! Božji mir! to — Treuga Dei, bratstvo vseh v ljubezni božji — je poslanstvo svete Cerkve, ko ves vet zvenči v orožji, je poslanstvo Tvoje sveto, ko prihajaš k nam iz dalje kot glasnik miru kraljestva, ki mu Jezus Kristus Kralj je! * Kristus Kralj! Mi voj njegov smo! Mi vojaki smo svetlobe! V boj gremo za luč v človeku, za red božji nove dobe! Vse presnovi, vse prenovi, vse, kar trhlo je, odstrani! Narode prešini s težnjo, ki jo kliče svet v Ljubljani: Mir daj svet, mir, mir božji! Vseh sovraštev vstavi val! Luč razlij v človeštva dušo! Ti nam vladaj, Kristus Kralj! Ti nam vladaj, Kristus Kralj! To je klic, ki zdaj odmeva v vseh jezikih v naših srcih, iz vseh duš v klic tega dneva, ko prihajaš Ti med zbrane, odposlanec Vatikana, — klic, ki terja po vsem svetu vdanost svetemu Očetu v Tebi ga slavi Ljubljana! Martin Koree. Zmagoslavna pol do Ljubljane »F trenutku, ko stopam na jugoslovansko ozemlje, najprisrčneje pozdravljam to kraljestvo in posebno ljubljene Slovence, kateri prirejajo velik kongres Kristusu Kralju. Smatram udeležbo na tem kongresu za toliko večjo srečo, ker imam že drugič čast, da vršim to poslanstvo sredi Slovencev. Zadnji kongres Kristusa Kralja je bil pred leti v Poznanju, ki je bil zato važen, ker je bil to prvi, ki je bil resnično mednaroden ter stal pod vodstvom papeževega legata. Veselim se, da se bom na tem kongresu, ki bo gotovo še lepši in pomembnejši kot je bil poznanjski pri meni, srečal s predstavniki 19. narodov, ki sodelujejo na tem kongresu. Ko sem prejel dekret o poslanstvu na tem kongresu, sem bil vesel, da bom zopet videl Ljubljano v teh lepih barvah, v teh folklorističnih in kulturnih polnosti, kakor mi je ostala v spominu izpred štirih let. Radujem se teh čarobnih slovenskih pesmi in vseh izrazov tega življenja duha, ki delajo iz Slovencev tako simpatični narod in katerih kultura je tako sveža. Kot zastopnik papeža miru sem prepričan, da bo ta ljubljanski praznik odmev teh iskrenih akcij za mir, katere je sveti oče izbral za posebno svoje poslanstvo z geslom: Opus iustitiae pax. In v tem smislu želim temu kongresu velikega uspeha/« (Izjava kardinala-legata »Slovencu«) Sprejem na državni meji bi ob enih prišel v Špilje. Toda zaradi nasprotnih vesti v telegramih, so odposlanci čakali na postaji v Špilju kakor tudi prežali na glavni cesti na avtomobil, katerega številko so javile že vnaprej nemške oblasti. Ko pa je vlak pripeljal na obmejno postajo, so se do dobra prepričali, da kardinala-legata ni v vlaku. Šli so nato na jugoslovansko mejo v Št. IIju in čakali najx>vedanega avtomobila, ki je prišel z enourno zamudo v Št. Ilj ob treh, tedaj, ko bi moral že oditi iz Maribora. Z avtom iz Brucka Spored za danes dne 29. julija 8 Mladinska pobožnost na Stadionu. Mladina pride na Stadion v sprevodu s Kongresnega trga. 9 Zborovanje Katoliške Akcije za izobražen-stvo v Delavski zbornici. 10 Zborovanja narodnostnih skupin po raznih dvoranah. — Slovensko zborovanje bo v dvorani Uniona. 15.30 Sklepno zborovanje v Unionu. Prisostvoval mu bo kardinal-legat. Prebrana bodo poročila o delu kongresa in sprejete bodo resolucije. 19.30 »lqra o kraljestvu božjem<• na Stadionu. — Po igri pete litanije Matere božje. 0 polnoči se začenjajo polnoinice po vseh ljubljanskih cerkvah. Špilje, 28. julija. Danes je prišel poljski primas kardinal Hlond v Ljubljano kot odjioslanec svetega Očeta, da vodi kongres Kristusa Kralja. Zjutraj zgodaj sta mu šla naproti urednik »Slovenca«; dr. Tine Debeljak kot zastopnik glavnega odbora ter svetnik Anton Ras-pergar kot odjx>slanec državnih železnic. Dopoldan sta prišla v Špilje nasproti kardinalu Hlondu, ki naj bi prišel z brzovlakom z Dunaja ob eni jx>j>oldne ter se takoj nato v spremstvu imenovanih poj>elja! v Maribor na svečan sprejem. Toda kmalu je v Špilje prišla vest, da je kardinal Hlond zamudil vlak ter da bo prišel z avtom na jugoslovansko mejo. Zamuda Odposlanca kongresa in direkcije železnic ter obmejni komisar v Mariboru g. .lančič so se podali proti jugoslovanski meji, tedaj pa so dobili radio telegram, da je Njegova Eminenca kardinal Hlond s spremstvom ujel na Dunaju brzovlak in se nahaja v vlaku. Toda Čez nekaj časa nato je zopet prišla nova vest, da se bo kardinal na vsak način peljal skozi Špilje z avtom, ter obenem že tudi priporočilo nemški oblasti, naj avtu ne delajo nohenih težav. Od obeh protislovnih novicah so bili delegati vznemirjeni, kakor tudi zastopniki oblasti, ki so se zbirali v Mariboru in s katerimi so bili zastopniki v stalni zvezi. Prav tako so po zaslugi nemških policijskih oblasti, ki so se zavzele z vso vestnostjo za stvar, bili v stiku z Gradcem in Dunajem ter dobivali poročila, da kardinala ni r hrzem vlaka, ki naj do St. Ilfa In tedaj se je razjasnilo vprašanje dvojnih mnenj na ta način, da je kardinal s spremstvom zamudil brzi vlak na Dunaju zaradi splošnih zamud, ki so jih imeli v protektoratu zaradi silne plohe in nevihte ter povodnji, ki je tam divjala. Nato so se podali v brzovlak na Rim, ki pa pelje preko Trbiža. Generalni konzul poljski z Dunaja je slutil, da ne gre vlak preko Maribora, ter je zato poslal svoj osebni avto proti Brucku. kjer so vanj vstopili kardinal-legat z dvojnim spremstvom msgr. M e d I e »s k i m in kaplanom Filipia-k o m ter generalnim konzulom na Dunaju g. Z a -r a n s k i m. Z njegovim avtom so se nato pripeljali v Špilje z enourno zamudo, kar je vsekakor malo z napori, ki jih je kardinal-legat imel na svoji jioti. Toda pripominjamo pri tem, da so nemške oblasti s čudovito naklonjenostjo sprem Ijale pot kardinala-legata ter šle na roko v najvišji meri. za kar jim bodi izrečena največja zahvala. Kardinal-legat se je pripeljal z dvema spremljevalcema — trije mu slede z osebnim vlakom in bodo prišli z nočnim vlakom v Ljubljano. V St. IIju sta kardinala sprejela odposlanca iz Ljubljane ter ga v posebnem avtu spremila v Maribor. Tam ga je čakal ban dravske banovine dr. Natlačen ter škof dr. T o m a ž i č kakor tudi vojaške oblasti in jugoslovanski ter rimski do-ločenci za njegovo spremstvo, prelat Slavi? in vitez l'rneny ter član rimske plemiške garde grof Antamora. Sprejem v Mariboru Maribor se je za sprejem in pozdrav papeževega legata. Njegove eminence kardinala Hlonda, nadvse skrbno pripravil. Mariborska f »ostaja je bila vsa prepletena z zelenimi gir-andami in okrašena s rvetjem. Nad postajo so vihrale mogočne zastave, papoška in državna. Peron pa je bil kar zavit v pestrost pai>e- ških in državnih zastavic, ki so vihrale z vsakega stebriča in 7 vsakega nadstreška. Vmes pa so bile povezane kite cvetja. Na dolgem peronu ve je postavila črta dijaško častniške šole |>od poveljstvom podpolkovnika Štefana Gašiča, komandanta častniške šole. Ob njem je stala krepka četa slovenskih fantov v krojih, ob njih napravljena v ljubko narodno nošo, pozdravila kardinala-legata korajžno z naslednjimi besedami; ' A Pozdrav mladine Vaša Kininenra, prevzvišeni gospod kardinal! Prisrčno - vdano pozdravljeni, zastopnik svetega očeta, na naših slovenskih tleh I Kristusu Kralju velja Va*a pot v našo domovino, zalo Vam, Eminenca, mi, ki hočemo biti dobri otroci najvišjega Kralja, radostno izročamo cvetke našo zemlje in Vam kličemo: Visoki namestnik najvišjega poglavarja Cerkve, najvdanejše pozdravljeni, tisočkrat dobrodošli! Naj bodo dnevi v naši dragi domovini Vaši Eininencl lepi in srečni. S svojim višjepastirskim blagoslovom blagoslovile naš narod, našo zelnl|o, nas otroke — da bomo re« narod in zemlja In otroci Kristusa Kralja! Visokemu gostu je mala Edita izročila prelep šopek, isto sta storili njeni dve družici. Zatem je krenil kardinal-legat s svojim spremstvom in najvišjimi predstavniki državnih oblasti in uradov ter duhovščine v z zelenjem in cvetjem okrašeno čakalnico, v kateri je visela okrašena s papeško in državno zastavo lepa slika sv. očeta. /Kardinal-legat knezu - namestniku V čakalnici je kardinal-legat oddal pozdravno brzojavko Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Hrzojavka se je glasila: NJ. kr. Vis. knex namestnik Pavlo, Brdo. Ko stopam na teritorij jugoslovanskega kraljestva, kjer predsedujem med-, narodnemu kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani v imenu sv. očeta, pošiljam spoštovanje in najglobokejše pozdrave ter izraz simpatij kraljevini Jugoslaviji. , Kardinal legat Hlond. Po kratkem okrepčilu v čakalnici je kardinal-legat vstopil v posebni vlak, medtem ko je godba igrala pozdravno koračnico, na peronu zbrana množica pa je ves čas mahala z robčki, mladina pa z zastavicami. Kardinal-legat se je takoj prikazal na oknu in ljubeznivo ves čas z mahanjem roke odzdravljal množici, dokler ni vlak odpeljal s postaje. Celje je prisrčno pozdravilo kardinala - legata pa članice dekliškega krožka. Pestrost skupin na peronu so še posebej povzdignile številne gruče prelepih narodnih noš. Na peronu se je /brala tudi mladino v ljubkih oblekcah z majhnimi zastavicami v rokah. Odličniki na kolodvoru K sprejemu so prihiteli najodličnejši predstavniki državnih oblasti, duhovščine in uradov. Iz Ljubljane se je pripeljal ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Na kolodvoru pa so se zbrali vladika lavantinski dr. Ivan Toinnžič, mariborski župan dr. J u v a n Alojzij, poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Svetoslav Radovanovič, okrajna načelnika dr. 'šiška in Filetz, nadalje generalni kon/ul poljske republike Viktor Pol, /astnpniku pripravljalnega odbora za kongres Kristusa Kralja univ. prof. dr. Lu k -man in ravnatelj Martelanc, direktor ljubljanske železniške direkcije inž. Kavčič z načelnikom prometnega odseka g. Poti b repa r j r m. Navzoči so bili narodni poslanci Gajšek, Kranjc, Že bo t, senator dr. Schaubac h. V Mariboru sta pričakovala visokega gosta prelat dr. Matija Slavič in »Tomislav vitez P r a r n y , komandir reda sv. Silvestra ter grof Peter A u ta m o r o . član plemiške garde papeževe, ki so bili določeni od sv. očeta za častno spremstvo kardinala legata. Navzoča sta bila tudi poveljnika artilerijskega i>olka polkovnik Kiler Peter in poveljnik 4V pešnolka polkovnik Božov ič. Prav tako so se ziirali na peronu k slovesnemu sprejemu državni pravilnik dr. II o j n i k , predsednik Okrožnega sodišča dr. H 11 d n i k , starešina okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, policijski svetnik P e s t o 111 i k , obmejni komisar Stevo Kra jnovič, dr. Ilohnjoc, predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, številni občinski svetniki in predstojniki vseh drugih uradov in oblasti. Poleg številne duhovščine je bil /bran ves mariborski kapitelj s stolnim pro-štom V r a b r o m in prelatom dr. C 11 k a I n na ("elu. Razumljivo je seveda, da so številne organizacije in kulturna društva poslala številna zastopstva z zastavami. Banov pozdrav Nekaj čez četrt na 4 se je pripeljal z avtomobilom kardinal-legat na peron, kjer ga je zbrana množica pozdravila z mahanjem robčkov. Ko jc izstopil, je zaigrala godba papežko himno, nato pa ban dravske banovine dr. Marko Natlačen pozdravil kardinala-legata s sledečimi besedami: »Vaša eminencal Kot odposlanca sv. očeta mi je čast pozdraviti vas ob vstopu v jugoslovansko državo v imenu predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra Dragiše Cvetkoviča. Prav tako v imenu zunanjega ministra dr. Cincar Mar-kovič Aleksandra ter v imenu vse vlade kraljevine Jugoslavije. Hkrati dovolite, da vas najpri-stčneje pozdravim na slovenskih tleh v svojem imenu in v imenu vsega prebivalstva dravske banovine. Ko vam izrekam prisrčno dobrodošlico, želim, naj prinese vaš prihod mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja največji uspeh in najvišji sijaj.« Obhod čete Ran dravske banovine je za tem predstavil kardinalu - legatu mariborskega knezoškofa ~dr, Ivana Tomažiča, mariborskega župana dr. Alojzija J u v a n a, poveljnika vojnega okrožja polkovnika Radovanoviča in člane kardinalu-le blagoslovljen Vaš prihod! Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus zapoveduje!« Sprevod v stolnico Po govoru zagrebškega nadškofa se ije ob zvokih fanfar in ob koračnicah godbe »Slogo* začel pomikali proti stolnici lepo urejen sprevod, v katerem je bila v presenetljivem številu zastopana ravno mladina Ob straneh ulic so slaie goste množice, ki so neprestano pozdravljale papeževega legata. Z Gradu eo doneli topovski streli, ki so vsemu mestu naznanjali njegovo čast, z zvonikov so peli zvonovi, ki so se v veselem pritrkovanju zlivali v vrvenje množice. Pred vhodom v stolnico je ljubljanski škof dr. Kozman s trikratnim incenzom izkazal papeževemu legatu cerkveno čast, nato pa je visoki knez sredi polne stolnice šel proti glavnemu oltarju. I red oltarjem sv. Rešnjega Telesa ee je z vsein svojim spremstvom nekaj minut pomudil v tihi adoraciji, nalo pa je šel na prestol ljubljanskih škofov. Generalni vikar prošt Ignacij Nadrah ie nato najprej v latinščini, nato pa v slovenscini prebral pismo, s katerim sv. oče imenuje kardinala lllonda za svojega legata na kongresu. Ko je prebral to pismo, so se dvignili vsi škofje in po letih svojega škofovanja supšt-ljivo sli zastopniku sv. očeta poljubit prstan. Med njimi je bil tudi apostolski nuncij Felici, ki ga je kardinal legat ob tej priliki objel Po tem ganljivem obredu, v katerem se dostojanstveno kaže veličina oblasti in pokorščine v cerkvi, je škof Gregorij Rožman ob Številni asistenci podelil nabito polni stolnici blagoslov z Najsvetejšim. Med posameznimi presledki je po elolnicl veličastno odmevalo ljudsko petje, ki ga je na orglah vodil. msgr. Premrl, dirigiral ga je pa stolni dekan dr. K i ni o ve c. Bil je veličasten prizor, ker stolnico je napolnila večinoma mladina in inteligenca, ki so s sprevodom prišli v cerkev, dočiin so velike množice morale ostati zunaj. Ob zaključku te cerkvene slovesnosti je vsa množica v stolnici navdušeno zapela »Povsod Rogač. Nato je kardinal legal v sprevodu odšel iz stolnice in se v spremstvu ljubljanskega Škota dr. Rožniana med neprestanimi vzkliki množice odpeljal v Križanke. Deset minut pred osmo se je pripeljal preA. Križanke kardinal legat Hlond s spremstvom Ob vhodu v samostan so ga pričakovali patri in ostala duhovna družina. V spremstvu kardinala legata je bil ljubljanski škof dr. Rožman. Ob vhodu je kardinalu legalu izrekel prisrčno dobrodošlico prior križan. rMa g. Učak v latinskem in slovenskem jeziku. Nato so patri spremili kardinala v samostan. Oh vznožju stopnic se je kardinal legat ustavil in se spomnil svojega prvega hi vanja v tem gostoljubnem domu, kjer je vzidana spominska plošča. Veličasten sprejem v Ljubljani Na kolodvoru so ga sprejele oblasti, na Marijinem trgu pa zastopniki cerkve ter ogromne množice vernikov Na kolodvoru !t>» Ljubljana je sprejela papeževega legala Nj. Eminenco kardinala dr. Avgusta lllonda z 'vsemi častmi, ki se spodobijo za zastopnika najvišjega suverena na svetu. Oficielen sprejem je bil na ljubljanski kolodvorski postaji, kjer so se že davno pred napovedano uro pričeli zbirali najvišji predstavniki cerkvene, civilne in vojaške oblasti. Kolodvorsko poslopje, ki je te dni že itak razkošno okrašeno, so za sprejem papeževega legata okrasili še z novimi dekoracijami. Na peronu pred izhodom so pričakovali papeževega legala Nj. Ekscelenca minister Roman I) e 111 h i c k i. poljski poslanik na jugoslovanskem dvoru, ban dravske banovine gosp. dr. Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Itožman, poveljnik dravske divizijske oblasti div. general Dragomir Stefanovič s svojyn pomočnikom brig. generalom Dušanom Dodičem, pOdban dr. Stanko >1 aj-crn. ljubljanski mestni župan dr. Juro Adlešič, svetnik v zunanjem ministrstvu dr. G ol ja s. ki je zastopal zadržanega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, s šefom protokola dr. Matičem, upravnik policije dr. ilacin. Poleg njih je bilo polnoštevilno zbrano predsedstvo mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, in sicer predsednik dr. Leonid Pitamic, podpredsednik Nj. F.ks. ministrski predsednik dr. Karoly lluszar, kanonik dr. Saitrho in kanonik dr. Mark ter tajnika dr. Metsger in dr Zitko. Levo od teh odlič-nikov je bila postrojena častna čela pehote v paradni uniformi z zastavo 40. pehotnega polka in godbo dravske divizijske oblasti. Desno od častne čete so zavzeli mesto višji častniki ljubljanske garnizije, in sicer brig. general za geHeralštahn« posle Glišif, poveljnik 40. peh. polka polkovnik Mašič, poveljnik Iti. topniškega polka polkovnik 1,ukano, polkovnik Pavišif, podpolkovnik Cen<»#, polpolkovnik Metikoš. poveljnik planinskega bataljona podpolkovnik Oblak ter poveljnik kolesarskega bataljona major Muslovič. Ob izhodu samem se je postavila v špalir skupina poljskih akademikov v uniformah s tremi krasnimi prapori. Ko je ob 0.48 privozil posebni vlak, je vojaška godba zaigrala papeško koračnico. Ni se še vlak dobro ustavil, ko so se že odprla vrata srednjega vagona in Nj. Eminenca kardinal lllond jo s prožnim korakom stopil na ljubljanska tla. 7,a njim je izstopil mariborski škof. dr. Tomažič. — 11 papeževem legatu je pristopil škof dr. Gregorij Rozman, se prisrčno objel z njim ter 11111 zaželel prvo dobrodošlico. Nato je kardinal-legat sprejel raport poveljnika častne čete kapetann Lugerja ter med mogočnimi akordi papeške koračnice obhodil častno četo. Nato je stopil pred vojaki in jim zaklicali »Pomozi Bog. vojnicilt Vojaki so strumno enoglasno vzkliknili v odgovor.: Rog ti pomogao!« Nato je škof dr. Rožman predstavil kardinalu-legatu zbrane odličnike. T11 ga je najprej pozdravil zastopnik zun. ministra svetnik dr. Gol jas z naslednjimi besedami: »Eminenca! Gospod minister zunanjih zadev dr. Cincar-Markovič živo obžaluje, da jo službeno zadržan od udeležbe na kongresu Kristusa Kralja. Imam čast sporočiti Vaš? Eminenri njegove spoštljive pozdrave. Gospod minister s toplo pozornostjo zasleduje plodno delo kongresa, prepričan, da sc mirotvorni napori svete Cerkve strinjajo z nameni Jugoslavije, usmerjenimi na mirno rešitev vseh vprašanj mednarodnega sožitja. Ponosni smo, da so verniki vsrea sveta izbrali ravno to lepo jugoslovansko mesto za sedež tega koristnega zbora, kateremu gospod minister želi najlepšo uspehe z iskrenimi željami za osebni blagor .Vaš« Emiucncc.« Godba jo nato zaigrala jugoslovansko državno himno, nakar je izrekel dobrodošlico kardinalu, legatu še ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Skupina poljskih akademikov je zaklicala: »Naj živi naš papeški legat!« Temu klicu so se z živahnim vzklikanjein odzivali navzoči, ko je kar-dinal-legat z odličniki odhajal s perona. Na Marijinem trgu Davno že pred napovedano uro so se začele na Marijinem trgu in po vseh ulicah do stolnice zbirati velike množice ljudstva. Z vseh stranskih ulic so se zlivale na Marijin trg, ki jo bil kmalu poln veselo pričakujoče množice. Po šesti uri so se začeli zbirati lepo urejonl sprevodi organizacij, kongregacij, narodnih 110J, vsaka skupina je prišla s svojo zastavo, in okrog 7 je bil ves prostor pred frančiškansko cerkvijo eno samo morje sli-jtovile množice. Nekaj minut pred 7 se je začel iz škofijske palače pomikati sprevod duhovščine, škofov in ostalih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so prišli na kongres. Pred njimi so zastavni fantje nesli baldahin, katerega držaji so bili na vrhu okrašeni z velikimi šopi klasja in poljskega cvetja. V sprevodu so bili zastopani vsi moški redovi iz Ljubljane, stolni kapitlji iz Slovenije, veliko duhovščine z dežele, tako da se je ta sprevod veličastno pomikal proti Marijinemu trgu. Množice se je polastil nemir, kot da je zaslutila, da bo visoki in dragi gost kmalu v naši sredi. V tem živahnem pričakovanju je zaorilo po Miklošičevi cesti in med frančiškansko cerkvijo in llrbančevo trgovino so se pokazali prvi avtomobili. Kardinal-legat s svojim spremstvom je bil sredi množice, ki je zaorila v burnem pozdravu. Ko je zastopnik svetega očeta stopil iz avtomobila,. ga je najprej v imenu Zveze fantovskih odsekov pozdravil g. Ivo 1'eršuh, v imenu Zveze dekliških krožkov pa gdč. Keržanova. Kardinal-legat je nato obšel častno četo slovenskih fantov in jo pozdravil 7. glasnim »Rog živi 1< Fantje so se strumno kot iz enega grla odzvali in mu odgovorili »Rog živi!«, nad glavami množice pa so znova zaplapolali robci. Ozračje je odmevalo od veselih pozdravov, skupine narodnih noš so visokemu gostu sipale na pot cvetja in v tem slavju je kardinal-legat prišel do škofov, ki so ga pričakovali sredi Marijinega trga. Zagrebški nadškof pozdravlja legata Ko je prišel med škofe, se je z vsemi nadvse prijazno pozdravil, nato pa je stopil predenj zagrebški nadškof, predsednik konferenc jugoslovanskega episkopata, dr. Alojzij Stepinac in ga nagovoril s sledečim nagovorom: »Visoki knez! Pred štirimi leti je moj prednik blagega spomina knezoškof Anton Rauer v tej Ljubljani mogel z velikim veseljem pozdraviti Vašo Eininenco kot papeževega legata na evha-rističneni kongresu. Prav nič manjša radost ne prešinja danes mene, ko morem v imenu vsega episkopata in vseh katoličanov kraljevine Jugoslavije pozdraviti Vašo Eminenco, ki Vas je veliki papež Pij XII. blagovolil poslati kot svojega legata in osebnega zastopnika na mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki ga v teh dneh slavimo v Ljubljani. Vaša navzočnost, visoki knez, nam je nadvse draga in ljuba in nam zgovorno priča o izredni naklonjenosti, s katero sv. oče zasleduje ta kongres. Z različnih delov zemlje smo se zbrali pastirji in verniki, da na ves glas povišujemo Kristusa, vesoljnega in večnega Kralja, da počastimo Vloga laikov v Cerkvi Pouina zborovanja trotjoga dno kongresa so bila zelo temeljita in jim je prisostvovala nabita dvorana pazljivih poslušalcev Ljubljana, 28. julija. Današnji kongresni dan se je pričel ob 7 zju-tTaj 8 sv. mašo v stolnici. Kakor vsako jutro za-Časa kongresa je bila tudi danes stolnica nabito polna kongresistov, pa tudi ljubljanskih verni- Dopoldansko zborovanje Petič so se danes dopoldne zbrali udeleženci kongresa v unionski dvorani k svojemu resnemu in plodnemu delu. Tema današnjih dopoldanskih referatov je bila »Laik v Cerkvi«. Preden je kongres začel z delom, je predsednik dr. P i t a m i c med prisrčnimi ovacijami prečital brzojavko, ki jo je v imenu sv. očeta P i j a XII. poslal kongresu vatikanski drž. tajnik kardinal M a g 1 i o n e. Brzojavka, ki so jo navzočni poslušali sloje, se glasi: N Njegova svetost papež Pij XII. drage ▼olje sprejema izraze vdanosti VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, in moli za božjo pomoč ter prisrčno pozdravlja vse zbrane prevzvišene škofe, * predstojništvo kongresa in jim daje svoj apostolski blagoslov. — Tajnik kardinal Maglione. S tem najvišjim počaščenjem se je pričelo 'današnje zborovanje. Pred govorniški pult je sto- Sil današnji predavatelj univ. prof. dr. Štefan wiezawski iz Lwowa, ki je najprej pozdravil navzoče v poljščini in slovenščini ter nato v poldrugo uro trajajočem referatu (v francoščini) razčlenjeval misli svojega referata. Iz njega prinašamo glavne misli: V cerkvenem organizmu je treba razlikovati Uve stopnji: hierarhično in laično. Od začetka krščanstva so tudi navadni verniki imeli veliko poije udejstvovanja in dela. Polagoma je vzporedno s pojcmanjem verskega življenja laik izgubljal svojo vlogo v Cerkvi. Katoliška akcija mu to vlogo vrača, s tem, da jo obenem natančno opredeljuje. Vedno jasnejši postaja pojem laikovega sodelovanja pri hierarhičnem apostolatu Cerkve. To sodelovanje se jasno odraža v hierarhičnem in harizmatičnem redu. V hierarhičnem redu: 1. navadni verniki lahko vplivajo na izvrševanje cerkvene oblasti ali jo tudi sami vrše; 2. škofje jim lahko nalože izvrševanje magisterija, t. j. izvrševanje Papeški nuncij v Ljubljani Ljubljana, 28. julija. AA. Danes ob 8.40 se je pripeljal z belgrajskim brzovlakom v Ljubljano papežev nuncij msgr. Ettore Felici iz Belgrada, da se udeleži kongresa Kristusa Kralja. Na ljubljanskem kolodvoru so papeževega nuncija sprejeli in pozdravili pomočnik bana dr. Stanko Majcen, ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, predsednik prireditvenega odbora kongresa Kristusa Kralja dr. Stanislav 2 i tk o in francoski katoliški župnik v Belgradu p. Bel I ar d. S kolodvora se je papeški nuncij odpeljal v škofijski dvorec. Prihod ministrov na kongres Ljubljana, 28. julija AA. Danes ob 7.40 so z fcelgrajskim brzovlakom prispeli v Ljubljano ministri dr. Miha Krek, Djura Cejovič in Franc Snoj. Na kolodvoru so ministre sprejeli in pozdravili pomočnik bana dr. Stanko Majcen, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in predsednik prireditvenega odbora kongresa Kristusa Kralja dr. Stanislav Žit ko. Ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj sta ostala v Ljubljani, da se udeležita kongresa Kristusa Kralja, minister Cejovič pa se je odpeljal dalje na Bled. Ob 9.40 se je pripeljal na kongres tudi minister brez listnice Ante Maštrovič. Pravosodni minister dr. Viktor Rožič bo odpotoval danes v Ljubljano, kjer se bo kot zastopnik ministrskega predsednika udeležil šestega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja Kardinal Piazza v Ljubljani Ljubljana, 28. julija. Beneški patriarh kardinal Piazza je prispel ✓ Ljubljano ob 7 zvečer. Do Brezovice so mu šli nasproti belgrajski nadškof dr. Ujčič, profesor Potočnik in italijanski konzul. Na Brezovici ga je ljudstvo lepo sprejelo, mlada deklica pa mu je podarila lep šopek domačega cvetja in mu želela dobrodošlico z besedami: »Dobrodošli, eminenra, v naši domovini!« Kardinala je pozdravila tudi Četa slovenskih deklet. Nato se je kardinal Piazza odpeljal z vsem spremstvom v Ljubljano, kjer ga je ljudstvo prav tako prisrčno sprejelo ter mu vzklikalo »Bog živi!« Kardinal Piazza se je nato odpeljal s svojim tajnikom v karmeli-čanski samostan, kjer so za njega rezervirali stanovanje. On sam je karmeličan. kov. Lep cerkveni govor, kot uvod v današnjo temo kongresa »Svet za Kristusa«, je imel msgr. Velel. Sv. mašo je ob asistenci kanonikov dr. Klinarja in dr. Zupana opravil splitski vladika dr. Bouefačič. nčeniške oblasti Cerkve; 3. laiki g« tndi dejansko udeležujejo svečeniške oblasti Cerkve, predvsem s delovno udeležbo pri evharistični Žrtvi. V hariimatienem redu pa se to sodelovanje laikov odraža takole: Zgodovina svetnikov in čudežev je najboljši dokaz, da božja previdnost podeljuje laiku izredne milosti ne glede na njegovo stopnjo v Cerkvi. Kakor se torej mora navaden vernik pri izvrševanju hierarhičnih opravil popolnoma podrediti višjim, v spornih zadevah mora na škofovo zahtevo odnehati. Ta nauk o položaju laika v Cerkvi pa je često ostal samo v teoriji. Vzroki za to so različni. Verniki so pojmovali Cerkev samo kot nekaj zunanjega, mi6terija Cerkve pa niso razumeli; teološke kreposti: vera, upanje in ljubezen, so pričele zgubljati svoj pomen, na njih mesto pa so stopile pametnost, zmernost, pravičnost; tako je izginil ideal krščanske morale in napravil prostor idealu poganske etike in tako se je razvil nekakšen naturalizem v moralnem življenju. Da bo dobilo laikovo delo v Cerkvi močno oporo, je treba v cerkveno življenje uvesti krščanski humanizem, ki bo na podlagi katoliškega idealizma sprejel tudi zunanje in materialne vrednote, ki jih kot vsaka druga zmota skriva tudi formalizem. Predvsem pa je potrebno zasidrati delo laika v nadnaravnem življenju. Z izvrstno govorniško sposobnostjo podano predavanje slovitega poljskega učenjaka so zbo-rovalci nagradili s toplim odobravanjem. Po desetminutnem odmoru je bil nato pre-čitan referat pisatelja Hansa W i r z a iz Lucerna, ki se žal osebno ni mogel udeležiti kongresa. V njegovem predavanju so bile poudarjene naslednje glavne misli: Laik ni zunanji, mrtvi ud kake cerkvene občine po zgledu versko kulturnega društva, marveč krščeni in lz vere živeti ud mističnega telesa Kristusovega, t. j. Cerkve. V Kristusu je resnično božje razmerje med vsemi udi Cerkve. Vsi udje Cerkve so po splošnem svečeništvu enako poklicani, razlikujejo se samo po stopnji po-svečenja in službe. Laik s svojo udeležbo pri sv. daritvi tvorno sožrtvuje. Pri tem ne izpolnjuje samo zapovedi, ampak sledi tudi glasu srca, da se čim pogosteje udeležuje sv. maše. Življenjska moč, ki jo dobi pri sv. maši, učinkuje najprej v družini, kjer je laik poklican v duhovniško službo in žrtvovanje. Iz družine vpliva naprej v celotno družabno življenje. Evharistično živeči kristjan postane samo od sebe »dušni pastir« vseh svojih bratov. Laik mora ponesti Kristusa v svet s pravim krščanskim apostolskim delom in ustrezajočim poukom. Prvoten je zgled, kajti vse, kar živi, samo od sebe z zgle^ dom vpliva na svoje okolje. Katoliški laik, ki se zaveda svoje naloge, postane, sam od sebe katebet svoje okolice, tudi tam, kamor duhovnik nima več dostopa. To danes tako nujno poslanstvo pa pogreša radostno podlage. Današnji katoliški laiki so premalo versko poglobljeni in premalo poučeni svoji odgovornosti do bližnjega. Treba je stremeti za mnogo bolj globoko evharistično vzgojo laika. Potrebna je tudi načrtna verska izobrazba. V vsaki župniji naj se ustanovi neke vrste visoka šola ljudstva, kjer bi laiki dobili temeljito izobrazbo. Vsekakor bi bilo to mogoče organizirati po dekanijah, kamor naj bi se pritegnili tudi laiki kot učitelji. Doseči je tudi treba, da se laiki posvete študiju bogoslovja, ne zato, da hi postali duhovniki, ampak da bi delovali kot laični bogo-slovci ▼ vseh akademskih poklicih. Cerkev mora bolj kot kdaj poprej buditi »rele in versko pripravljene laike, ki jim ljubeče zaupa apostolske naloge, ne da bi se bilo treba bati pa ugled in avtoriteto posvečenih duhovnikov. Kajti, če bo imel laik proste roke, bo na ta način najbolj vezan. Po predavanju Hansa Wirtza se je razvil po narodnostnih skupinah živahen razgovor, v katerem so se kresale nove dopolnilne misli k idejam, ki sta jib postavila oba predavatelja. Popoldansko zborovanje Ljubljana, 28. julija. Današnje popoldansko zborovanje se je začelo ob 3 popoldne v nabito polni dvorani. Poslušalci, ki niso mogli v glavno dvorano, so morali tokrat že v stranskih dvoranah slediti predavanjem in sporočilom. Vsa dvorana je bila že v slovesnem razpoloženju — čez nekaj ur bo kongres sprejel odposlanca sv. očeta Pija XII., in to se je tudi videlo po vsej dvorani. V prvih vrstah so sedeli številni škofje in prelatje, tokrat pa sta se tudi že udeležili zborovanj visoki gospe: vojvodinja Mecklenhurg in kneginja Windischgrati. Pred prehodom na dnevni red je predsednik kongresa dr. P i t a m i c najprej odmolil molitev v latinskem jeziku. Vsa dvorana jo je molila obenem z njim. Takoj nato je dal besedo g. B u t i j n , ravnatelju revije »Citta Cattolica« in katoliškega »Gior-nale d'ltalia«, ki je pozdravil kongres v imenu mesta Milana ia v Imenu dveh svojih odličnih časopisov. Pozdrav mesta Milana so sprejeli vsi navzoči i velikim navdušenjem. Sporočil je tudi osebne posdrave rektorja katoliške nniverie Srca Jeiusovega p. Gemellija. V njegovem imenu in v imenu vse katoliške nniverie je predlagal, da naj bi se prihodnji mednarodni kongres Kristusa Kralja vršil v Milanu v okrilju univerze Srca Jeiusovega. Vsi so lelo prisrčno pozdravili njegov predlog. Predsednik kongresa dr. Pitamic so Je govorniku lepo zahvalil za pomembne pozdrave in predloge in odgovoril samo to, da je stalni odbor kongresov Kristusa Kralja že dobil predlog španskega episkopata, da naj bi se prihodnji mednarodni koLgres vršil v Španiji pod vodstvom španskega episkopata. Ker je sedaj stavljen še drugi predlog, bo oba predloga proučil stalni odbor za kongrese Kristusa Kralja in bodo potem člani odbora sporočili sklep o tem, kje se naj vrši prihodnji kongres. Slavni jezuitski red bo temu prelepemu ljubljanskemu kongresu vtisnil pač nekaj izrednih oznak in spominov. Te dni je šlo mimo nas že cela vrsta odličnih govornikov in zastopnikov prav iz vrst tega reda. Bili so to mladi — oh, kakšne talente ima ta znameniti red v svojih vrstah — pa tudi starejši rod je danes podčrtal, kako vedno nov in silovit je ta odlični red v naši Cerkvi. Danes popoldne je govoril o glavnem predmetu madžarski jezuit in slavni verski pisatelj p. Adalhert Bangha. Govoril je kar v štirih jezikih, seveda v vseh z izredno lahkoto. Začel je najprej v francoščini, glavno vsebino svojega govora je nato razvijal v nemščini, resolucijo je raz-laRal v italijanščini in nato kratko, a izrazito zaključil v madžarščini. V svojem govoru je zastopal in razlagal predvsem tele misli: 1. katoliško delo mora nastopiti proti zmotam časa in kazati zmeraj na resnico; 2. duhovniki ne morejo sami povečati dušno-pastirskega dela, zato je pomoč laikov nujno potrebna; 2. da bodo laiki lahko delali, se morajo skrb- Ne pozabite: namakanje perila no izbirati, poučiti in uvesti v delo; 4. katoliška društva, posebno KA, naj upozna-vajo svoje člane s temi mislimi. Za izredno lepo prednašan in tako skrbno izpopolnjen govor je žel govornik tako pritrjevanje, kakor le malokdo. Večkrat je bil s ploskanjem tudi prekinjen in je trajalo pritrjevanje tudi več minut. Za njim je nato slovensko govoril dr. Stanislav Zitko, ki je v svojem predavanju navajal nekaj praktičnih misli o laičnem apostolatu. Zaključil je z mislijo: V sedanjih časih smo laiki dolžni, da po svojih močeh pomagamo Cerkvi pri njenem delu za krščansko obnovo V ta namen se moramo organizirati v KA in to delo tako urediti, da bo KA prodrla v vsa področja modernega življenja. Iiloiba tvrdke Gori čar na Sv. Petra cesti Inozemski gostje v Ljubljani v ... . .. .. Ljubljana, 28. julija, velika je dnižma zastopnikov katoliških narodov, ki eo se zbrali in ee še zbirao na veliki verski manifestaciji v Ljubljani. Poleg visokih cerkvenih pastirjev prihajajo v Ljubljano tudi druga viija duhovščina in laična katoliška inteligenca. V teku današnjega dne so prispeli v Ljubljano novi visoki gostje. S prvim jutranjim brzim vlakom se je pripeljal iz Belgrada msgr. F e I i c e Hoctor. nadškof in papeški nuncij. Visokega cerkvenega dostojanstvenika sta na postaji pozdravila v imenu cerkvenih oblasti škof dr. Gregorij Roimaa, v imenu zadržanega bana dravske banovine pa pomočnik bana dr Majcen. Z istim vlakom sta ee pripeljala na kongres tudi oba slovenska ministra dr. Krek in »noj. V teku dopoldneva sta prispela v Ljubljano še dr. Hieronim Mileta, škof iz Sibenika, ter msgr. Budanoviž Ludovik, škof iz Subo-triumfalnem sprejemu, ki ga je doživel Nj. Eminenca kardinal Hlond, papežev legat, poročamo na drugem mestu. Prav lepo je bil sprejet tudi Nj. Eminenca kardinal Piazza, patriarh beneški, ki je prispel v Ljubljano zvečer z brzovlakom ob 19.15. Ljubljana bo torej za glavne kongresne dni imela izredno čast, prvič v zgodovini pozdraviti v svoji sredi dva kardinala rimskokatoliške Cerkve. Bratski hrvatski narod j jali, da so letos hoteli priti v posebno mogočnem številu, ko so lani na mladinskem taboru v Ljubljani videli toliko lepega, da bi bilo škoda, ko bi letos spet ne pokazali zastopstva mladinske organizacije, ki je ponos katoliške Poljske. Belgijci Tudi Belgijci so poslali lepo zastopstvo, v katerem naj navedemo imena: De Roerk. papežev notar iz Deurneja, abbč Vandepette iz Moorsleda, abbč Hoenraet Iz Brugga ahbč S e r r u v s iz Heulea. abbč T op pet iz vVeekmala, abbč Verwimp kot zastopnik organizacije Ligue du Sacre Coeur in še drugi Madžari Med madžarskimi zastopniki naj omenimo: fcks. dr. H u s i a r Karoly. bivši madžarski ministrski predsednik s soprogo, kanonik Štefan Toni kot zastopnik škofa gy6rskega, kanonik msgr. Josip Jankovič iz Gyiira, grof W e n g -ne i m, kanonik dr. Sendi Las z I o. kanonik dr Juraj Gas par ir h iz Salanta, kanonik dr. Nikola Pfeifer iz Kassa itd. Italijani častno zastopan na kongresu Hrvatski katoličani so poslali na ljubljanski kongres Kristusa Kralja prav številno zastopstvo svoje višje in nižje duhovščine, pa tudi mnogo laikov. Tudi v teku današnjega dneva je prispelo i raznimi vlaki v Ljubljano več skupin Hrvatov, pričakujemo pa jih za glavna kongresna dneva še več. Od odličnejših hrvatskih duhovnikov poleg hrvatskih in dalmatinskih škofov, ki se udeležujejo kongresa, naj omenimo naslednja imena: kanonik dr. J e s i h Pavao iz Zagreba, don L u -k e t a n Mate ii Omiša, don Andrija 0 s t r i č ii BožaTe, kanonik dr. Pavlov ii Splita, dr. Grgo Topit iz Omiša, don Ante Matska it Dalmacije. kanonik don Koee Fran ii Trogirja in drugi. Prispeli so tudi lastopniki posameznih redov, ilasti frančiškanov. Zastopani so tudi številni lastopniki hrvatskega laičnega raznmništva. Bratom Hrvatom smo hvaležni ta njih častno zastopstvo na kongresa. Poljaki Na kongres se je pripeljal iz Poznanja g. dr. Vitold Klimkieieicz, ravnatelj osrednjega mladinskega društva za celo republiko Poljsko. Z njim je prišlo 22 mladeničev, starih od 17 do 25 let. Vsi z zastavami. Včeraj ob 8 se je udeležila ta skupina sv. maše v frančiškanski cerkvi. G. dr. Klimkiewicz je prisostvoval vsem zborovanjem, ki so bila doslej. O sprejemu v Ljubljani, o organizaciji priprav za kongres, o nastanitvi in oskrbi mladeničev itd. se je g. ravnatelj zelo pohvalno izrazil. Prav tako je prišlo iz Poznanja posebno odposlanstvo katoliškega združenja poljske mladine v kardinal Hlondovi nadškofiji, in sicer predsednik združenja dr. Krištof Wize, cerkveni vodja združenja prof. M teh al »k i ter generalni tajnik združenja NVitalis Dorezata, ki je pripeljal krasno vrsto fantov v krojih. Prelat K aztyn » k i, ki je predsednik katoliške poročevalne agencije KAP, se živo zanima za dogodke kongresa in dnevno pošilja dolga poro-tisk 118 ^"k0* k*er P°na,i8kuje ves poljski Med odličnimi poljskimi gosti smo opazili pre-lata msgr. Burko Evstahija, prof. Lada Jožefa, prelata Valerijana Sohkoviška, prelata Le-'"i f ki Stanislava, župnika Szudzinukeffa, go. profesorico Marijo Czekansko in številne druge. Poljaki vrhijjajo povsod, kjer sc prikaiejo, največjo pozornost. Posebno ugajajo kroji mladinske organizacije. Zastopniki Poljakov so de- Ena skupina italijanskih kongresistov je prispela pred dnevi z italijansko potovalno družbo Chiari Sommariva. V njej so bili med drugimi Giarobaizi Fulcini grof Con-ee 11 a, kanonik Tommassi Sgaranella in drugi. Jutri prispe z avtobusom druga skupina 40 italijanskih udeležencev kongresa. Od italijanskih časnikarjev sta poleg urednika »G i o r-nale d 11 a I i a«, katerega prihod smo že omenili, v Ljubljani časnikarica dr. Milani Angela iz Milana in Martini Giuseppe iz Gorice. Drugi Od drugih gostov moramo omeniti španskega poslanika G are i o iz Belgrada, v čigar eprems.tvu je med drugimi tudi španska grofica Emilia Jeretti. Od nemških časnikarjev sta prišla dr. Z I e g-ler, dr Rosenfelder in dr. Gruber od »Dentsche Nachrichten-Biro«. Kot zastopnik bratislavskega škofa se udeležuje kongresa msgr. Riehtar Anton iz Topolčanov na Slovaškem. Ar/K S TOPLO ALI HLADMO VODO PROizvaja-U M lOhj-, . n« ™ uV*Jt* napoved: Večinoma jas- lahno^ megleno" 0f>°Hne nad 25 Zagrebška vremenska napoved: Jaeno. ^emunska vremenska napoved: Hladno vreme. v r i morju in na severozahodnem delu dr-teve jasno, v severnih krajih se bo poča«i zjasnilo. Na jugu bo še nekaj Časa oblačno in t« ponekod deževalo. škof Beaussard pri patriarhu Gavrilu Relgrajska »Politika« javlja, da je pomožni skof kardinala in pariškega nadškofa Verdiera, msgr. Beaussard. poselil v Sremskih Karlovcih patriarha srbske pravoslavne cerkve Gavrila, pa Brat v Kristusu, ekscelenca, zelo. sem vesel, da vas morem pozdraviti v svojem imenu in v Imenu srbske pravoslavne .cerkve jn našega ljudstva. Bodite prepričani, da so naša čustvu nasproti Kraupji in francoskemu narodu vedno ista.« Msgr. II e u u s s a r <1: »Smatral sem za svojo veliko dolžnost, da obiščem poglavarja srbske pravoslavne cerkve In da na ta način poudarim važnost sodelovanja vseh kristjanov v času, ko se tako malo upoštevajo večne vrednote in se vse življenje utemeljuje na materializmu.« 1'ntrinrhG avrito: »Zelo me raduje, da pozdravljam danes cerkvenega veledostojnika nam vsem drago dežele.« Msgr. Beaussard: »Tuji svet morebiti premalo ve, kolika je važnost Jugoslavije za ohranitev miru iu ravnovesja v Evropi, in ju tem prav s svojim obiskom nameraval to važnost poudariti.« 1'alriarh Gavrilo: »Upam v Boga, da se bo mir na svetu ohranil, naša cerkev in naš narod pa bosta, kolikor jim je mogoče, uajodkritosrčneje delala na tem, kakor sta to delala do sedaj.< Msgr. Beaussard: »Vaša svetost, zelo sem ginjen, ko slišim tako laskave in tople besede o Franciji, o njenem narodu in o miru med narodi iz ust poglavarja srbske pravoslavne cerkve ter sem prepričan, da so to misli in izraz vsega srbskega naroda in vseh Jugoslovanov te države sploh.« Patriarh Gavrilo: »Ekscelenca, bodite prepričani, da je našemu narodu največ do ohranitve miru ua svetu. Mi gojimo prijateljska čustva nasproti vsem narodom.« V nadaljnein razgovoru je msgr. Beaussard dejal, da bo vnovič obiskal Jugoslavijo, nakar je odgovoril patriarh Gavrilo, da mu bo to v največjo čast in radost. Japonska v boju z Ameriko Resen odmev odpovedi trgovinske pogodba z Japonsko Tokio. 28. julija. AA. Reuter: Snoči je višji uradnik ministrstva za zunanje zadeve v Tokiu dal izjavo glede odpovedi japonsko - ameriškega gospodarskega sporazuma iz k'la 1911. Dejal je med drugim: Ker je ameriška vlada nepričakovano sprejela ta sklep ter ga zelo kratko obrazložila, je zelo težko najti pravi razlog za la sklep vlade Združenih ameriških držav. Sporočilo vlade Združenih ameriških držav « odpovedi tega sporazuma je prišlo v trenutku, kn se uspešno vodijo pogajanja med Anglija in Japonsko. Zato daje ta odpoved povod, da se ji pripisuje popeluoma političen pomen. Agencija Domej prinaša Izjavo predstavnika japonskega zunanjega ministrstva glede ameriške note o odpovedi trgovinske |>ogodhe iz leta 1911. Japonsko ministrstvo za zunanje zadeve smatra, da razlagi, s katerimi ameriška vlada opravičuje svoj sklep, niso točni in da zaradi tega stvarno niso bili ti razlogi merodajni za sklep ameriške vlade. Razloge odpovedi trgovinske pogodbe je treba iskati na č i s t n političnem polju. Zdi se, da se novi položaj na daljnem Vzhodu razvija zelo hitro ter japonska vlada lipa, da bodo v kratkem tudi druge države priznale to dejstvo. Odmev v Ameriki New Vork, 28. julija. AA. Reuter: »Newyork Times« piše, da jo sklep Združenih držav o od- povedi trgovinske pogodbe z Japonsko nič manj pomemben kakor sklep, ki ga je ameriška vlada poslala kitajski vladi. Diplomacija Združenih ameriških držav jc že od začetka vojno na Kitajskem razvijala zelo veliko delavnost ter se ji je posrečilo ublažiti japonski pritisk, ki ge mu bo še nadalje upirala. Združene ameriške države ne želijo ostati osamljene ter jc zaradi tega ta korak ameriške vlade bil storjen prav v trenutku, ko se vodijo pogajanja med japonsko in angleško vlado glede ureditve vprašanja Tjen-cina. Amerika s tem podpira angleško vlado ter nudi tudi podporo privatni iniciativi v Angliji glede kreditov Kitajski za potrebe njene obrambe. Angleška javnost mora vedeti, da leži prva obrambna črta angleških interesov v Aziji na Kitajskem. Japonska vlada je očividno pravilno razumela najnovejši korak ameriške vlade. Zato list pričakuje,'da bo japomska vlada upoštevala stališče Združenih ameriških držav ter motivi, ki so jo vodili pri odpovedi trgovinske pogodbe iz leta 1911. List pričakuje, da l>o Japonska upoštevala ameriške želje v toliko prej, ker sta Združene ameriške države in Japonska še nadalje vezani s pogodbo devetih siL V Moskvi - nikamor »Times« obupavajo nad pogajanji London. 28. julija, b. »United Press« poroča, da so pogajanja s Sovjetsko Rusijo še vedno v popolni negotovosti, akoravno sta Francija in Anglija pospešili odhod svojih vojnih odposlanstev v Moskvo. Moskovski dopisnik »Timesa« poroča, da je zbližanje stališč doseglo sicer napredek in so se predstavniki vseh treh držav približali nekoliko tudi političnemu sporazumu, vendar pa poučeni krogi še vedno mislijo, da bo prišlo do večjih težav pri generalštabnih pogajanjih in ponovnih političnih razgovorih. Zlasti velike težave se bodd pokazale pri rešitvi vprašanja, katere države morajo dobiti politična jamstva, in je še vedno odprt problem, kako ustvariti vojno sodelovanje med osmimi državami, to je Poljsko, Romunijo, Grčijo, Turčijo, tremi baltskimi državami in Finsko. Tako dolgo, dokler Rusija ne sklene z nekatero od teh držav vojaške pogodbe, si je le težko predstavljati, da bi Sovjetska Rusija bila sposobna za vojno intervencijo. Ona ima sicer velikansko letalsko brodovje, ki pa bi komaj prišlo do izraza napram prav tako ogromnemu letalskemu aparatu osiščnih držav, če bi Sovjetska Rusija ne mogla operirati, oziroma se spustiti s svojimi letalskimi formacijami na eni izmed omenjenih osmih držav. Značilno je, da se v poučenih sovjetskih krogih zatrjuje, da so se pričela v Varšavi pogajanja med Poljsko in Rusijo za premostitev te težave. ■ iimiii Kraljica Marija na Bledu Bled, 28. julija. Sno?! ob 9 se je pripeljala v Slovenijo na počitnice Nj. Vel. kraljica Marija. Postaja na Lescah je bila okrašena z državnimi zastavami in z zelenjem. Na postajo se ie pripeljal k sprejemu mladi kralj Peter II. Ko je pripeljal dvorni vlak, je izstopila vsa nasmejana in dobro razpoložena kraljica Marija v sprestvu adjutanta g. Pogačnika. Nasproti je ves vesel prišel mladi kralj, ki ga je kraljica objela in poljubila. Tako objeta sta šla skozi dvorno čakalnico v avto, ki je bil pred |>ostajo. Ljudstvo ju je veselo pozdravljalo in jima vzklikalo. Novica o prihodu kraljice Marije se je bliskovito raznesla tudi po vaseh. Povsod ob cesli je ljudstvo pozdravljalo kralja in kraljico. Z Bleda Bled, 28. julija 1939. il" i - -T----- — —- *|( i !» « J-J i»l t. . k v M i Na Bled je dopotoval minister za telesno vzgojo ljudstva Cejovič, kjer bo ostal nekaj dni na oddihu. Medlem časom bo Sol tudi v Ljubljano. k jor bo zastopal vlado na kongresu K K. Dane« je semkaj prispel pariški škol. msgr. Beaussart in je obiskal francoskega poslanika Brugera, ki ga je obdržal na kosilu. Xa kosilu je bil tudi predsednik vlade g. C v e t k o v i č. Kakor piše zagrebški »Jutarnji list«, se v zvezi z vestmi, da bo sporazum med Srbi in Hrvati v kratkem podpisan, opažajo pogosti sestanki voditeljev združene srbske opozicije v Belgradu. Na te kroge je, kakor piše imenovani list, zelo vplivala zadnja »Slovenčeva« vest, da je sporazum takorekoč že gotova stvar in da na njegov podpis ne bomo dolgo čakali. Dopisnik ^Jutarnjega listat je prosil člana glavnega odbora staroradikalov Ace Slanojeviča. g. Špadijera, kaj on o tem vprašanju misli. Špadier mu je odgovoril: »Čeprav nimamo uradne Informacije, je vendarle težko verjeti, da tak list, kakor je »Slovenec«, ne bi bil o tej stvari dobro poučen. Če je torej res, da bo sporazum kmalu podpisan, se moremo mi tega samo veseliti, ker že samo beseda sporazum veliko pomeni, tembolj, če bodo z njim zadovoljni tako Srbi in Hrvati, kakor tudi Slovenci.« — »Ako bo sporazum sklenjen,« je vprnfinl SpnHijern Hnpisnili, ikakSnn stališče bo zavzel glavni odbor staroradikalne stranke?« — r Glavni odbor staroradikalne 6tranke,« je odgovoril špadijer, »je bil vedno za bratski sporazum, ki bi na pravični podlagi rešil vsa sporna vprašanja ter zadovoljil Srbe, Hrvate in Slovence, pa okrepil državno skupnost in zagotovil popolno demokratsko vladavino.« — »Pod kakšnimi po-goji,« je vprašal končno dopisnik, »bi mogel vaš glavni odbor pomagati pri takem sporazumu?« — »Jaz kot Član glavnega odbora,« je dejal Špadijer, »nimam pooblastila, da bi na tako vprašanje odgovoril službeno, toda, kolikor je meni znano, smo bili vedno na stališču, da s Hrvati in Slovenci Čim prej sodelujemo, ako bi to ustrezalo bitnim koristim naše zemlje in demokratskemu programu naše stare radikalne stranke.« S temi nekoliko skrivnostnimi zaključnimi besedami je bil ta intervju gotov. Stojadinovičevi prijatelji - mučeniki! »Jugoelavenske novine«, ki so glasilo dr. M. Stojadinovičevih prijateljev, objavljajo članek o sedanjem političnem položaju ,v katerem zagovarjajo nujno potrebo bloka narodnega edinstva. Pravijo, da je ta blok resna zadeva, ki jo hočejo nasprotniki dr. Stojadinoviča že vnaprej očrniti. Toda lo ne bo nič pomagalo, pravijo »Jugosla-venske novine«, ker stvari gredo svojo usodno pot. Zedinjeni Jugoslovani in njihov blok bo dal zadoščenje tistim, ki imajo trdno vero v jugo-slovenetvo, čeprav so zaradi tega mučeniki _ Stojadinovičevi prijatelji v vlogi mučenikov so vsekakor bolj smešna nego resna zadeva. Njihovo mučenlstvo je posebne vrste, ker nobeden zanj nI vedel, dokler niso bili izključeni Iz JRZ in nimajo nobenega izgleda več, da bi še kdaj bili deležni vlade. Ce smatrajo to za muČeništvo jim ga mi nikakor ne zavidamo... Zdrave noge! V razkužilnlh sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formalln etc.). — SANOPED ne vsebuje strupa pa je nedosegljiv v dobrem učinku. Za uspešno nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahko hojo, ohrani zdrave noge, cele nogavice in čiste čevlje. Zahtevajte wSANOPED" v vseh specijalnlh trgovinah. Glavna zaloKa ra jUffoslavijo: drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg 10 S 1» O R T Evropski finale za Davisov pokal v Zagrebu Prvi dan Jugoslavija : Nemčija I : I Zagreb, 28. julija. Danes sta se odigrali tukaj dve teniški tekmi za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo. Akademsko igrišče na Šalati, ki je eno izmed največjih v Evropi, se je pričelo polniti že dolgo pred pričetkom. Gleda'cev je bilo nad 3500. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Jugoslovanski olimpijski odbor je zastopal predsednik dr. Hadži. Tekmi je prisostvovalo zelo mnogo časnikarjev iz vse države in šest časnikarjev iz Nemčije. Bilo je tudi nad 20 fotoreporterjev, ki so slikali in lilmali potek. igre. Točno ob pol 3 popoldne sla prišla na igro državni prvak Franjo Punčec in drugi nemški igralec Gepfert Roll. Nemci so postavili Gepferta namesto Menzla, da bi bil slednji jutri v igri » Palado svež in da si pribori to važno točko, ki naj bi z obema zmagama Henkla prinesla končno zmago Nemčiji. Gepfert je v Jugoslaviji manj znani igralec. Doslej je nastopal za tretji rajh na treh mednarodnih državnih tekmah. Posebno pa se je izkazal na pravkar končanem mednarodnem turnirju v Hamburgu, kjer je premagal odličnega Šveda Schroderja in bil šele v četrt finala izločen po Nemcu Menzlu v petem setu. Vsi so pričakovali, da bo dal odlično igro, vendar pa Uredništvo velikega novega, ilustriranega, prosvetno-kulturnega, gospodarsko industrijskega, socjjalno-ekonomskega. dru-žabno-zabavnega in reklamnega časopisa „ll(ISTROVANI DOM" išče stalne honorarne in volonterne sotru-dnike-časnikarje, književnike, profesorje, zdravnike, pravnike, risarje, fotoreporterje. učitelje, dl|ake(-in|e). duhovnike, sodnike, akviziterje in revizorje prodajalce časopisov in časnikov za vso državo. — Za vsa obvestila se obrniti in začetne ugledne dopise Iz vseh naštetih strok ter zanimive naše in tuje romane, povesti, listke poslati na naslov: »Hustrovani dom«, Jevana Risffča ulica 9. — List se bo tiskal v srbo-brvatskem, slovenskem in bolgarskem jeziku in pisavi. je Gepfert to upanje pokopal že v samem začetku. Pokazal se je začetnika, ki že dolgo ne bo mogel uspevati pri mojstrih kakor je naš Punčec. Še bolj pa so bili razočarani številni Nemci, ki so tekmam prisostvovali. Punčee : Gepfert <1:8, 6:1, 6:0. V prvem setu je Nemec dobro pričel. Toda Punčec je kmalu prešel v vodstvo, kjer je spoznal svojega nasprotnika. V drugem in tretjem setu pa se je Punčec igral z njim kakor mačka z miško in ga brez vsakršnih težav premagal. Henkel : Mitič 6:0, 0:4, 4:6, 6:4. V drugem srečanju sta nastopila naš mladi reprezentant Mitič in nemški prvak Henkel, ki je v Jugoslaviji dobro znan teniški igralec. Mitič ja sicer nudil hud odpor, vendar pa ni mogel doseči kakšnega uspeha proti spretnemu igralcu, ki odlično obvlada teniško tehniko. Zlasti v zadnjem setu je Mitič pokazal precej sposobnosti. V tem setu je Mitič pokazal skoraj enakovredno igro. Vrhovni sodnik je bil g. Dembič iz Zagreba. Obe borbi pa je sodil dr. Krnič. Jutri popoldne se tekmovanje nadaljuje z igro v dvoje. Za Jugoslavijo sta napovedana Punčec in Kukuljevič, za Nemčijo pa Henkel in Menzl. rKino Kode/fevo tet. 4i-641 Danes ob pol 9. uri dva velefilma KRALJ KRALJEV (Življenje in trpljenje Kristusovo). Kraljeviž In beraž Jugoslavija—Nemčija—Romunija Včeraj opoldne je odpotovala v Celovec jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca, ki se bo prvič srečala z Nemčijo na tem polju. Jasno je, da Nemčija ni postavila svojega najboljšega moštva, ampak nekdanje avstrij&ke reprezentativce, katerih se nikakor nc sme zapostavljati. Tudi Romunija bo 6 svojim prvim moštvom, ki «c ga še dobro spominjamo s vsakoletnih balkanskih iger, trd oreh jugoslovanskemu moštvu. Jugoslavija je poslala v Celovec svoje najboljše moštvo, v katerem je tudi veliko število slovenskih zastopnikov, To bo poleg balkanskih iger ena največjih preizkušenj našega moštva v tem letu. Tekmovanje se prične danes popoldne in se bo nadaljevalo jutri. Točke se bodo š?ele na štiri načine in sicer, tro-boj Jugoslavija—Nemčija—Romunija, Jugoslavija— Nemčija, Jugoslavija—Romunija in Nemčija—Romunija. Že samo iz tega sledi, da bodo borbe vrhunske. Naše moštvo bodo zastopali na 100 m: Stevanovič in Kling, ista dva tudi na 200 m, na 400 m Despot, Pleteršek oziroma Markovič, na 800 m oba Slovenca Goršek in Nabernik kot tudi na 1500 m: Goršek, Košir, na 5000 m Kotnik, Hor-nik, na 110 m Zapreke Erlich, Pleteršek ali Jur-kovič, v štafeti 4 X 400 m Kling, Stevanovič, Ra-čič in Radonič, in štafeti 4 X 400 m Pleteršek, Skušek, Despot, Klinar. V skokih pa postava izgleda takole: daljava Lenart in Lazarcvič, višina Martini in Bratovž, troskok Mikič, Vučevič, palica Lenart Ivanuš. In meta deska: Vučevič, Curčič, krogla? Vučevič, Kovačevič, kopje: Markušič, Jan-drlič, kladivo: Ing. Stepinšek, Goič. Ena najzanimivejših točk bo prav gotovo tek na 5000 m, kjer se bosta zopet sešla Jugoslovan Kotnik Jože in Romun Dino Kristea, ki jih dobro poznamo iz zadnjih balkanskih iger. Vsekakor pa je, da bo do zadnjega trenutka hud. Naši reprezentanci pa želimo, da bi dobro zastopala Jugoslovanski šport. V. zimske olimpijske igre Takoi, ko se je osnoval organizacijski odbor za prihodnjo zimsko olimpijado, kar se je zgodilo dne 1. julija, so Nemci oficijelno povabili vse narode k sodelovanju. Že čez nekaj dni je dospelo iz Norveške obvestilo, da se bo dežela zimskega športa udeležila zimske olimprjade, kar je samo ob sebi razumljivo. Skoraj istočasno so prijavile svojo udeležbo Letonska. Italija, Madžarska, Liechten-steln in Belgija. Dalje se je oficijelno zvedelo, da se bosta tudi USA in Kanada udeležili teh zimskih iger in «icer z močnim moštvom. Za prenočišče je potrebnih 13.000 postelj. Te preskrbeti je ena izmed najtežjih nalog v pripravah za prihodnje zimske igre, vendar nameravajo Nemci rešiti etvar na isti način kakor pri zadnjih zimskih igrah, ki eo izpadle v vsakem pogledu nad vse zadovoljivo. Tudi točen program iger so že sestavili Nemci ter ga predložili v odobritev pristojnim mednarodnim zvezam. Prihodnje zimske igre bodo v času od 2.—11. februarja 1940. Kdo je vrgel kladivo nad 55 m Nizozemski atlet Houtzager je šestnajsti atlet na svetu, ki je vrgel kladivo izredno daleč, namreč nad 55 m. Doslej »o prekoračili to daljavo: sedem Nemcev, šest Amerikancev, en Irec in en Čeh. Pa ii oglejmo še junake, ki so porinili kladivo nad 55 m daleč: 60,57 0'Callaghan (Trika) 1937, 59,07 O. Lutz (Nemčija) 1939. 59,00 Blask (Nemčija) 1938, 59,24 Heln (Nemčija) 1938, 57,77 P. Ryan (USA) 1913, 57,13 Mc. Mc. Grath (USA) 1911, 57,10 Storch (Nemčija) 1939, 56,87 Mayer (Nemčija) 1938 56,70 W. Lutz (Nemčija) 1938, ; 16,17 Folwartsny (USA) 1938, Sj.SI Greulich (Nemčija) 1938, 55,75 Knotek (Češka) 1936, 55,51 Houfzager (Holandska) 1939 55,47 Lynch (USA) 1938, 55,36 Dreyer (USA) 1936, 55,16 Mc. Laughry (USA) 1939. Velike konjske dirke v Cvenu Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 13. in na praznik, dne 15. avgusta t 1. na dirkališču Cven pri Ljutomeru velike konjske dirke z naslednjim programom: avgusta: Dirka zadruge za vzrejo žrebet, Dirka g. ministra Franca Snoja, Dirka okrajnega kmetijskega odbora Lj»- Brugi heat, Dirka dravske banovine, Galopska oficirska dirka (Čakovac), Tretji heat, Kmetska galopska dirka Belgrad, Spominska dirka Marka Slaviča. >. avgusta: Dirka Ljutomer, Dirka centrale jugoslov. kasaških društev. Dirka občin ljutomerskega okraja. Drugi heat, Jugoslovanski kasaški derby, Dirka »Cven«, Tretji heat, Dvovprežna amaterska vožnja (Joiko 13, 1. ' 3. toraer, 4. 5. 6. 7. 8 9 15 10. 11. 12. 13. 14 15 16. 17. Rajha). Razglas licitacije za dobavo in tiskanje kartonov Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/III.nadstr. 14. avgusta (ponedeljek) 1939 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo, ozir. tudi tiskanje 1,500.000 kartonov za matične liste Centralne kartoteke Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pravilno kolkovane ponudbe po odredbi T. ŠL 25 Taksne tariie Zakona o taksah, se morajo oddati v zaprti in zapečateni kuverti ali poslati po poŠti Osredn.emu uradu za zavarovanje delavcev (soba 305) najkasneje do 11. ure za licitacijo odrejenega dne ter na zadnji strani kuverte napisati: »Ponuda na br. 32.470/39 za dobavu kartica«. Varščina v znesku 10% preračunane ponudene najvišje alternativne vsot« za domače ozir. 20% «« tuje, naj se položi ali pošlje po pošU blagajni Osrednjega i™" £ "T"ro7"nf* klavcev (soba 420) najkasneje do 10. ure za licitacijo odrejenega dne. »Splošne pogoje licitacije«, »Tehnične pogoje« in obrazec »Ponudbe« ter obra- nri ?ntr.M|,dnbf 'ntere"nt«e »rezplaOlO pri Upraviteljstvu pomožnih uradov Osrednjega urad« za zavarovanj« de j*T ("oba 305> T,ak delavnik med uradnimi urami (8—13). Stev., 32.470-1939, 25. julifa 1939. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Mednarodni kongres Kristusa Kralja Polnočnice v ljubljanskih cerkvah V ljubljanskih cerkvah bodo v noči od sobote na nedeljo polnočnice, h katerim so vsi verniki lepo vabljeni. V stolnici bo imel sluibo božjo belgrajski nuncij nadškof m»*r. Felice. V inpni cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri oo. frančiškanih) bo maševal škof iz Egipta msgr. Nutti. V iupni cerkvi sv. Jakoba bo maševal duhrovni- ški škof msgr. Carevič. V iupni cerkvi v Trnovem škof, ki bo maševal, še ni določen. V iupni cerkvi sv. Petra bo maševal krški škof msgr. dr. Srehrnii. V cerkvi sv. Joiefa bo maševal subotiški škof msgr. Budanovič. V cerkvi Srca Jezusovega bo maševal senjski škof msgr. Burič. V uršulinski cerkvi bo maševal lavantinski škof msgr. dr. Tomaiič. V iupni cerkvi sv. Druiine v Mostah ho maševal belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič. V karmeličanski cerkvi na Seln bo maševal be- neški patriarh kardinal-nadškof Piazza. V iupni cerkvi v Spodnji Šiški bo maševai mo- starski škof msgr. Mišič. V iupni cerkvi na Viču bo maševal nadškof msgr. Aragone iz Uruguaja. V kapelici Zavetišča sv. Joiefa bo maševal trža- ški škof msgr. Santin. Na Rakovniku bo maševal škof msgr. Ceng. Važna opozorila za nocojšnjo igro na Stadionu Sedeži in stojišča za igro! Sedeži so samo na južni strani stadiona na betoniranih terasah! — Vsak naj gre na blok, ki je označen na knjižici! K sedežem pridete le skozi vhode št. 1, 2 in 3. Vhod št. 3 bo točno ob pol osmih za sedeže zaprt. — Stojišča so na severnih terasah in na nabrežini ob Tyr-ševi cesti. — Na stojišča pridete le skozi vhode št. 4, 6 in 7. — Srednji vhod št. 5 je samo za igralce. Reditelji! Vzdržujte najstrožji red! Ker je 31.000 stojišč prodanih, prosimo vse udeležence, da se zbero predvsem na severnih terasah in da slede navodilom rediteljev! Držite se strogo gornjih navodil, sicer z nepravilnim obnašanjem lahko igro preprečite! K igri imajo seveda vstop tako ženske kot moški, le majhnih otrok ne pripeljite s seboj! Po pol osmi uri ni vhoda! Vstopnice za igro o »Kraljestvu božjem« na Stadionu so vse razprodane. Kdor hi igro rad videl, gre lahko danes k generalki po končani mladinski prireditvi ob pol desetih — brezplačno! Prispevki za kongres Zbrane prispevke pošljite takoj danes, v soboto, po poštni položnici na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Štev. ček. rač. 11.711. Neprodane bone vrnite! Denar za kongresne knjižice pošljite po možnosti že danes, v soboto 29. t. m. v vsakem primeru pa takoj, ko zaključite prodajo kongresnih knjižic. Denar pošljite po poštni po-ložniri na gornji naslov in na zadnjo stran poloi-nire točno napišite, za koliko knjiiir po 8 din in za koliko knjiiir po 5 din je denar. Preostale knjižice nam morate vrniti, sicer bomo terjali odgovarjajočo vsoto denarja. r© boste danes ali jutri, v nedeljo, prišli v Ljubljano, lahko prinesete s seboj tudi denar in ga oddaste v glavni kongresni pisarni, Tyrševa cesta 29-1. Pripravite pa v naprej potrdilo v dvojniku, da vam odbor lahko hitro potrdi prejem denarja za toliko in toliko, ter takih in takih knjižic in znakov. Neprodane knjižice morate vrniti! — Finančni odbor za KKK. Tam, kjer so Vam kongresne knjižice po 8 din ostale, nam jih nemudoma vrnite, ker nam jih zmanjkuje! četrtinska voznina Četrtinska voznina za povratek je f odlokom Generalnega ravnateljstva driavnih železnic v Belgradu št. 68.306 i dne 27. julija 1939 dovoljena i • od 29. julija. Kongresne knjižice kakor tndi legitimacije za inozemce dobite tudi v menjalnici Franc Ra-movž, Miklošičeva cesta 17. Reditelji pozor! Vsi, ki nimajo posebnega dovoljenja od kongresnega odbora za prodajo razglednic in podobic, nimajo pravice prodajati kakršnekoli razglednice ne na stadionu in ne okoli stadiona. — Razglednice bodo vsakemu odvzete! — Reditelji pozor! Izločite vsakogar, kdor nima dovoljenja od kongresnega odbora! Finančni odbor za KKK. Prenočišča Skupna prenočišča na slami so sledeča: za dečke na klasični gimnaziji, Tomano-va ulica; za deklice na Liceju, Bleiweisova cesta; za ženske iz ljubljanske škofije v ljudski šoli za Bežigradom (tik Stadiona); za moške iz ljubljanske škofije na realki, Vegova ulica; za ženske iz mariborske in drugih škofij Jugoslavije v realni gimnaziji na Poljanski cesti; za moške iz mariborske in ostalih jugoslovanskih škofij na Grabnu, Cojzova cesta. Stanovanje pri privatnikih in v zavodih Nakaznice za stanovanja pri privatnikih izdaja stanovanjski odsek, ki ima prostore v Vzajemni zavarovalnici na Masarykovi cesti. Stanovanjski odsek za kongres Kristusa Kralja ima svojo pisarno v palači Vzajemne zavarovalnice na Masary-kovi cesti. Telefon št. 45-67. V vseh stanovanjskih zadevah naj se udeleženci kongresa obračajo le na stanovanjski odsek. Zbirališča za nedeljski sprevod »Kršč. ien. društvo« vabi svoje članice, da se udeleže sprevoda v nedeljo 30. julija v Čim večjem številu. Zbirališče oh tričetrt na 2, desni pločnik Resljeve ceste v smeri proti Zmajskemu mostu. — Odbor. Kongregarija za gospe pri sv. Joiefu se zbere za nedeljski sprevod ob pol 2 popoldne na Sv. Petra nasipu ob svojem praporu. Pridite vse članice, da manifestiramo za Kristusa — našega Kralja! Savičarke! V nedeljo 30. t. m. se udeležimo tudi me sprevoda. Zberemo se ob pol 2 popoldne na Resljevi cesti, na desnem pločniku v bližini kolodvora. Pridite vse! — Odbor. Dijaki kongreganisti! Udeležite se jutri popoldne vsi slovesnega sprevoda. Zberite se ob iri četrt na dve blizu mostu sv. Petra ob Polla-kovih hišah na začetku Flignerjeve ulice. Čim več naj vas bo v kongregacijskem kroju (modre ali vsaj temne dolge hlače, bela srajca, modra kravata). Danes ob 2 lahko še dobite kravate in pasove v sobi kongregacije Zgodnje Danice v Vzajemni zavarovalnici (dvorišče) tudi tisti kongrega-nisti, ki niste člani te kongregacije. Dijakinje kongreganislinje se zbero za jutrišnji sprevod na Sv. Petra nasipu blizu Zmajskega mostu ob tri četrt na 2. Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se ob zaključku kongresa Kristusa Kralja v čim večjem številu udeležijo slovesnega obhoda, ki bo jutri, v nedeljo 30. t m., ob 2 popoldne; zbrati pa se moramo četrt ure prej. Zbirališče bo na Resljevi cesti, desni pločnik v smeri proti Zmajskemu mostu. Na zbirališču bo tabla z napisom naSega društva. — Odbor. Člani in članice Vincencijevih in Elizahetinih konferenc se zberejo za slavnostni sprevod v nedeljo ob pol 2 na Resljevi cesti pri železniških hišah (ne pri učiteljski šoli); tablica: Karitativ-na zveza. Vsa v Karitativni i*ezi včlanjena društva se zberejo za slavnostni sprevod v nedeljo ob pol 2 na Resljevi cesti pri zelezniških hišah: tablica: Karitativna zveza. ' Vse narodne noše se zberejo k manifestacij-skemu sprevodu od pol 2—2 na Poljanskem nasipu, to je od Zmajskega do Šenipetrskega mostu, z glavo pri Jugoslovanski tiskarni. Urede se tako. da tvori 1. skupino Ljuhljana-okolica, 2. skupino Gorenjska. 3. skupino Notranjska, 4. skupino Dolenjska. Prinesite s seboj cvetje. Narodne noše, ki ne bi bile dostojne in pristne, se ne bodo pustile v sprevod Članom Kmečke zveze Pozivamo vse člane Kmečke zveze, da se v čim večjem številu udeležijo sprevoda, ki bo ob priliki kongresa Kristusa Kralja v nedeljo 30 julija ob 2 popoldne. Kmečka zveza bo šla v sprevodu z društveno zastavo in s prapori Mladinskih kmečkih zvez. Zbirališče je ob pol 2 popoldne na Resljevi cesti, blizu učiteljišča. Na zbirališču bo velika napisna tabla, okoli katere se zberite. — Glavni odbor. Pevska zveza. Gg. pevovodje in organiste vabim, da se udeleže sprevoda v nedeljo popoldne ob 2. Zbero naj se v Čopovi ulici (v bližini učiteljišča). — Predsednik. Igra o kraljestvu božjem Vsem sodelujočim! Prišel je n a š dan. Kakršnega koli bo Božja previdnost dala, ga bomo preživeli v veselju in navdušenju. Naj bo lepo ali deževno, vroče ali hladno, nas ne bo oviralo, da ne bi igrali tako, kakor zahteva čast Kristusa Kralja, čast našega naroda in naš lastni ponos. Iz srca pozdravljam vse, ki prihajate to jutro v slovensko prestolno mesto, da sodelujete v veličastni igri. Kakor strumna vojska ste, ki pusti delo in udobje, kadar jo kliče skupno dolžnost nasproti domovini. V tej disriplini in gorečnosti vzdržite ne le pri glavni vaji, temveč zlasti tudi pri predstavil Na svidenje ob pol desetih na Stadionu 1 Vrhovni režiser. Navodila za današnjo glavno vajo 1. Glavna vaja se prične takoj po mladinski pobožnosti, t. j. okoli pol desetih dopoldne. Čim prej bomo začeli, tem prej bo vaja končana. Računajte pa, da bo vaja trajala najmanj tri ure. 2. čim bo vrhovni režiser dal znak za vajo, mora zavladati v Stadionu popoln mir. Igralci in reditelji naj brez posebnega poziva takoj odstranijo iz Stadiona vsakogar, kdor bi se tam glasno razgovarjal ali po Stadionu izprehajal. Četrtkova večerna vaja je pokazala, da razni radovedneži z brezobzirnim klepetanjem vajo silno motijo. 3. Za začetek vaje se zberejo v Stadionu vsi sodelujoči, da dobijo vsa podrobna obvestila za potek vaje. Zbirališča v Stadionu so sledeča: a) Vsi solisti na svojih igralskih mestih; b) Zbor vernih med odrom za angele in velikim jamborom; c) Zbor posvetnih okoli odra igralrev naglavnih grehov: č) Zbor angelov na svojem odru; d) Zbor pomagačev pri treh glavnih vhodih na Stadionu; e) Pomožni govorni zbor v godbenem paviljonu; f) Zbor nove krščanske mladine za nabrežnimi terasami na že določenih mestih; g) Godba in pomožni pevski zbor na tekališču nasproti godbe-nemu paviljonu; h) Pomožni režiserji, voditelji skupin in scenski reditelji pri svojih skupinah: i) Vsi še nedodeljeni stalni ljubljanski reditelji na tekališču pred godbenim paviljonom; j) Vse tehnično osebje na svojih mestih. 4. Vsi pomožni režiserji, voditelji skupin in scenski reditelji naj pred začetkom vaje javijo vrhovnem režiserju število navzočnih. H. Ker je po Stadionu razvrščenih več mikrofonov, je zlasti v njih bližini potrebna popolna tišina. 6. Takoj po mladinski pobožnosti bo treba izvršiti v Stadionu nekatera tehnična dela. Glede teh se pozivom vrhovnega režiserja hitro odzivajte. 7. Vsako premikanje skupin in zborov (zlasti vaja za dohod zborov) naj se izvrši s hitrim korakom, sicer se bo vaja brez potrebe zavlekla. Torej ob pol desetih vsi igralci in vse igralke na Stadionu! egujejo kožo in posebno dobro vplivajo na lepoto Vaše nežne polti: ELI DA MILA Koncert slovenske nabožne pesmi Na tevti Izložba tvrdk« May«r na Marijin« trguj na d«ani izložba tvrdk. Klala v Wolf«vi ulici Ob priliki mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, je priredilo glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom Srečka Koporca in s sodelovanjem orglavca p. Rančigaja cerkven konrert, na katerem se je predstavila slovenska cerkvena glasbena tvornost z različnih strani in v različnih razvojnih premenah. Spored je sestojal iz dolge vrste nabožnih pesmi raznih starejših in mlajših domačih skladateljev in je primerno osvetlil zelo razgibano in bogato domaČo cerkveno glasbeno produkcijo, vsaj toliko, kolikor je v tako majhnem obsegu to sploh mogoče. Izbrane skladbe so bile stilno zelo pisane in neurejene, a je z druge strani prav ta raznolikost poživila celoten vtis. — Druga za drugo so si sledile zborne pesmi: Premrlova himnična in trdno zgrajena pesem »Kristus Kralj«, Kiniovčeva polifono zasnovana in živo dočutena »Ti Kralj si, Jezus«, llladnikova klasicistična, pa romantično zamišljena »Je mrak končan«, Sattnerjeva bolj barvna in na široko razpredena »Pred obhajilom«, Foersterjeva melodično izrazita in lepo obokana »Knezi rajski«, Riharjeva karakteristična in toplo občutena, pa v narodno bit posegajoča »Sveti Križ«. Nadalje je sledila Kasteličeva lepo doživeta, preprosta in izrazita pesem »Ave, presvitla Marija«, ki ji je dal pri- — Pri sončenju uporabljajte Tschamha Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREG0RIČ, Ljubljana, Prešernova 5. merno, nekoliko arhaizirano večglasno obleko Hubad; za njo je prišla na spored iz izredne ustvarjalne sile rojena zborna pesem Jakoba Gal-lusa-Petelina »Viri saneti«, ki ima v svoji tonsko nasičeni dvozbornosti in izmenjaje homofono-po-lifoni strukturi značilne poteze stare benečanske šole. Sledila je še Dolinarjeva v toplih barvah prelivajoča se in izrazno vztrajno napeta pesem »Luč življenja«, nadalje Premrlov umirjeni in gradbeno pretehtani »Offertorium« (Premrl ima še izrazitejša dela) ter Koporčev akordično nasičeni, jasno dočuteni ter rahlo arhaizirani zbor »In nomine .lesu«. — Ta pesemski spored je bi! poživljen s tremi orgelskimi skladbami različnega značaja. Dočim je Premrlova »Predigra« rojena iz umirjenega, čeprav vnetega tonskega doživetja, je Kimovčev »Sine fine« klen tonski odsev živega in pristnega glasbenega navdiha, posebno uspešen v osnovnem motivu in njega jasni arhitektonski izpeljavi; Koporčev »Prolog« pa je arhitektonsko bolj razložen, močan v samonikli motiviki, ki se v živih kontrastih veže v celoto. Zbor je bil v izvedbi dosleden in jasen. Sorazmerno je bil vlit in zvočno odtehtan, pa obenem toliko discipliniran, da je enotno sledil diri-gentovi volji, ki je skušala izoblikovati skladbam čim pristnejše obraze, pa se pogtabljala pri tem zlasti v lepote dinamičnih svojstev. Manj trdna je bila zvočna podoba še od pričetka, dočim se je postopoma jasnila in dvigala pozneje h koncu. V kolikor je barva celotnega zvoka še pogrešala nekoliko na blesku, je z druge strani dopolnila vtis poglobljenost v religiozno vsebino in je dvignila umetniški izraz. — Profesor Rančigaj je razprl sijaj orgelskih barv ter lepo razvijal podobe posameznih skladb; najbolj je dvignil svojo igro ob koncu, ko je razvil ves svoj smisel za ritem in barvo. Koncert se je vršil v frančiškanski cerkvi ter ga je obiskalo zelo mnogo domačih, pa tudi tujih ljubiteljev cerkvene glasbene umetnosti V. U. Bof/SL oid faž/p dHo in veffa sposobnost' pravilno pomer/en/mi očali od LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA 1 $\o£ute novice Koledar Sobota, 29. julija: Marta, devica; Beatrika, rnučanica. Nedelja, 30. julija; 9. pobinkoltna .nedelja. Abdon. Novi grobovi ■f" V Ljubljani IhvIo danes popoldne pokopali p. Karla šturma, priljubljenega in eplošno spoštovanega ljubljanskega odve4nika Pogreb pojde oh pol 5 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Rajni zapušča soprogo g. Kvgenijo, sina g. Arturja in hčerki gdč. Miri ter g. Anico por. Fajdiga. Naj mu eveti večna luč! Žalujočim našo globoko sožalje! Osebne novice — Odlikovanje slovenskega frančiikana v Ale- ksandriji. V prostorih Jugoslovanskega doma v Aleksandri ji jo na Vidov dan g. poslanik Adje-movič izročil red jugoslovanske krone 5. reda g. p. Kerubinu Begelju, frančiškanu in duhovnemu voditelju naselbine v Aleksandriji. S tem je naša država najlepše ocenila nesebično 7 letno delovanje lega požrtvovalnega duhovnika v tujini. Oblitite 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija | Trnovlna I Obrt I Kmetijstvo I Velika tekstilna razatava I Tujsko-prometna razstava I Gostinstvo I Vinska po-■kuHnJa i Kazstava narodnih vezenin I Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava. I Skautska razstava | Razstava malih ilvalt I Številne specialne razstave I Koncertne In gledališke prireditve I Športne prireditve I Venellčnl park na razstavišču Itd. 5.— t. avgusta festival slovanskih narod, obltajev — Svetogorskim romariem. Ko bo prvi vlak štel do 1000 romarjev, zahtevajo italijanske mejne oblasti, da imej vsak romar pri sebi legitimacijo s fotografijo, da bo tako hitrejii pregled na meji. Prosimo zato vse, ki so nam poslali le po 2 fotografiji, naj nam pošljejo še eno Kdor že ima kakršno kedi legitimacijo 6 sliko ali star potni list, četudi nc več veljaven, mu tretje slike ni treba pošiljati, marveč naj vzame s seboj legitimacijo, ki jo že ima. — Točen vozni red romarskega vlaka bomo objavili v Slovencu in • posebna okrožnico vsem romarjem, kakor hitro ga prejmemo od ravnateljstva drž. železnic v Trstu. — Prijavni rok za drugo romanje, ki bo 26. in 27. avgusta, je do 10. avgust*. Zelo verjetno pa bomo morali prijave že prej zaključiti sodeč po številu teh, ki jih vsak dan prejemamo. — Opozorilo staršem! Na dr. Krekovi višji (učiteljski) gos|Kxlinjski šoli Ljubljana VII. se sprejemajo nove učenke za I. razred do 15. avgusta t. I. — Na istem zavodu se sprejemajo tudi učenke za enolotno gospodinjsko šolo, ki se prične 1. oktobra. Priglasiti 6e je do 15. septembra. Prospekti za obe šoli ee dobe na zavodu._ Ne hodite na počitnice brez okusnih in izdatnih Slamlčcvlh konzerv — Veliko konj«ke in kolesarske dirke na krškem polju bodo dne 6. avgusta ob 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo ee je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovino, kakor tudi iz Zagreba, Karlovra in Dugega sela. _ Proslava sv. Ane v RogaSki Slatini. Tudi letos je banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina proslavilo praznik svoje zaščitnice sv. Ane. kateri je posvečena lična cerkvica, ležeča v gozdičku nad vrelci. Uprava zdravilišča, pod veščim vodstvom svojega ravnatelja g. ban. svetnika Ivana Oračnarja, za to priliko ni štedila s sredstvi; odločila se je. da god svetnice, ki čuva nad zdravilnimi vrelci, iz katerih črpajo mnogi bolniki svoje zdravje, proslavi kar najevečanejše. Ze v torek, na predvečer godu, je bil prirejen v parku pred Hidrotorapijo velik ognjemet, ki je zelo uspel. Posebno posrečena je bila slika zaščitnice, ki je žarela nad nasadi, kakor da bi bila narisana na večerno nebo. Istočasno je zdravilišče razsvetlilo tudi vso svoje zgradbe in je bil pogled na vso to množico luči tudi za najbolj razvajene goste lpp dogodek. Na Anino je bila v cerkvici slovesna služba božja, knieri je prisostvovalo poleg predstavnikov zdravilišča tudi mnogo drugega občinstva. Kot zaključek proslav bo prirejen v soboto zvečer v veliki zdraviliški dvorani tradicionalni »Anin ples«, kjer l>odo prišli na svoj račun tudi vsi tisti, ki ne prihajajo v Rogaško Slatino sauio zaradi zdravilnih vrelcev, ampak zato, ker je postala Rogaška Slatina v zadnjih sezonah resna tekmovalka Bledu po svoji živahnosti in mednarodni družbi. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizku-iena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. _Ogl. rt g. S. br. 30474/35. — Za 4 dnevni romarski avtoiilet v Italijo od fi. do 11. avgusta ( v tehnični izvedbi Tujskopro-metne zveze) še lahko zadostite vsem obveznostim do 31. julija do 9. Izberite si lahko poljubno pot: do Oorice-Trsta (romarski obisk Svete gore) 160 dinarjev; na grob sv. Antona v Padovo, z izletom v zanimive Benetke, 300 din: k Marijini hišici z veličastno baziliko v daljni Loreto, 600 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in oglnd vseh zanimivosti. Potovanje v Gorico skozi Vipavsko dolino. Podrobna pojasnila daje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Čitatelje našega lista opozarjamo na današnji oglas Državne razredne loterije ter jim priporočamo, da ga pazljivo preberejo. — V sedanjih vročih dneh uživajte čini več jogurta. — Pijte jogurt Gorenjske mlekarske zadrugo Naklo. — Posledice neupoštevanja eestnega reda. Iz Vavte vasi nam poročajo: V sredo 26. t. m. popoldne se ie vračal neki K. na kolesu domu v Poljano pri Toplicah. Mot ie vozil pravilno po desni strani. Nasproti mu Je privozll v divjem diru domačin F. G., ki je napačno vozil po levi. Ne daleč od vavtovškega mostu sta trčila skupaj. Sunek Je bil usoden. K. je obležal na cesti nezavesten. Hitro so priskočili ljudje, ga močili in skušali spraviti k zavesti — toda vs*> zaman. Mož ima baje prebito lobanjo in tudi mora imeti hude notranje poškodbe, ker Je bruhal kri. Kopalilkl avto s Toplic, ki je prišel mimo, ga je naložil in odpeljal v kandijsko bolnišnico. Kolo ponesrečenca je pa le malo poškodovano. Nasprotno je F. O. dobil le nekaj prask, kolo pa jo prav močno poškodovano, pa še njegovo ni. Mož l>o Imel tudi z oblastmi opravka, ki ga bodo poučile o voznem redu na cesti. ADRIATICA TIB-RCNIA Informacije; »ITALIA«-Lloyd Triestino Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. — Društvena potovanja: 5.—6. avgusta Trst, Abbazia; 13,—15. avgusta Sušak, Crikvenica, Pli-tvička jezera; 13.—15. avgusta Grossglockner. — Prijave in pojasnila potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. — Se tako vroče sonce ne bo vzelo barve vaši obleki, ako si izberete iz krasnih pisanih barv tobralke, satena ali svile, ki so ravnokar došle pri tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — V Dolenjskih Toplirah Je v nedeljo zvečer, 23. Julija, zasvetila elektrika. Ob tej priliki so bili tudi primerni nagovori in je vladalo prav veselo razpoloženje. — Vavta vas In okoliške vasi pa so še v temi, dasi gre električni vod skozi. Prosimo merodajne Činitelje, da nam gredo tozadevno na roko, ker denar za predpisani prispevek je že pripravljen za Vavlo vas. Obenem pa pozivamo tudi vaške zastopnike okoliških vasi da se zganejo in poskrbe za ta javni napredek! Zdaj bije ugodna ura I — Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo ia svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Gostilna, nt in klet »ZVEZDA" odprla Je tudi mali vrt na dvoriilu z vhodom iz Selenburgove ulice. V maiem vrtu se točijo vsa vina za 2 do 4 din pri litru ceneje. Menu od 10 do 1250. Zajtrk, golaž, vamp) I. dr. od 4—6 Din Prenos koncertne in plesne glasbe iz velikega vrta potom zvočnika. Priporoča se Marijan Silovit — Plezalni tečaj priredi ministrstvo za telesno vzgojo v Kamniških planinah v času od 25. avgusta do 4. septembra in to predvidoma v Češki koči na Ravnah pod Grlntovcem. Stroške za navedeni tečaj nosi ministrstvo. Planinci, člani SPD, ki se zanimajo za ta tečaj, morajo svoje pismene prijave, kolkovane z državnim kolkom, predložiti Glavnemu odl>oru SPD v Ljubljani potom podružnic SPD, pri katerih eo včlanjeni, najkasneje do 5. avgusta t. 1. Vsaki prošnji za sprejem v tečaj, o čemer odloča dokončno ministrstvo za telesno vzgojo naroda, morajo biti priložene sledeče listine: domovinski list, nravstveno spričevalo, krstni list in potrdilo podružnice SPD, da je prosilec član SPD, da je izvežban plezalec In da razpolaga sam s popolno opremo. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda nudi planincem plezalcem, da se v navedenem tečaju izpopolnijo v plezalni tehniki in v reševanju za primer nesreče v planinah. Podrobne informacije dobite v pisarni SPI) v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1 in pri vseh podružnicah SPD. Smrtna žrtev strele Brežice, 2«. julija. Včeraj popoldne okrog pol 4 je strela v domači hiši v Zakotu, občina Brežice, ubila 34 letno Antonijo Medveiek, ženo železničarja in mater dveh mladoletnih otrok. Strela je udarila v hišo po električni napeljavi v kuhinji skozi električno stikalo. Po drugi uri se Je nebo nenadoma pooblačilo in ni obetalo nič dobrega. Kmalu je prihrumela nevihta ln se je močno bliskalo in treskalo. V teku ene ure je treščilo na več krajih v bližini Brežic, vendar drugod brez vsakršne nesreče, Pri Medvešku so bili vsi doma v kuhinji, kakor je pripovedoval mož pokojnice. Žena je sedela blizu vrat, pri katerih je električno stikalo, sam pa je sedel od nje kaka dva metra pri inlzl. Pri nJem sta se igrala osemletna hčerka in dveletni sinček. Nenadoma se je zabllskalo in počilo. Kuhinjo jo napolnila silno močna svetloba, ki je vsem vzela vid. Cez npkaj časa Je mož pogledal in videl, da leži žena na tleh nepremično. Skočil Je k njej in videl, da kaže še znake življenja v sebi. Poklical Je sosede In zdravnika, ki so poskuiall s umetnim dihanjem, vendar Je ni bilo mogoče spraviti k zavesti. Kmalu nato je izdihnila in poklicani zdravnik dr. Peček je mogel ugotoviti samo smrt. Možu in otrokom pa se razen prestanega strahu nI zgodilo nič. Ta nenavadna smrt je globoko pretresla vso okolico, ki sočustvuje z nesrečno družino. Pokojnica je bila dobra gospodinja ter sta se z možem šele pred dobrim letom preselila v Zakot, kjer sta si uredila prijazen domek. Prizadeti družini naše iskreno sožalje 1 Silna vročina v Beli krajini V tednu od 16. do 22. iulija je savladala v Beli krajini vročina, ki se je dvignila visoko nad 30° C in dosegla svoj vitek 22. julija, ko |e pokazal toplomer na Vinjem vrhu v senci 40" C. Tolikšno temperaturo |c dosege! toplomer ob pol 14 popoldan, dobre četrt ure poprej pa 39" C. le <»b 6 zjutraj ie znašala temperatura 24» C. Tega dne jc kazal toplomer skoro 11 ur temperaturo nad 30" C. Absolutni maksimum bi se mogoče za kakšno desetinka sekunde ie dvignil, ako ne bi baš v tem trenutku največje pripeke prišla pod sonce tančica oblakov, ki ga Je za momente zastrla. Vendar je toplota nad 38" C trajala nad dve uri. Tolikšna vročine, kot Je žarela omenjenega dne, ljudje nc pomnijo. V najbolj vročem letu po vojni, leta 1933. ia dosegel maksimum v istem kraju le 38° C, in aicer 12 avgusta. Tudi župnik Ivan Sašalj, ki ie meril temperaturo v Adlešičih nad 30 lat, ja nameril največ 38° C, in sicer 3. avgusta 1925. 22. iulija t 1. ie povprečna dnevna temperatura znašala skoro 30° C. 12 avgusta 1- 1933 pa 28.75" C. Kar so bili naslednji trije dnevi oblačni in deloma deževni, se je ozračje toliko ohladilo, da je bil v sredo, 26. t. m. dnevni maksimum le 13.5° C. Tako je vročina popustila in letos prako 38" C več ne bo prišla. Navedene številke temperature nam pričajo, da ie Bela krajina najbolj vrač predel Slovenije, V suhih, vročih letih namreč doseže povprečna julijska temperatura nad 24° C. Tako je n. pr. leta 1931 srednja julijska temperatura znašala 24.23" C. Pripomniti pa je, da Vlnji vrh, ki stoji na gričku v višini 210 m, ni najbolj vroč kraj v Beli krajini. Prvo mesto v tem pogledu ima menda Preloka ob Kolpi, krer doseže absolutni poletni maksimum baje celo 46" C in na 6oncu 66 stopinj C. Delavski azil v Murski Soboti Pri polletnem zaključku Delavskega azila js izkazano, da je v prvem polletju prenočilo v azilu 1372 oseb. Ta številka jasno kaže, da je bil Delavski azil v Murski Soboti nujno potreben. Delavskega azila se poleg delavcev izseljencev poslužujejo tudi razne ekskurzije, katere v večjih skupinah prihajajo v M. Soboto, ker je edino Delavski azil primeren, da naenkrat prenoči v njem večje število ljudi. Opaža pa se, da mnogi delavci, ki prihajajo iz inozemstva, ie vedna ne vedo, da je Delavski azil v prvi vrsti namenjen njim, ker ti delavci iščejo prenočišča po raznih hotelih In pri zasebnikih. Azil je moderno opremljen in ima ločene spalnice za moške In ženske ter gorko in mrzla kopelj. Vsi, ki so do sedaj prenočevali v azilu, so se zelo laskavo izrazili o redu in čistoči, katera vlada v azilu. Ker je odškodnina za prenočišča malenkostna in ja za vzdrževanje azila potrebna še vsakoletna dotacija, se je občina obvezala, da bo krila iz lastnih sredstev morebitne primanjkljaje. Veliko razumevanje za vzdrževanje azila je pa pokazal prijatelj naših izseljencev g. dr. Oranicki, šef izse-Heniikega odseka pri ministrstvu socialne politike, ki je nakazal že večkrat lepe zneske za vzdrževanje azila. Pa tudi g. ban dr. Natlačen je z lepimi podporami podprl to našo prepatrebno socialno ustanovo. Veliko požrtvovalnost v korist azila je tudi pokazala upraviteljica azila, katera za malenkostno odškodnino vzorno vodi azil, ter je vselej in ob vsakem času vsakomur na razpolago. Ne razumemo pa tega, da 6e še zmeraj najdejo ljudje, ki bi tudi pri takih socialnih ustanovah radi delali dobičke, kakor se je to »liialo na občnem zboru Delavske zadruge. Posredovanje iupana g. dr. Voršiča v stavki pekovskih pomočnikov je uspelo Celja, 28. julija. Stavka pekovskih pomočnikov v Celju traja že teden dni. Huda ja bila borba in ne bi uspela, če se ne bi za ureditev razmerja med pomačniki in mojstri zavzemali predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij, magistratni komisar g. Koren Viljem in dopisnik Delavske zbornice g. Grošelj. Včeraj smo poročali, da je g. županu dr, Voršiču in dopisniku Delavske zbornice g. Grošlju uspelo, da je podpisalo izjavo za kolektivno pogodbo za leto dni s povišico 5% 11 pekovskih maj-strov, ki so pristali tudi na to, da bodo pomočniki plačevali v bodoče mesto din 100 le 70 din za hrano. Precej trdi so ostali drugi mojstri, ki so bili za kolektivno pogodbo brez povišice, majhna skupina mojstrav pa ie načelno odklanjala vsako pogajanje. G. župan je kljub prezaposelnosti sam vzel zadevo v roke in se ponovno obrnil na pekovske mojstie. Rezultat razgovor je bil ugoden, tako, da j* predsednik Združenja g. Mlakar pristal na podpis kolektivne pogodbe brez povišice in z znižanjem plače za hrano od 100 na 70 din tedensko, kakor to predpisuje uredba banske uprave. G. župan je pozval zastopnike stavkujočih ln jim poročal o razgovorih. Stavkujoči so v principu sprejeli ponudbo, vendar bodo še predložili to stavkujo-čira v odobritev. Upati je, da bodo pomočniki to sprejeli in stopili ie danes v delo, tako, da bo stavka verjetno ie drsvi zaključena, kolektivna pogodba pa bo podpiesna pozneje, ker bodo baje mojstri podpisali potrebno izjavo. Kranj Obrtniška tombola in razstava! Obrtniki kranjske okolice in mesta samega so pripravili za letos veliko presenečenje s svojo tombolo, ki Jo prirejajo v prid zgradbi obrtnega doma v Kranju. Kranjske tombole slove ie več let kot prvorazredne, zato bo tudi dne 6. avgusta največja obrtniška tombola v državi, Da pa to vrednost na 140.000 din v dobitkih tudi pokažejo široki javnosti, se danes, v soboto, odpre Javna razstava v kranjski gimnaziji, kjer si jo vlak lahko ogleda In se prepriča o delu obrtniških rok ter oceni Ljubljana, 29. julija Radio Ljubljana Odmerim lestvica zo preračun posebnega prispevku za narodni obrambni fond — Sestavil L. Novak, viljl davčni kontrolor. Cana din 5,— , — Seznam o vplačanem posebnem prispevku za narodni obrambni fond SS" Ta tiskovina služi sa odpremo posebnega prispevka, ki plačuje v gotovini obenem s tadevnlm red. davkom JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Sobota, 29. julija: 12 Vsaka po svoje plošča vam poje (pisan venček brez besed) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 18.20 Vsaka po svoje plošča vam poje (pisan vemiek brez besed) — 14 Napove d\£a vi * Posvetitev nove katoliške cerkve v Som-boru. Te dni je bila v Somboru posvečena nova katoliška cerkev, ki eo jo zgradili iz zapuščine veleposestnika Josipa Koljiča iz Subotice, ki je pred tridesetimi leti daroval za zgradbo cerkve 26 juter zemlje. Zgradba cerkve je veljal« 2 milijona 200.000 din. Dragocen altar za novo cerkev sta darovala posestnik Rajič in njegova že.na. Posvetitve nove cerkve se je udeležilo nad 5000 vernikov, * Varstvene naprave proti povodnji v Samo-horu. Po katastrofalni povodnji, ki je zadela ves samoborski okraj, je poslala banska uprava hi-drotehnične strokovnjake, ki so takoj zaceli s potrebnimi preddeli za regulacijo potoka Gradne, ki teče skozi Samobor, ker se je ugotovilo, da je ravno ta potok eden izmed glavnih vzrokov povodnji. Za regulacijo je savska banska uprava za enkrat dala na razpolago 350.000 din, potrebni naknadni krediti bodo pa še sledili. • Kača jo je pičila. V bolnišnico v Slavonskem Brodu so pripeljali kmetico Marico Markovič iz Gornjega Kakara. Obirala je slive, pri tem pa jo je pičila strupena kača. V par minutah je bila nesrečna žena že nezavestna. Prepeljali so jo v bolnišnico, pa zdravniki nimajo nobenega upanja, da hi ostala pri življenju. * Ogromno število krapov se Je pojavilo pred dnevi v Bosanskem Novem, kjer se reka Una izliva v Savo. Ljudje so opazili ogromne množine mladih krapov, ki neprestano potujejo ob obali, tako da jih otroci love kar z rokami. Ker so krapi lačni, so v Bosanskem Novem uvedli akcijo za krmljenje rib. • Za detektiva se je izdajal. Policija v Va-raždinu Je aretirala 31 letnega Cirila Cerjana iz Maruševca, ki se Je Ljubici Gredičec izdajal za policijskega agenta. Ljubica se je sprehajala z dvema znancema, ko je pristopil k njej Cerjan in ee predstavil kot policijski agont ter pozval vse tri. da mu slede na policijo. Vsem trem pa se Je to zdelo sumljivo in so zahtevali od Cerjana, naj se legitimira. Namesto, da hi pokazal legitimacijo, je Cerjan vse tri udaril in jim ukazal, naj beže. Slučaj je bil naznanjeni policiji, ki je Cerjana kmalu Izsledila in zaprla. » Truplo delavca v koruii. V bližini Cakovca le neki kmet našel v koruzi moško truplo, ki je že začelo razpadati. Pozneje so ugotovili, da je to 28 letni tovarnlšik! delavec Mijo Balič iz Nede-lišča pri Cakovcu. Ker sumijo, da se je zgodil zločin, bo sodna komisija truplo raztelesil«. ♦ Lastnega sina ustrelil. V Dolnji Bukoviei pri Osjeku le Pero RaduloviČ ustrelil lastnega sina Nikolo. Oddal Je nanj šest strelov iz revolverja in ga nato udaril ie s sekiro. Pero je »ivel s svojim sinom Nikolo v stalnem prepiru. Kritičnega dne Je Nikola prišel v očetovo hišo. Oče se je zbal, d« ga na bi ubil, pa Je ustrelil nanj in ga ranil. Sin Je pobegnil na dvorišče, oče pa je tekel za nJim in na dvorišču še petkrat ustrelil n« sin«. Ko ee je sin zgrudil n« ti«. Je oče pograbil sekiro In s njo udaril elna, ki Je takoj Izdihnil. Pri sodni razpravi se Js oče zagovarjal s silobranom, ker se je b«I, da g« ne hi sin ubil, ker mu ja le večkrat grozil. Sodišče Je razpravo preložilo, d« bodo zaslišani ie orožniki, ki »o bili takoj po uboju n« licu masti • Dečku odsekali glavo in noge. V vasi Oti-ffoscu, okr«j fojnički v Bosni, je izginil od doma Aaim, sin posestnika žulim«. Drugi dan so pa naili v gozdu njegovo truplo, ki p« Je bilo brez E1*V» Iti nog Sprva ?0 m!»!!!i, da so deCka Izgrizli psi, «odn« komiaij« pa je ugotovila, da se Je zgodil zločin. p^TlV LIUB114NA D r Varuj svoje zobe Mislile, da fenlca plast za zobmi nlc n« škoduje? Molile se! Ce sepretvori v zobni kamen, razmaja lahko s časom tudi zdrave zobe in pospeši njihovo izpadanje. Uporabljajte zalo vedno Sargov Kalo« doni! Ta izvrstna zobna pasta, z doda« Ikom sulforicin oleata, razkraja polago* ma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči, da bi se zopet napravil. Samo zobje brez zobnega kamna, osta« nejo vedno zdravi in lepil SARGOV Danes teden - Mariborski teden Prostori za letošnjo prireditev se že pripravljajo Misijonska razstava kitajskega škofa Čenga Apostolski prefelct Damjan Čeng iz Cautunjfa, fci je pred dnevi prispel na kongres, je pripekal • seboj veliko kitajskih zanimivosti, ki jih je dal na prošnjo njegovih misijonskih prijateljev razstaviti v risalnici uršulinske gimnazije v Ljubljani (zraven razstave slovenske cerkvene umetnosti). Razstava je izredno bogata in zanimiva. Na njej vidimo 4000 let star kitajski žrtvenik, dragocene porcelanaste izdelke, pretresljive Fotografije iz ki-tajska-japonske vojske itd. Obiskali jo bodo t ulitkom ne le prijatelji misijonov, marveč tudi vsakdo, ki se zanima za kitajsko umetnost in običaje. Gospodje katehetje, ki pripeljete dane« mladino na kongres, pokažite ji tudi to zanimivo misijonsko razstavo. Vstopnine ni, le prostovoljnih darov prosimo za misijon Škofa Čenga v Čautungu. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite e jutra, le na prazen ielodeo en kozarec naravne »Frani-Josef« grenčice. 1 Prihod katoliških časnikarjev. Vsi ljubljanski hoteli so včeraj zjutraj prijavili 203 nove tujce, od teh 123 inozemcev, med temi ie mnogo Poljakov in Belgijcev. Prispeli so na kongres že tudi mnogi katoliški časnikarji. Iz Antwerpna je prispel župnik Edmund Vernimp, urednik »Standarda«. Iz Bratislave je prispel urednik glavnega glasila »Slovaka« Vaclav Melichar. Ze od torka se mudi v Ljubljani urednik olomuškcga »Našinca« g. Dolan-sky. Iz Budimpešte je prispel časnikar dr. Gyula Samogyi. Iz Bregge - Newporta, Belgija, je prispel župnik Hcenraet Vilfrid. Najavljenih je za jutri še mnogo več časnikarjev. 1 Španska komunistična razstava je doživela 2e do sedaj velik uspeh. Obiskovalci še po ogledu razstave prihajajo k blagajni in ponovno darujejo večje vsote. 1 Na justični palači velik kril. Uprava justične palače je postavila na strehi pročelja velik križ, opremljen z električnimi žarnicami. Tudi pročelje je okrašeno in je napeljanih na treh krajih mnogo električnih žarnic. Ljubljana^ .je vsa v državnih zastavah. Mnoge privatne hiše tekmujejo, da okrase pročelja in okna z zelenimi venci. Tvrdka A. Krisper je svojo hišo na vseh krajih in nadstropjih okrasila z zelenjem. 1 Butara kot okrasek kolodvora. Peron glav-hega kolodvora je lepo okrašen. Od enega do drugega konca se vije zelenje. Železni podporni stebri strehe pa so okrašeni s prav čednimi butarami, napravljenimi iz brinovih vej in pobarvanih obla-nic, kakor to delajo na Orlem in drugod v do-brunjski okolici Vodstvo kongresa je naročilo do 300 lepih in velikih butar, ki jih bodo nosili dečki v sprevodu ob prenosu Najsvetejšega iz cerkve sv. Cirila in Metcda na Stadion. 1 V mestni župniji sv. Jakoba bomo praznovali slovesno župnega patrona sv. Jakoba v nedeljo 6. avgusta. — Zaradi kongresa je preloženo praznovanje. 1 Maša bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj. 1 Pridnim učencem ljubljanskih šol je mestna občina ljubljanska ob zaključku šolskega leta poklonila v priznanje pridnosti lepo število knjig. 17 najboljših srednješolcev je dobilo v dar v platnu vezan IV. letnik »Kronike«, najbolj pridni dijaki meščanskih in .sorodnih šol so dobili 15 izvodov v platno vezanega Fr. Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, a 52 učencev osnovnih šol je bilo obdarovanih s knjigami iz zbirko Erjavec-Flere Vsi tako odlikovani učenci ljubljanskih šol so pa poleg knjig dobili tudi mapo s 17 6likami, kakršne so priložene »Kroniki« prejšnjih letnikov. V vsaki knjigi je nalepljen poseben list z napisom, da mestna občina ljubljanska knjigo poklanja temu in temu učencu v priznanje pridnosti ter z lastnoročnim podpisom župana dr. Jura Adlešiča irt datumom. Glavno na item listu jo pa z rdečo barvo tiskan velik ljubljanski grb, ki. ne stoji pa samo z zeleno travo poraslih treh gričih, temveč je trata vsa v cvetju mladosti — zakaj mladina je temelj bodočnosti Ljubljane. Spominski list je odlično delo mestnega arhitekta inž. Borisa Kobeta. 1 Za mestne reveže je podarila tvrdka Al. Kovačič na Miklošičevi cesti 8 kg brusnične marmelade, tvrdka I. Pielick v Lingarjevi ulici pa 01 kg stročjega fižola za priboljšek v kuhinji stare cukrarne. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranih. 1 V Sv. Jakobu oh Savi je žegnanje v nedeljo ln ponedeljek. Avtobus vozi od Mestnega doma ob 15.30, 16.20, 18.20 in 19.30. Povratek ob 19, 21, 23 in 24. 1 Učiteljem-gasiAcem! Kongresni odbor za II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani vljudno sporoča vse tov. gasilce-učitelje, da bi v zadnjih dneh pred kongresom priskočili na pomoč. Potrebujemo več vodij informacijskih pisarn in pri stanovanjskem odseku. Vsi, ki ste voljni sodelovati, se javite z dopisnico ali pa osebno pri kongresnem odboru, Tyrševa c. 29/III. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13,—15. av- fusta 1939 se vrši v Ljubljani gasilski kongres, ripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvišna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-11. 1 Ribji trg je bil včeraj slabo založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Na gorenjem Jadranu je bil včeraj po noči slab lov zaradi burje in mesečine. V Ljubljano ni bilo pripeljano niti 20 kg morskih rib. Zaradi pomanjkanja večje Izbire rib so cene bile razmeroma visoke. Sar-delice so bile po 16 din kg, velike skuše 30, prej 18 din, male skuše 20, prej 16 din, sardoni 16, morski raki 30, osliči 80 din. Drugih morskih rib ni bilo na izbiro. Tudi sladkovodnih rib je bilo malo na prodaj. Ščuke po 16, belice po 10 din. Raki so sedaj po 1 do 8 din komad po velikosti. Ker 6e je Cerkniško jezero popolnoma posušilo, je tam ribji lov prenehal. 1 Huda obsodba dveh loparjev. Kadar so v Ljubljani prireditve velikega obsega, ima ljubljanska policija mnogo posla z nadziranjem raznih žeparjev, ki navadno vsako leto prihajajo na ljubljanski velesejem in druge velike prireditve. Policija že sedaj svari in opozarja ljudi, da naj bodo te dni zelo previdni in naj se varujejo gneče, ki jo žeparji navadno vprizarjajo na umeten način. Na letošnjem junijskem velesejmu je policija prijela in flagranti več žeparjev, ki jim okrožno sodišče sedaj deli primerne kazni. V četrtek je bil obsojen žepar Kudjerski. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja pa ;e včeraj sodil prav premeteno in drzno žeparico Elizabeto Kovač, staro 39 let, doma it Subotice. S svojim pajdašem krojačem Miodra* pom Markovičem je 4. junija prispela v Ljubljano. Oba sta ee pojavila na velesejmu in ee dogo- vorila, kako bosta paznila obiskovalcem žepe. V paviljonu »H« je omenjeni dan Elizabeta Kovačeva okoli Maksa Ježeka napravila umetno gnečo. Vedno ee je okrog njega sukala in se nanj pritiskala. O. Maks je res čutil nekam čuden pritisk na njegov hlačni desni žep, v katerem je imel listnico a 740 din gotovine. Ko je ženska spravila listnico v svoje roke, je naglo izginila in gnječe okoli Ježeka ni bilo več. Takoj nato je Ježek posegel v žep in presenečen opazil, da mu je denar izginil. Svoji ioni Metki je po s|>omlnu opisal dotično žensko, ki je hodila okrog njega. Ga. Metka je bila izvrsten detektiv. Kmalu je izsledila dolično sumljivo žensko v družbi nekega elegantnega gospoda. Na dvojico je ga. Metka opozorila stražnika, ki ju j© pozval, da mu sledita na policijsko stražnico. Pri Miodragu Mar-koviču so našli 7 metuljev. Po daljšem zasliševanju sta oba priznala, da je bil denar ukraden Maksu Ježeku. Ukradla ga je Elizabeta Kovačeva in ga nato dala shraniti Markoviču. Mali kazenski senat je izrekel strožjo sodbo, ker je bila ta tatvina izvršena na sila drzen način. Miodrag Markovič je bil, ker je star kriminalen tip, obsojen na 1 leto in 8 mesece robije, Elizabeta Kovačeva pa na 10 mesecev strogega zapora. 1 1000 ton premoga zdroba in 100 ton premoga orehovea potrebuje ljubljanska mestna elektrarna za svoj obrat, kakor razvidimo iz pravkar objavljenega razpisa za dobavo. 1 Iz Ljubljane izgnani. Iz Ljubljane eo za nedoločen čas izgnani: Tomažin Danica, pristojna v občino Rako pri Krškem, natakar Jože Černi-vec iz Železnikov In mesarski pomočnik Jože Le-skovšek iz St. Ruperta, okraj Laško. Za dobo 3 let je ie Ljubljane izgnan mesarski pomočnik Lojze Gradišek iz Stahovce, občina Kamniška Bistrica. 1 Tihotapstvo saharina. Ljubljanska policija je nekemu tihotapcu zaplenila do 140 škatljic saharina, ki ga je skušal vtihotapiti v mesto. Tihotapca je aretirala in zaslišala. Tihotapci saharina in mani'! skušajo prav sedanje kongresne dneve, ko je policija na vseh krajih zaposlena, izkoristiti priliko in nemoteno skrivaj delati kupčije s saharinom. 1 Tatvine koles. V času od 22. t. m. naprej so bila v Ljubljani ukradena 3 kolesa. V Šelenburgovi ulici izpred Batine trgovine je bilo odpeljano žensko kolo, vredno 1.500 din, last Grete Bizjakove. Lužarju Jožetu je neznan tat ukradel na Podutiški cesti izpred neke gostilne 800 din vredno moško kolo. Izpred Čebelarske zadruge na Tyrševi cesti je bilo Rudolfu Božiču ukradeno 700 din vredno mošVo kolo. Ljubljanski javnosti! Dne 5. in 6. avgusta t. 1. bo v Mariboru velik festival slovenskih narodnih običajev. Festival ima namen vzbuditi čim večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki 60 dokaz naše narodne samobitnosti in pristne domače kulture. S starimi narodnimi običaji, ki nosijo vseskozi slovenski značaj, naj prireditev pokaže svetu avtohtonost našega življa na slovenski zemlji. Zato sodi festival med letošnje najvažnejše vsenarodne prireditve. Podpisana društva vabijo k' tej manifestaciji v60 svoje članstvo in sploh prebivalce mesta Ljubljane, ki se mora zlasti v sedanjih časih zavedati svojega prvenstvenega poslanstva in svoje častne dolžnosti, kjerkoli gre za skupno narodno stvar. Vsem udeležencem fesJivala je dovoljena če-trtinska vožnja na železnici. Ljubljana pripravlja za nedeljo 6. avgusta t. 1. skupen izlet s posebnim vlakom. Prijave za vlak sprejema Zveza za tujski promet. Vse podrobnosti bodo razvidne iz objav v dnevnikih. Zeli ee, da se občinstvo udeleži izleta kolikor mogoče v narodnih nošah. Bran-i-bor; Ceškoslovenska Ohec; Društvo »Bela Krajina ; Društvo prijateljev Slovanskih eoric; Drnšvo • Soča«: Družba sv. Cirila in Metoda; Glasbena Matica; Hubadova župa JPS; Jadranska straža; .Juirosl.-češkosl. li(ta; Jusrosl. ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; JukosI. touring klub; Jutfosl. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana; Jugosl. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana; Jugosl. učiteljsko udru-tenje, sekcija za dravsko banovino; Klub Primork; Kme&ka zveza; Kolo Jugosl. sester; Legija koroikih borcev; Ohrtnifcko društvo Ljnbljana; Pevska zveza; Pevsko društvo .Ljubljanski zvon«; Prosvetna zveza; Slovenska krščanska ženska zveza; Slovenska straža; Slovensko planinsko društvo; Srcska organizacija vojnih dobrovoljeev; Strelsko okrožje Ljubljana; ti. J. N. ?.. B. podružnica Ljubljana; Udruženje rezervnih oficirjev. j»ododbor Ljubljana; Združenje trgov, cev; Zveza fantovskih odsekov; Zveza kulturnih ilru. štev: Zveza obrtnih druStev dravske banovine; Zveza slovenskih obrtnikov; Zveza združenj postilničars.kth obrti; 2eleint6a.rsko glasbeno društvo »Sloga*. Celje c Zastopnike vseh kulturnih in nacionalnih organizacij vabim, da se udeleže sestanka, ki bo drevi ob 6 v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu zaradi organizacije obiska festivala slovenskih narodnih noš v Mariboru. Ker je ta izrazito narodna prireditev važna, pričakujem pol-noštevilno udeležbo. Dr. Alojzij Voršič, predsednik mestne občine. c Cenj. občinstvo obveščamo, da v četrtek ni bilo napovedanega koncerta godbenega društva poštnih nameščencev zaradi koncerta vojaške godbe pred mestnim magistr»tom. Zato bo koncert drevi ob pol 9 v mestnem parku. c t Lukežič Rado. V celjski bolnišnici je umrl 19 letni dijak ostnošolec Lukežič Rado, sin železniškega progovnega nadzornika iz Celja. Pogreb bo dane« ob 5 pof>oldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj v miru počival Svojcem naše iskreno sožalje! c Četrti samarijanskl tečaj okrajnega odbora Rdečega križa v Celju Je bil pred dnevi zaključen. Izpit je opravilo 23 tečajnikov, med temi 18 moških in 10 žensk. V tečaju so predavali o anatomiji, prvi pomoči ln ravnaniu s plinskimi maskami zdravniki gg. dr. Podpečan, dr. Potokar in dr. Kozin. O pomenu in nalogah Rdečega križa in o njegovem ustroju je predavala ga, Zupančičeva. c Otvoritev reljske raistave bo dane« ob 10 dopoldne pred vhodom v mestno šolo. Vso celjsko javnost vabimo, da se ta otvoritve v čim večjem številu udeleži. Takoj po otvoritvi si bodo odličniki ogledali razstavo, nakar bo sledil koncert vojaške godbe na letoviščnem prostoru c Proslave 20 letnice osvobodilnih bojev na Ljubnem ob Savinji ee bodo udeležili tudi člani LKB iz Celja. Oh tej priliki bo na Ljubnem veliko zborovanje Koroških borcev in blagoslovitev spominske plošče na Brnnetovi hiši. c lepiti ta votače motornih vrnil lz območja predstojništva mestne policije v Celju in okrajnega načelstva v Laškem bodo 24. avgusta oh 8 zjutraj pri predstofništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj vložijo prošnje čim prej. c Strašna smrt 17 letnega hlapca. V St. Pavlu pri Preboldu se je dogodila nesreča, ki je zahtevala smrt šele 17 letnega hlapca Oplotnika Ivana, Maribor je sedaj že ves v znamenju priprav za letošnji Mariborski teden. Saj nas loči le,še kratkih sedem dni od pričetka teh velikih prireditev in v tem času je treba izvršiti ogromno delo. Priprave so vidne predvsem na prostoru, na katerem se vsako leto razvija glavni del Mariborskega tedna. Letos bodo obiskovalci prijetno presenečeni, glavna promenadna žila, ob kateri se je zlasti razgibalo vse življenje — Prešernova ulica — je že tlakovana ter bo tudi v primeru dežja brez blata in gladka, dočim se je prej ob slabem vremenu izpremenila vedno v blatno močvirje. Na vrtu Dijaškega doma, na dvorišču Cankarjeve meščanske šole je sedaj že vse živo. Prvi so se pojavili monterji maslnega električnega podjetja, ki so prepregli ves obsežen prostor z elek-trovodi. Napravljen je tudi poseben transformator, ker porabi »Mariborski teden« ogromno elektrike ter bi bilo drugače ostalo omrežje preobremenjeno. Za elektromonterji so se sedaj pojavili tudi drugi delavci, ki pripravljajo veselični prostor in razstavne dvorane v meščanski šoli. Vse razrede Festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru Pripravljalni odbor za prireditev festivala prosi vse občine, da pošljejo zanesljivo najkasneje do torka, dne 1. avgusta na naslov odbora (Maribor, Grad-Putnik) poročilo s podatki, koliko interesentov se je prijavilo za obisk festivala in s katerimi vlaki bodo predvidoma potovali. Ti podatki so pripravljalnemu odboru neobhodno potrebni, da podvzame pravočasno potrebne korake za ojačenje vlakov, odnosno za uvedbo posebnih vlakov. Prva prireditev festivala bo v soboto, dne 5. avgusta ob 17.30, druga prireditev pa v nedeljo, dne 6. avgusta ob 10 dopoldne. Za obiskovalce festivala iz vse Slovenije je odobrena četrtinska vožnja v Maribor na podlagi posebne legitimacije prirediteljev, in sicer za dopotovanje od 4. do 6. avgusta in za povratek od 5. do 7. avgusta. Občine so naprošene, da priporočajo svojim občanom, da v narodnih nošah obiščejo festival. m Planinske sv. maše bodo jutri v nedeljo: Pri Pohorskem dotn^ ob 9, pri Sv. Arehu ob 10, na Sniolniku ob 9, pri Koči pod Kopo ob 11, na Uršlji gori ob 9. V mariborski frančiškanski cerkvi bo sv. maša ob 4.15. m Razstava avtomobilov in motornih koles bo prirejena v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Ker je še nekaj prostorov na razstavišču na razpolago, naj se zainteresirane tvrdke Čimprej obrnejo na upravo MT, Maribor, Trg Svobode — grad, tel. 21-29. m Stavhišče za hišo — prvi dobitek tombole. V nedeljo, dne 6. avgusta, bo v Mariboru na Trgu Svol>ode velika tombola, ki jo priredi Žensko društvo v Mariboru v korist Počitniškega doma Kraljice Marije v Šmartnu na Pohorju. Med srečne dobitnike bo razdeljenih 25 krasnih tombol ter veliko število drugih dobitkov v skupni vrednosti 50.000 din. Zanimiv in privlačen je glavni dobitek: stavbišče v velikosti 550 k v. metrov za družinsko hišo z vrtom v Studencih. m Železnifarska zadruga bo kmalu zidala. V Cafovi ulici so začeli včeraj s podiranjem starega skladišča, ki stoji na prostoru, na katerem ho Nabavljalna zadruga želez, uslužbencev sezidala svojo veliko štirinadstropno trgovsko in stanovanjsko zgradlM). Ko ho stavbišče pripravljeno, bodo takoj začeli s kopanjem temeljev, tako da bo stavba do jeseni pod streho. m Šahovske novice. V nadaljevanju mariborskega šahovskega prvenstva se je odigralo že 15. kolo in sicer s sledečim uspehom: Regoršek je premagal Mišuro, Marvin dr. Krulca. Mohorič Eferla, VidovijS Lukcša sen., Gerželj Nosana. Ba-hič Ketiša, Lukeš jun. Knechtla. Sumeniak Peska, dočim je hil ČertaliČ prost. Izmed prekinjenih partij Je končan tudi dvoboj Vidovič : Pesek z ki služi pri župniku g Sagaju. Ivan ie odšel v grOznioo, da bi jo izpraznil. Pri delu pa so ga omamili strupeni plini, da je omahnil. Prepoljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Naj v miru počival v tej šoli so že izpraznili. Te dni se bodo začele seliti v nje najraznovrstnejše razstave, med katerimi bodo največje in najlepše tekstilna in obrtniška. Pri vseh teh delih je zaposlenih vsako leto po nekaj sto ljudi, ki imajo tako z Mariborskim tednom dobrodošel zaslužek. Na dvorišču meščanske šole pa pripravlja vrtnar g. Jemec spet svoj vrt, s katerim vsako leto preseneča obiskovalce. Nasul je že zemljo za gredice ter posejal travo, da bo v nekaj dneh nastala na tem prostoru zelena travnata preproga. V nizu vseh prireditev, na katerih bo letošnji Mariborski teden tako bogat, pa vzbuja največje zanimanje pač festival slovenskih narodnih običajev. Mariborčani se niti ne bi zavedali pomembnosti te prireditve, če ne bi po. kazala Ljubljana sama, koliko važnost polaga slovenska prestolnica za to revijo slovenske folklore. Prireditev vzbuja povsod toliko zanimanja, da s« napovedujejo celo posebni vlaki. Obisk se bo dvignil še posebno zaradi tega. ker je dovoljena četrtinska vožnja na železnici. Festival se bo vršil na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. zmago Vidoviča. Po 15. kolu je sedaj stanje sledeče: Gerželj 12(1), Mišura 10K, dr. Krulc 10, Mohorič 9(2), Marvin 8(1), Vidovič TA(l), Babič, Regoršek 7, Šumenja k 6. m Neznanega vtopljenca so spoznali. Predvčerajšnjim je »Slovenec« poročal iz Središča, da je Drava tam naplavila truplo nepoznanega vtopljenca, oblečenega samo v kopalnih hlačah. Ugotovilo se je sedaj, da je to 57 letni železničar Andrej Blažič iz Studencev, ki je dne 16. julija vto-nil pri kopanju v Dravi. m Razbojnik Pečovoik ima že svojo tolpo. Poročali smo že, da je sedaj vsa Dravska dolina v strahu pred roparjem Pečovnikom, ki je med tem časom že sestavil večjo tolpo, o čemur priča zadnji napad: Posestnik Franc Zigart s Plešivca na Pohorju je prijavil orožnikom, da ga je napadlo v njegovi hiši kar pet rokovnjačev. Zigart je bil sam doma ter ie pripravljal v kuhinji drva za kurjavo, ko so prišli razboiniki nenadno v hišo. Eden ga jo zgrabil za roke ter vrgel po tleh, ostali pa so z noži v rokah priskočili ter mu pretili, da mu odrežejo glavo, če ne bo tiho. Zigart se je udal ter je izročil razbojnikom vse, kar so zahtevali. Vzeli so mu lovsko puško in pet nabojev, 140 din gotovine, zlat prstan in razne druge malenkosti. Nato so Zigartu zvezali roke na hrbtu, zaklenili hišna vrata ter pobegnili. Domneva se, da je tudi ta napad zagrešil Pečovn^k skupaj s svojim tovarišem Zajcem ter tremi neznanimi poniagači. Razbojniki imajo v pohorskih gozdovih dobrodošla skrivališča. Orožniki pripravljajo velik pogon, da bi to roparsko drhal spravili na varno. m Otroka jim je pustila v občinski pisarni. V Sv. Lovrencu na Dravskem poliu Je prišla v občinsko pisarno 21 letna Marija Novak. Prinesla je s seboj 14 dni starega otroka, katerega je položila v pisarni na mizo ter odšla z besedami: tu ca imate, ker mi no privoščite podpore. Novakova je hotela potem skrivaj čez mejo, v Apačah pa so jo orožniki prijeli ter jo privedli nazaj v Sv. Lovrenc. Zagovarja se, da je otroka pustHa v občinski pisarili zaradi tega, ker ga ne more preživeti. Njen mož je v zaporu, sama pa nima nobenega zaslužka. m Cel tovor desek ukradenih. Posestnik Matej Čas v Sv. Ožboldu ob Dravi Je naložil ob cesti 4 kub. metre borovih desek. pripravljenih za prevoz v tekstilno tovarno Doctor in drug v Mariboru. Ponoči pa je nekdo naložil deske na tovorni avto ter mu jih odpeljal. Življenje apostola gobavcev v filmu Ameriška filmska družba RKO-Radio si je pridobila pravico, da sme v filmu pokazati vsebino knjigo »Pater Damijan«, ki jo je napisal John l'arow. Knjiga opisuje junaško življenje in delovanje flamskega misijonarja Damijana de V e u s t e r med gobavci na otoku M o I o k a j. Tja je šel sveti mož in jo vse življenje prebil med gobavci kot njihov duhovnik, zdravnik. «ičilelj in vse, dokler ni tudi sam zliolel na gobavi bolezni, za katero je med njimi tudi umrl. Omenjeni živ-Ijenjepis je izšel 1. 1933 in je od takrat doživel že 11 izdaj. 700letnica minoritskega samostana v Ptuju združena z vseslovenskim tretjerodniškim kongresom 5., 6. in 7. avgusta Le ie 8 dni. Komaj osem dni nas še loči od prvih dni ju. jilejnih slovesnosti v Ptuju, na katerih se bo poleg organiziranih članov raznih katoliških in prosvetnih društev zbralo tudi vse, kar v teh obmejnih krajih Štajerske katoliško in slovensko misli in čuti. Do sedaj je ie veliko prijavljenih, posebno mladine, kar priča, da bo proslava velikega jubileja zares veličastna. Prijave. Zadnji rok prijav je v torek 1. avgusta. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Neprijavljeni udeleženci ne bodo imeli nikakih ugodnosti. Tudi taborne knjižice in znake bomo razpošiljali samo do 1. avgustal Naročite jih takoj, ker jih pozneje ne boste več mogli dobiti. Kdor jih želi imeti, naj takoj sporoči Pripravljalnemu odboru! Nujno obvestilo za mladinski dan. Vse, ki prirejate skupine za naš mladinski dan 5. avgusta šc enkrat vljudno prosimo, da bi nam sporočili: t. Ali se pripeljete z vlakom, avtom, vozmi ali pridete peš in kdaj? 2. Koliko udeležencev bo štela vaša skupina in kaj bo predstavljala? 3. Koliko od teh računa na kosilo v gostilni? — S temi podatki nam boste delo olajšali, obenem pa dobimo pregled celote in bomo mogli sestaviti spored sprevoda, ki bo ena najlepših točk mladin- I skega dne. Obenem prosimo, da vadite mladino v ljudskem petju, ki bo pri škofovi sv. mati za otroke. Pele se bodo pesmi: »Jezus male. . .«, »Lepa si, lepa«, »Ponižno tukaj pokleknimo«, »O Marija moje želje«, »Je angel Gospodov«. »Najsvetejši Tebe počastiti«« in »V Marijinem vrtcu cveto«. Izkaznica za polovično vožnfo. Kot izkaznica za polovično vožnjo velja taborna knjižica. Opozarjamo udeležence, naj ne jemljejo na postaji nedeljskih kart, temveč polovično vozovnico z rumeno železniško izkaznico. Polovična voznina je cenejša kot nedeljska! Zato si pravočasno preskrbite taborno knjižico, brez katere ne dobite polovične karte. Prihod in odhod vlakov. Vlaki za Ptu) v soboto 5. avg.s Iz Ljubljane 13.40, iz Celja 15.42, iz Dravograda 10.59, iz Maribora 16.21, s Pragerskega 16.56, iz Gornje Radgone 14.59, iz Ljutomera 15.47, iz Ormoža 16.38, iz Murske Sobote 14.55, iz Slov. Konjic 13.01, iz Rogatca 13.33. Vlaki za Ptuj v nedeljo 6. avg.i Iz Ljubljane 5.30, iz Celja 7.39, iz Maribora 5.26 in 8.37, s Pragerskega 6.05 in 8.45, iz Murske Sobote 5.18, iz Gornje Radgone 5 00, iz Ljutomera 5.41, iz Slov. Konjic 5.05, iz Rogatca 4.59, iz Čakovca 6.33. Odhod vlakov iz Ptuja: Proti Mariboru }n Ljubljani preko Pragerskega 17.24 in 20.43. Proti čakovcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni 17.23 in 22.16. Na lingijadi v Stockholmu Začetek Lingijade v olimpijskem stadionu v Stocholmu Stockholm, 24. julija Letos je minulo sto let odkar je umrl Per Henrik Line. ustanovitelj švedske gimnastike. Da bi počastili spomin velikega pratvorca higienskih gimnastičnih sistemov, so organizirali Švedi »Lingijado«, to je gimnastične svečanosti in svetovni gimnastični kongres, ki se vrši te dni v Stockholmu in na katerem sodelujejo delegacije 40 držav. Zlasti številno so zastopane severne države, ki so poslale močna zastopstva na tabor švedske gimnastike. Razen več tisoč švedskih telovadcev in telovadkinj se je zbralo te dni v Stockholu 1000 Nemcev, ki so prišli s posebnim parohrodom pod vodstvom Tschamer und Ostena ter močne delegacije Fincev, Dancev, Norvežanov, Poljakov, Angležev itd. Iz BelgTada v Stockholm Ko nas je minister za telesno vzgojo e. Djuro Cejovič odredil, da zastopamo naše ministrstvo na Lingijadi, smo mu bili dvakrat hvaležni: omogočil nam je udeležbo na nastopih in predavanjih, obenem pa nam je prikrajšal deset dni vročinske muke v Belgradu V Stockholm smo potovali iz Belgrada mimo Ljubliane, Munchena, Berlina, Sassnitza, Tralle-borga in Malmoja. Vročina je občutno popuščala. V Alpah je bilo že hladno, v Berpnu deževno in ko se je preselil naš vlak na otoku Riigenu na posebni parahrod, ki veže Nemčijo s Švedsko, smo stikali po kovčkih in iskali toplejšo obleko. Kraljevina Švedska, ki ima 6,000.000 prebivalcev, se že 120 let ni vojskovala in ni čudno, da napravi vtis dežele blagostanja. Pokrajina je izredno bogata in lepa, vasi in poedine hiše z belim okni delajo vtis lepih, čistih in zdravih prebivališč. V Stockholmu smo danes tretji dan. Na ulicah še nisem srečal berača, niti človeka, ki bi razodeval bedo in revščino. Danes sem obedoval v lokalu, ki sem ga nalašč iskal kot gostilno najnižjih: na mizi je ostajalo piva. sira, masla, rib, krompirja... Vse to je sicer hudo drago, vendar Šved, ki dela, je gospod in zasluži toliko, da zdravo stanuje, se dobro oblači in dobro hrani. Kdor bi hotel stikati po kuhinji in shrambah za nečistočo in nemarnostjo, mislim, da bi iskal to tukaj brez uspeha I V hotelu, kjer stanujemo, so nas presenetili najpreje* z zajtrkom: dobili smo skledo ovsenega močnika in k temu dobro mrzlo mleko; za tem razne vrste trdega, mehkega, navadnega in sladkega kruha, masla, jajc in kave. V srednjih restavracijah plačate za kosilo 2 do 3 krone (krone smo plačali jv> 13.50 din) in jeste najpreje hladne jedi po izbiri, za tem pa toplo. Prvi dan je bilo zanimivo stikati po mizi, kjer so bili lonci kakor na gurmanski razstavi, kmalu pa se človek tega naveliča in išče kaj domačega. Drugo presenečenje smo doživeli v hotelski sobi; na pisalni mizi smo našli poleg priprav za pisan e, telefona in telefonske knjige, le eno knjigo: Sveto pismo. V zihelski skandinavskega športa Letošnjo Lingijado bi lahko označili kot gimnastično olimpijado Skandinavskih držav. Otvoritvena svečanost se je vršila v stadionu, ki je bil zgrajen 1. 1912., ko je bila v Stockholmu peta olimpijada. V stadionski areni so je vršila najpreje povorka poedinih reprezentanc, ki so bile vse deležne prisrčnih jv>zdravov množice 40.000 gledalcev. Ko so se telovadci razvrstili, je stopil pred mikrofon 81 letni švedski kralj Gustav V., ki je s presenetljivo klenim govorom otvoril proslavo v spomin 100letnice Lingove smrti. Na tribuni sino videli znane gimnastične veličine, kakor dr. Diema, ravnatelja mednarodnega olimpijskega instituta, Kundsena, Nadolskega, Thuli-na, dr. Gaulhoferja in druge mednarodno znane gimnastične voditelje. Med zastopniki iz Jugoslavije je bil tudi sivolasi dr. Franjo Bučar, član mednarodnega olimpijskega odbora, ki je pred 40 leti obiskoval Stockholmski institut za švedsko gimnastiko in širil pozneje isto med brati Hrvati. Nastopi, ki so trajali štiri dni, so imeli namen pokazati sisteme in metode švedske gimnastike pri raznih narodih. Na kratko želimo opisati nastop Švedov, najzvestejših čuvarjev Lingovega sistema. Švedi so pokazali najpreje proste vaje, ki imajo trojen namen: negovati smisel za disciplino. oblikovati lejx> držanje telesa in krepiti telo. Glede na pravilno držanje je treba priznati izredno lepe uspehe, ki se razodevajo na prvi pogled na fantih in dekletih, ki telovadijo jx> Lin-govem sistemu. V tem oziru ni odveč trditi, da ima ta sistem še vedno gotovo bodočnost. Orodno telovadbo jx>znajo Švedi le na švedski lestvi, na gredi, na plezalih in skokih preko telovadnega orodja. Zlasti na visoki gredi so pokazali vaje, ki so izredno težke in koristne, ki pa dokazujejo, da so svojo telesno vzgojo obogatili z izkustvi drugih narodov. Nastop nemške olimpijske vrste Izreden uspeh so imeli Nemci, ki so pripeljali sel>oj po 500 izredno izurjenih telovadcev in telovadkinj. Nemci so jiokazali kajpada svoj sistem. ki se razlikuje od švedskega po starem Jahnovem načelu, da mora biti telovadba praktična. Svojo izredno žilavost so pokazali Nemci najpreje z vztrajnim tekom vsega svojega zastopstva. Za tem so pokazali moški težke proste vaje združene z elementi talne telovadbe. Močno navdušenje so izzvali v trenutkih, ko so lejx> enotno izvajali premete, stoje, kolesa in slično. Razen prostih vaj so jx>kazali telovadbo s težkimi 8 m dolgimi hlodi, katere so metali v zrak, jih postavljali kot mlaje in plezali po njih, skakali preko njih in slično. Med tem, ko so moški jx>kazali sistem trde vzgoje, moči in vztrajnosti, so nastopila dekleta z žogami, lažjimi vajami in z narodnimi plesi. Po splošni orodni telovadbi je nastopila nemška olimpijska vrsta na drogu. Vse vaje so izvajali brez pomoči in brez vsake napake, kar je znak izredne sigurnosti. Sestave so bile prepletene z novimi elementi, za katere so še pred leti bili strokovnjaki mišljenja, da jih ne bo mogoče obvladati. V veliki koncertni .dvorani bodo pričela danes strokovna zborovanja, o katerih bomo še poročali. O. Ulaga. Film in gledališče Veliki ameriški dnevnik »New York Herald Tribune« je za svoj krog bralcev razpisal vprašanje, kako obiskujejo gledališče in kino. Prišlo je veliko odgovorov in izkazalo se je, da 97% bralcev jh> trikrat na mesec gre v kino, v gledališče pa jih gre 89%, in sicer samo vsak tretji mesec, ena šestina jih zaide v gledaličše celo vsak mesec po enkrat. Skupno torej bralci tega dnevnika šestkrat bolj obiskujejo kino kot pa gleda- GjOApcrdaK&tvjo Sanacija našega hotelirstva Naša hotelirska industrija je zrasla v veliki meri s krediti. V času gospodarske krize je zaradi manjšega dotoka tujcev prišla v velike težave. Obrestovanje izposojenega kapitala ji je postalo otežkočeno ali pa celo nemogoče. Večje število hotelskih podjetnikov je sploh propadlo, dočim se drugi že vedno nahajajo pod pritiskom velikih bremen in si prizadevajo, da se obdržijo nad vodo. Kljub temu, da se je v zadnjih letih gosj>o-darski položaj izboljšal .kar se pozna tudi v tujskem prometu, je na splošno stanje našega hotelirstva zaradi prevelike zadolžitve, še vedno slabo. Potem ko je država v korist nekaterih vrst dolžnikov izdala že razne ukrepe, so se tudi hotelski podjetniki začeli prizadevati, da bi tudi njim pomagala s kakšnimi izrednimi sredstvi. Sedaj pripravlja z ozirom na iniciativo interesnih organizacij hotelske industrije ministrstvo trgovine in industrije uredbo o sanaciji zadolženih hotelskih podjetij. Po tej uredbi je predvidena ustanovitev j>osehnega fonda, iz katerega bo država zadolženim hotelskim podjetjem dovoljevala posojila z odplačilnim rokom do 25 let in po obrestni meri od 3%. To vprašanje, ki je za razvoj našega turizma velike važnosti, in čigar rešitev forsira stalno državna hotelirska zveza, je predmet stalnega študija v ministrstvu trgovine in industrije oziroma v upravi za turizem, ki je izdelala že več načrtov za rešitev tega vprašanja. Tudi minister trgovine in industrije g. Tomič je v svoji izjavi, ki jo je dal 21. t. m. časnikarjem v Crikvenici, povedal, da je v ministrstvu pripravljen načrt uredbe o sanaciji hotelirstva oziroma o ustanovitvi fonda za gradbo novih objektov v turističnih krajih. Da pa se ta uredba oživotvori, mora nanjo pristati tudi finančni minister, da se zasigurajo finančna sredstva, ki jih uredba za ta fond predvideva. Rešiti bo treba tudi vprašanje, ali naj se iz fonda dajejo posojila le.za gradbo novih hotelskih objektov v turističnih krajih, kot to nekateri predlagajo, ali pa tudi za sanacijo podjetij, ki so se zadolžila v času krize, kot to zahteva državna zveza. Po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« zavzema načrt uredbe kompromisno stališče in sicer, da se bodo iz fonda v prvi vrsti dajala posojila za gradbo novih objektov, le izjemoma pa za saniranje starih zadolženih podjetij. Po tem zadnjem načrtu uredbe, ki je zamenjal prejšnji načrt uredbe o sanaciji, bo fond ustanovljen pri Državni hipotekami banki iz letnih dotacij ministrstva trgovine in industrije, ministrstva financ, ministrstva prometa. Državne hi- potekarne banke in »Putnika«. Fond bo upravljal minister trgovine in industrije sj>orazumno a prometnim in finančnim ministrom. Pri ministrstvu trgovine naj bi se ustanovil posvetovalni odbor, ki bi dajal mnenje glede vseh vprašanj, ki bi spadala v delokrog tega fonda. Posvetovalni odbor bo sestavljen iz zastopnikov ministrstva trgovine, ministrstva financ, ministrstva prometa. Državne hipotekarne banke in »Putnika« ter zastopnika hotelskih podjetnikov, ki ga bo določil minister trgovine. Iz fonda se bodo dajala posojila v prvi vrsti za gradbo tistih objektov, ki bodo zgrajeni po načrtu določenem od uprave za turizem. Rok za posejila bo znašal, kot že omenjeno največ 25 let, obrestna mera pa bo 3%. Posojila bodo dana proti vknjižbi na prvo mesto. Rešitev glede dovolitve posojila bo izdal trgovinski minister v sporazumu s finančnim ter prometnim ministrom. Kdor bo reflektiral na jx>sojilo iz tega fonda bo moral dokazati, da ima zasiguranega najmanj dve tretjini kapitala potrebnega za poj>olno do-vršitev novega hotelskega objekta. Izjemoma bo fond dajal tudi posojila za sanacijo obstoječih podjetij v svrho olajšanja odplačevanja njihovih dolgov denarnim zavodom, napravljenih do 31. decembra 1932, ako njihova zadolžitev ne presega več ko 40% njihove cenilne vrednosti. Ta posojila se bodo izplačevala za račun dolžnikov direktno denarnim zavodom, tako da bo fond v pogledu kritja danega posojila prišel na mesto dotičnega denarnega zavoda. Sprejetje te uredbe je odvisno v prvi vrsti od tega, če se bodo dobila j)otrebna denarna sredstva. Obstoječe hotelirstvo s tako uredbo kot je predvidena jx> tem načrtu, gotovo ne bo zadovoljno, kajti za sanacijo prezadolženih hotelskih podjetij jiomenijo njena določila zelo malo. 2e načrt sam predvideva, da bo fond dajal posojila za sanacijo obstoječih podjetij le izjemoma. Kar pa bi po tej določbi še ostalo kakšne možnosti, jo odpravi druga določba, po kateri bo fond daial posojila le takim podjetjem, ki niso zadolžena nad 40% cenilne vrednosti. Zadolžitev hotelstva bo najbrže v večini slučajev presegala ta odstotek, zato ve-. liko podjetij iz tega razloga ne bo moglo reflek-tirati na sanacijska posojila. Za podjetja, ki pa so zadolžena za 40% vrednosti, ali pa manj, pa pravzaprav sanacija ni niti toliko potrebna. Pa tudi če podjetje niti pri tej sorazmeroma nizki obremenitvi ne prenese več kot 3% obresti, potem jim tudi sanacija ne more pomagati. Producenti in cene sadja Izvoz jabolk v Nemčijo je reguliran na podlagi dogovornih kontigentov. Našemu izvozniku je zajamčen odjem, zasigurana je cena, ki znaša za 100 kg Rm 20 Iranko meja, j>oleg tega pa daje »Prizad« izvozno premijo v višini din 25 za 100 kg, tako, da dobi izvoznik najmanj din 280 Izvoznike je »Prizad« kot smo tudi mi že j>oročali, opozoril, naj s to premijo kalkulirajo, tako, da bo prišla do izraza v korist producentov tudi v odkupnih cenah. Izgleda, da si izvozniki tega opozorila »Prizada«, v smislu katerega naj bi z ozirom na premijo dajali producetitom višje cene, niso vzeli k srcu, ter, da napravijo vse koristi premije in »Prizadove« akcije za izvoz jabolk spraviti le v svoj žep. Kot nam poročajo iz Štajerske, plačujejo izvozniki našim sadjarjem jabolka po din 1.25 za kg, v izjemnih primerih plačajo do din 1.50. Seveda je ta cena v primeri s ceno, ki jo doseže izvoznik mnogo prenizka. Res je, da ima trgovec z nakupom in prodajo svoje stroške, vendar je gotovo, da ti stroški dosežejo 100% cene, ki jo plača producen-tu vkljub temu, če si pri tem kalkulira svoj dobiček. Mnenja sni«, da nikakor ne gre, da bi akcija državnega izvoznega zavoda, ki ima nanem, da služi celotncmu našemu gosjKidarstvu, šla v korist le trgovstvu, torej posredovalcem, dočim, naj bi pro-ducent, ki nosi vse breme dela in ves riziko proizvodnje, odšel pri tem praznih rok. Sadna izvozna kupčija z Nemčijo je danes brez velikega rizika, cene so določene, odjemalci sigurni, plačilo točno, zato nc more biti razloga za kakšen prekomeren dobiček in posebne riziko — premije sadnih izvoznikov. Naj pa ta primer v sadni trgovini opomni sadjarje, da jim je potrebna organizacija, da bodo mogli varovati svoje koristi. Vj>rašanje zadružnega vnovčevanja sadja so naši sadjarji dosedaj že večkrat načeli, žalibog, ne vedno z uspehom. Vendar bo treba to vprašanje imeti vedno pred očmi, če bomo hoteli, da bo producent res imel vse koristi od prodaje svojih produktov ter, da se ne bodo z njegovim delom okoriščali predvsem le drugi. Ljubljanska kreditna banka Upravni svet zavoda je vzel na svoji seji dne 23. m. m. na znanje poročilo ravnateljstva, da so se likvidirale v minulem semestru vse stare vloge do 15.000 din, nadalje 10% na vloge do 50.000 din ter 3% na vloge preko 50.000 din, v skupnem iznosu nad 10,000.000 din, od česar je bilo več kot dve tretjini položeno na nove, nevezane račune. Dalje je upravni svet sklenil likvidirati v drugem semestru t. 1. vsem svojim starim vlagateljem dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija t. 1. Izplačilo se bo vršilo od 1. avgusta do 30. septembra t. 1. ter se po tem terminu nedvignjene obresti prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. Borze Denar Angleški funt 258.- Dne 28. julija. Nemški čeki 14.30 Promet v devizah je na zagrebški borzi znašal 1.82 milij. din, na belgrajski pa 11.11 milij. din. lišče. Gotovo je res, da je to razmerje v prilog kina v manjših mestih, kjer je manj gledališč, še večje, vendar pa tudi ni mogoče tajiti, da ima tudi gledališče močnejši krog obiskovalcev, kot splošno mislimo. Ce še vjx>števamo. da so vstopnico za v gledališče mnogo dražje, moramo pač priti do zaključka, da občinstvo v New Yorku za kino le ni tako hudo navdušeno. borzi pa je znašal tečaji: , 205.90— 209.10 , 116.25— 118.55 , 4379.25—4439.25 . 995.00—1005,— . 231.45— 234.55 . 150.50— 152.-4 . 2341.00—2379.— a 1769.82—787.58 , 747.00— 759,— Promet v efektih na belgrajski 332.000 din. Ljubljana — Uradni London 1 funt Pariz 100 frankov .... Newyork 100 dolarjev . . . Ženeva 100 frankov .... Milan-Trst 100 lir .... . Praga 100 kron ..... Amsterdam 100 gold. ... Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg ..... Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka...... . 14.20— 14.40 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ..,,,,. 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ...... 144.82— 147.12 Newyork 100 dolarjev .... 5457.68—5517.68 Ženeva 100 frankov..... 1238.37—1248.37 Amsterdam 100 gold. .... 291535—2953.35 Bruselj 100 belg...... . 930,— 942.25 Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni....... . 31.15— 31.85 Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni........ . 31.75 denar Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.74125, London 20.7475, Newyork 443.125, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.875, Berlin 177.85, Stockholm 106.90, Oslo 104.275, Kopengahen 92.625, Sofija 540, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.15. Buenos Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 465 —468 v Zagrebu 466.50—469 v Belgradu 467.50—468 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99—100.50, agrarji 61—62, voj. šk. prompmtna 465 do 468. begi. obv. 86.50—87.50, dalm. agr. 83.50 do 84.50, 4% sev. agr. 52-53, 8% Bler. pos. 100 do 101, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. Drž. hip. banke 100 50—101.50, 7% stab. pos. 100—101. — Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 172—175. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 100 (100), agiarji 61.50—62.50, voj. ško. prom. 466.50-469. 6% šum. obv. 81—82.50, dalm. agr. 83.50—84, 4% sev. agr. 59.50—60 50, 8% Bler. pos. 99.50—101, 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 100—iOI. — Delnice: Nar. banka 7350 dne., Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 171—175. Jadr. plovba 320—350. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.75 do 101.25 (101), agrarji 62 25 den., voj. šk. prom. 467.50-468 (468), begi. obv. 87-87.50 (87.50), dalm. agr. 84—84.50 (84), 4% sev. agr. 59.50 den., 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos. 94—94.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 den., 7% stab. posojilo 100.50 den., 6% šum. obv. 82—83 (82.10 do 83.75). — Delnice: Privilegirana agr. banka 210.50 den. drobni. 2itni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca izpremenjena. Promet srednji. Sombot. Oves: bač., srem., slav., novi 122.1» do 125. Ječmen: baranjski spomladanski, 69 kg 185—190. Tend. neizprem. Promet 88 vagonov. • Povečanje delniške glavnice. »Siera«, d. d., « sedežem v Belgradu ki je bila ustanovljena leta 1937., bo povišala svojo delniško glavnico od 1 milijona din na 1.5 milij. din z izdajo 500 kosov novih delnic po 1000 din. Povod za povečanje delniškega kapitala je načrt za razširjenje prometa potom prodaje radio-aparatov proti plačilu na obroke. Brez posebnega obvestila UMRL NAM JE NAŠ DRAGI BRAT, SVAK IN STRIC, GOSPOD DRAGOTIN MARTELANC STAVBENIK POGREB BO V SOBOTO, DNE 29. JULIJA 1939 OB POL PETIH IZ MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNIŠNICE. V LJUBLJANI, DNE 28. JULIJA 1939. DRUŽINI MARTELANC IN SAINA Ni čistejše beline od Radion beline Mali oglasi Zaslužek Takojšen zaslužek Hudi vsakomur L 1 n d 1č, LJubljana, Dalmatinova št. 5. Zglaslte se osebno, ko pridete na kongres I Zastopnike (-ice) «r vseh okrajih Iščemo. Majhna kavcija — velik zaslužek. - »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Prodajalci na Stadionu pozor! - Spominski predmeti, okusni in poceni, se oddajo v prodajo. Poizve" ee pri »Cehostaklo«, Res-IJeva 8. (r) Hotelski sluga Vešč nemščine in zmožen kavcije, dobi stalno mesto. Hotel Štrukel. (b) Hlapca Ea kmečka dela, h konjem, sprejme Martlnec, Ljubljana, Prule 8. (b) Boljša kuharica ea diplomatsko hišo v ženevi, iščem. Ponudbe s Bliko in spričevali na Popovič, Bled, Zeleče št. 3. čevljarske pomočnike Izvežbane v zbitem dolu, Išče čevljarna Gradišar 'Andrej, Križe na Gorenjskem. Vstop takoj brez dopisovanja. (b) Postrežnico dobro kuharico, sprejme dvočlanska družina takoj. Prekmurska ul. B-I. (za bežigrajsko gimnazijo). Izvežbano moč za Šivanje moških Športnih ln usnjatlh kap, sprejmemo za takojšen nastop. Prednost oni z lastnim strojem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj« 12006. Služkinja zdrava, močna, pod 30 let, ki govori Italijansko, dobi stalno službo v Londonu pri majhni družini lta-lo-angleški, katoliški. Inženir Cie Marconi. Prvovrstne reference pogoj. -Pisati Italijansko na: Si-gnora Witt, 6. Pebvvorth Road, Harrovv, Middlesex, England. (b) mm\ Učenko za trgovino s papirjem, sprejmem. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« St. 12146. (v) Dijaki Popolno oskrbo za Šolsko leto 1939-1940 Iščemo za našega 11 letnega sina pri družini profesorja, ki ima 13—15 let starega fanta. - Ponudbo na Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. (D) Otroški koti/ek. Automotor Mali Fiat avto v zelo dobrem stanju. Cena 6500 din. — Na ogled vsak dan od 4 do pol 8. Clzerl, Stari trg 26-11. (f Tritonski Ford In Sestsedežnt Okland, so ugodno proda. Pire, Vod-matskl trg 4, LJubljana. Stanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje s prltlkllnami, oddam v Orlovl ulici 7. (č) Dvosobno stanovanje oddam s 1. avgustom. — Društvena 15, Mosto. <č) Petsobno stanovanje centrum — oddam takoj. Poizvedbe dr. CerneJ — Tavčarjeva 5. (č) SOBE IŠČEJO: Delavec miren ln trezen išče stanovanje z navadno posteljo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1085. IS 7PP9 ■ni i Tn aensa) Za hišni vodovod vam dobavi avtomatsko črpaljko in montira zelo ugodno z garancijo : Ludvik Ileršič, Ljubljana — Rimska cesta 13. Gumbnite, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Ljubljana, FranfUkanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela SLEPEC 9 Detektivska povest 1 »Ne. Zakaj?« »No, eden izmed njih, krepak Človek z zdravo poltjo, žilav in s težkimi brki je bil videti, kakor da i)i bil utegnil biti v zvezi s postavo.« »V zvezi s postavo?« sem dejal v hipnem Strahu. »Oh, no, ne mislim reči, da mora to pomeniti ravno kazensko stran zakona. Dolg, veste. In ti-eti človek je bil videti, kakor da je kakšen zaupnik pokrajinskega upravitelja« Hitro kakor svetloba se mi je vrnil spomin na nekega moža, ki se je ujemal z opisom, kakor ga jo bil gospod Spencer tako neprisiljeno jx>dal — na uradnika iz Scotland Yarda, ki je bil pri preiskavi, na nadzornika Snargrova. A kdo bi mogla hiti druga dva?« »In druga dva?« sem vprašal. Gospod Spencer si je premišljujoč pogladil brado. »No, prvi je bil bolj visok človek z • jastreb-fckimi očmi in precej kratko ostriženimi brki, ki ee jo držal — no, precej podobno vojaku brez uniforme. Mislil sem si, da je moral biti kakšen Kinlochov nekdanji tovariš. In tretji — ni še minilo pol ure, odkar ie odšel — je bil tudi korenjak, toda tri a d ko obrit. V nasprotju z drugima dvema ie ni bilo videti, da bi se mu bila uniforma podala. Mnogo bolj ju bil podoben kakšnemu zdravniku; in ta je bil gotovo kakšen vaš rojak.« Drugih dveh nikakor nisem mogel opredeliti. In mislim, da je samo vznemirjenost zbudila v meni nesposobnost, ki me je včasih nagibala k »klepu, da bi pritegnil gospoda Spencerja v svojo zaupnost Zato sem po nekoliko naglih trenutkov premišljevanja dejal: »Ker vam niso hoteli f>ovedati, zakaj so iskali Kinlocha, bo najliolje. da vam jaz povem —« Gospod Spencer pa je z naglim vzklikom iztegnil roko in me prekinil. »Saj jim ni bilo treba,< je rekel. »Uganil sem to sam po tistem, kar ste mi pripovedovali o Kin-lochovih denarnih okoliščinah — vsem je šlo za denar; zaupnik pokrajinskega upravitelja in stari vojni tovariš, no, ta dva sta bodisi pričakovala od Kinlocha kakšnega posojila ali pa povračila kakšne svoje terjatve; in tisti škotski zdravnik — je bržkone vohljal za kak&nim neplačanim računom, kaj?< Mož ee je zasmejal. Jaz pa sem odkimal. »Mnogo resnejše je. Kinlooh je sicer nedolžen, ampak —« »Oh,« mi je spet segel v besedo, »brez vsake šale —« Umolknil je. da bi poiskal naočnike, ki so mu bili padli na tla. Na vso moč osupnjen sem strmel v tišino. Mož je malo stikal okoli, nato pa je spet sedel, precej rdeč od pri[K>giba. in je nadaljeval, kakor da me ni bil slišal. »Seveda, zaupnik pokrajinskega upravitelja je dejal, da bo že I našel sredstva, da mi bo ob premernein času od-I pri usta. A lahko mi je bilo dokazati mu, da bi I bil kaj malo verjetno ponudil nagrado za podatke, če bi bil imel količkaj slutnje, kje je Kinloch « Tako je torej bilo! Nazadnje sem razumel« Spencer ni hotel vedeti, kajti sicer bi bil moral povedati. Moje spoštovanje do njega se je dvignilo. Bil je prav tako pošten, kakor eem bil jaz neumen. »Pa saj se bodo še vrnili — tisti trije,« sem opomnil. »Oh, nedvomno,< je odvrnil spet veselo, »toda no prej, da prenehamo s tislim oglasom.« Potem pa je, kakor da bi se bil hotel prepričati, da sem ga razumel, dodal zavestno: »Pa sem plačal vnaprej za celo vrsto oglasov. Neumno, morda, kajti oglasi bodo nemara izhajali še precej dolgo potem, ko lioiiio Kinlocha že našli.« * Toda ko so dnevi minevali in ni bilo ničesar slikati o njem, sem že mislil, da smo zvedeli zadnje o Kinlochu. Moji jiogosti obiski v Chancery Lanu so bili zmerom prazni. Spencer pa je bil nespremenljivo !>oln zaupanja. Ko pa sem ga silil k navedbi razlogov, ml ni povedal ničesar drugega kakor tole: »Gospod doktor, denarju nikoli nI treba dolgo beračiti, fte nikoli razen tokrat, naša tvrdka ni brez uspeha oglaševala. Prej ali slej bo prejela odgovor.« Neki dan pozneje me je iznenadil z vprašanjem. »Uosacii doktor, ali se kdaj ozirate nazaj?« Ker ga nisem razumel, sem samo ponovil njegovo vprašanje, na kar mi je pomignll, naj stopim k oknu. »Glejte tamkajle — tistega Človeka, ki pohaja v sivem površniku in črnem polciliudru po pločniku na nasprotni strani.« Ko sem pokukal ven, mi je zadal vprašanje: ?Ste ga že videli kdaj prej?« Nisem se mogel spomniti te čokate osebe. »Oh — tamle — viditel< je dejal Spenrer. Človek na nasprotni strani je namreč ravno fa čas hitro pogledal proti najinemu oknu, in ko naju je opazil, jo je spet mahnil naprej, delajoč se, kakor da se zanima za promet. »Tokrat se jo zaštorkljal,« je zamomljal Spencer. »Kdo pa je?« sem vprašal, kajti vse to mi ni bilo všeč. >Oh, po mojih mislih jo bolje, da ste dobili opomin, da stikajo za vami, gospod doktor. Že ob vaših zadnjih treh obiskih tukaj so ga videli čakati na vas. Ce imate kakšno načrte — tedaj 1k>-dite pozorni.« Po tem dogodku sem nehal hoditi v tisto pisarno in domenila sva se. da mi bo Spencer, če me bo potrel»oval, telefoniral ali pa brzojavil. Kajti če so zaradi Kinlocha stikali za menoj, tedaj je najbolje, da bi po opustitvi mojih obiskov pri tvrdki Selwyn & Smith mislili, da nimamo nobenega upanja več dobiti kakšen odgovor na naše oglase. In res, moje upanje je ta Čas prešlo v brezup. Vendarle se je nazadnje Spemrerjeva zaupnost izkazala za pravilno. Neki dan me je poklical telefon. in kakor hitro sem vzel v roko slušalk®, ml je Se zadoiisl na uho Spoucerjev i{1m: dokler ni videla poleg nje Jožetove Radion bele športne srajce. j *''»mteflUH^Et • "rt- .-•«n»iutw •K*e»www •v-.--- -r ■ - -. - vi. . H . a "'""" .......- ' •- ul................I a Iti I - .-Vaitn^^ Ali je sploh kakšen razloček med belim In belim? Seveda - kajti Radion belina je nekaj prav posebnega. Radion belo perilo se razlikuje od drugega perila, ker je popolnoma čisto. Pri kuhanju v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo, odpravi vso nesnago in perilo postane skoz in skoz čisto. Pri tem se perilo varuje in dobi tisto prekrasno belino - Radion belino. Schichtov Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera ea poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroška 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah in-i drogerljab originalni karton it din. Restavracija hotel Lloyd obvešča cenjene goste, da je z dnem 27. t. m. prešla pod novo vodstvo. Točila so bodo pristna, priznana domača in dalmatinska vina, prvovrsten Marlnkov, Bermet, sveže pivo, poleg izborne ln okusne domače kuhinje. V soboto domača zabava z godbo ter jagnje na ražnju. — Prvovrstna postrežba, udobni prostori, senčnat vrt. Sprejemajo se abonentl. — Cene nizke. Pridite in prepričajte se! — Priporoča se Rezka In Tone Velkavrh. r (66) Ves prestrašen je začel pripovedovati palčkom, kako je videl Kukico in Srakoperja. »Hitro ji moramo pomagati,« so vzklikali. Me-zinček je pri tem kar počepnil. Sklenil je, da se na viteza Srakoperja strašno maščuje. bo izplačanih na dobitkih samo ▼ nastopnem V. razreda 38. kola, katerega Žrebanje se bo vršilo s v BEOGRADU 12., 14., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23. In 24. avgusta 1.1. In v SPLITU 29., 30. In si. avgusta ter 1., 2., 4., 3., 7., 8. In 9. septembra 1.1. V najsrečnejšem slučaju se lahko dobi oa eno srečko Din 3,200.000" V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov, med katerimi bo poleg 3 glavnih premij 2,000.000, 1,000.000 in 500.000 din, večje število do-bitkov po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 din itd. Osebe, ki se udeležujejo loterijske igre, morajo svoje srečke IV. razr. zamenjati za srečke V. razreda vsaj do 7. avgusta 1.1. zaključno. Tisti pa, ki si še niso nabavili srečk, pa bi radi poskusili srečo v tem glavnem žrebanju, lahko kupijo srečke pri pooblaščenih prodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, po doplačilni ceni, in sicer: Ena cela srečka Din 1.000"— Ena polovična srečka Din 500"— Ena četrtinska srečka Din 250"— Izplačevanje dobitkov, za katero Jamči država, se vrši brez vsakih odbitkov. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Prodamo Najugodnejši nakup m o 8 k l b oblek Dudl Presker, 6v. Petra & 14. LJubljana. (1) 4 Pfaffovi šivalni stroji skoraj novi, več koles, otroških vozičkov, blclk-ljev In razn. drugih predmetov, poceni naprodaj prt .Promet«, v Ljubljani, nasproti krlžanske cerkve omara, umivalnik ln atenska ura. Cesta v Rožno dolino 11. (1) Novo kislo zelje v zalogi po najnižji cent. J. Oražem, Moste, Ljubljana. (1) Pisalni stroj novejšega sistema, zajamčeno brezhiben — poceni prodam. — Matellč Josip, Ljubljana, Groharjeva 3. poceni prodam. Vel. Col-1 prijazen, vleče do 500 kg, narska 15-11. (1) komat ln dirca, naprodaj. (Metalia) Gosposvetska Palme yoke naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12176. Novo kislo zelje prvovrstno po brezkonku-renčnt cent dobavlja Ho-man, LJubljana, Sv. Petra cesta SI, tel 35-39. (1) čitaite »Slovenca«! cesta 16 (dvorišče). (j Kupimo Zlato, srebro ln brtljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. (k) Komanda vojnega zrakoplovstva sprejme 1. oktobra 1939 večje število gojencev v zrakoplovno podoficirsko šolo v Novem Sadu in v pomorsko zrakoplovno podoficirsko šolo v Divuljah. Ti gojenci se bodo po končani šoli porabili kot zrakoplovni podčastniki v vojnem zrakoplovstvu. Kandidati morajo izpolniti sledeče pogoje: zo zrakoplovno podollcirsko solo v Novem Sodo: 1. Mora biti podanik kraljevine Jugoslavije. 2. Ne sme biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Za temelj računanja let ee vzame celo koledarsko leto. v katerem se kandidat javlja za sprejem. 3. Imeti mora vsaj 4 razrede ljudske šole in po možnosti poznati kako obrt. 4. Biti mora dobrega obnašanja, ne pred 6odbo, niti sodno kaznovan in popolnoma zaveden v nacionalnem oziru in siguren, t. j. ne sme izražati načel proti ureditvi državne uprave. 5. Ne sme biti oženjen. 6. Imeti mora dovoljenje staršev aH rednikov za vstop v šolo in se zavezati, da bo po končani šoli odslužil trikrat toliko, kot je trajalo njegovo šolanje in da ga bodo lahko porabili za vse službe v zrakoplovstvu, za letenje pa, če bo hotel. 7. Biti mora zdrav in za vojno službo sposoben. Zo pomorsko zrakoplovno podoficirsko Solo v Dlvullah: 1. Biti mora podanik kraljevine Jugoslavije. 2 Ne sme biti mlajši od l(i in ne starejši od 18 let. Za temelj računanja let se vzame celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javlja za sprejem. 3. Imeti mora vsaj 4 razrede ljudske šole in se učiti vsaj 2 leti obrti (za mehanika, ključavničarja ali električarja ali 2 leti obrli v vojno obrtnih šolah). 4. Bili mora dobrega obnašanja, ne pred sodlx> ali sodno kaznovan in popolnoma zaveden v nacionalnem oziru in siguren, t. j. ne sme izražati načel proti ureditvi državne uprave. 5 Ne sme biti oženjen. 6. Imeti mora dovoljenje staršev in rediteljev za vstop v šolo in se zavezati, da bo po končani šoli preslužil v vojnem zrakoplovstvu kot podoficir dva in polkrat toliko kot je trajalo njegovo šolanje. 7. Biti mora zdrav in sposoben za vojno službo. Prošnje za oba natečaja se pdšljejo na Komandantu vazduhoplovne podoticirske škole — Novi Sad — Aerodrom. Prošnje za oba natečaja se morajo narediti do 1. septembra 1939. Prošnje, ki bodo prišle po tem roku ali ne bodo sestavljene točno po tem natečaju, se ne bodo upoštevale. Zaradi tega je treba prošnje takoj narediti, da se v primeru kakih nepopolnosti lahko vrnejo zaradi spopolnitve. Vsa podrobnejša pojasnila za ta natečaja in kaj je treba storiti, se lahko dobe iz natečajev, ki so dostavljeni in se nahajajo na vseh vojnih okrožjih in sreskih načelstvih. Poleg tega se natečaji lahko dobe tudi brezplačno pri zrakoplovni podoficirski šoli v Novem* Sadu, Aerodrom, če se pošlje šoli naslovljena in z 1.50 din frankirana kuverta. Prav tako se natečaji lahko dobe osebno pri Komandi voj. zrakoplovstva v Zemunu. OPOMBA: V prošnjah je treba posebno poudariti, za katero šolo se kandidat javlja. Pomniti, da bodo gojenci iz obeh šol postali zrakoplovni podofirirji voj. zrakoplovstva. Pisarna Štaba vojnega zrakoplovstva — Zemun, V. Di. št. 18.739, 25. julija 1039. Pehtranove rastline za saditev, kupimo, tudi v manjših množinah. — Sever & Komp., LJubljana Srebro, drage kamne in vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (pelača hotela „Slon") Gritzner ali Pfaff že rabljen šivalni stroj -kupim. Ponudbe v upravo iSlov.« pod »Plačnik« št. 12180. (k) Štiristanovanjska vila na šmarski cesti, nasproti šole, naprodaj. (p) Ugodno naprodaj vila z gospodarskim poslopjem, sadnim in zele-njadntm vrtom, velike kleti, prostori za žganjekuho in gostilno. Pripravno tudi za vsako drugo obrt. -Polno dobičkanosno zaradi izselitve v inozemstvo. Franc Zaje, Brejčeva 8, Ljubljana VII. (p) Stavbne parcele v bližini kolodvora 6ent Vld-Vlžmarje. z vodovodom In elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din In več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 68. Če kupite ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno in ku-lantno realitetno pisarno Franjo Prlstavec — Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. Vse informacije so brezplačne. (p) Pohištvo MODROCB otomane, kauče itdj dobite poceni in solidno pri | Ivan Hablč-u tapetnik Kopitarjeva nlica 1 nasproti >Ničmanaozdravljalo priljubljenega cerkvenega kneza, sproti pa so sipale z galerij nanj zastopnice slovenskega ženstva cele šope krasnega cvetja. Ko je papežev legat po ljubeznivih zahvalah in potem, ko je železničarska godba »Sloga« zaigrala papeško in jugoslovansko himno, zavzeli svoje mesto, je velik zl>or 120 mladih dečkov na odru recitiral pozdrav, jurist g. Roger pa je s svojim zvočnim glasom imel slavnostno deklamacijo, v kateri je kardinala pozdravil kot glasnika miru. Pozdrav predsednika kongresa Nato je predsednik kongresa, bivši minister in poslanik v Washingtonu, vseuč. prof. dr. Leonid Pitami,' pozdravil papeškega odposlanca, poudarjajoč, kako je sv. oče po njegovi osebi |>očastil slovenski narod, ko je za svojega zastopnika na veliki mednarodni katoliški prireditvi v Ljubljani imenoval slovanskega kardinala, ki govori naš jezik. Prosil je kardinala, naj sporoči sv. očetu globoko udanost in iskreno hvaležnost slovenskega naroda za to veliko pozornost. Obenem je sporočtl papeževemu od poslancu, da so prvi dnevi kongresa Kristusa Kralja zelo lepo uspeli, in je kardinalu Hlondu vnovič izrekel pozdrav kot velikemu prijatelju našega uaroda. Pomemben nagovor papeževega odposlanca „Sv. Oče neutrudno nadaljuje delo za ohranitev miru" Nato je med dolgotrajnimi aklamacijami stopil na govorniško tribuno papežev odposlanec sam in v francoskem jeziku pozdravil vse navzoče v imenu Njegove Svetosti papeža Pija XII. (Viharne aklamacije.) Predvsem je pozdravi! beneškega patriarha, apostolskega nuncija, oba slovenska škofa in ves ostali episkopat ter zelo prisrčno vse vernike laike, ki jih sveti oče blagoslavlja in hvali. Nato je v poljskem in zatem v nemškem jeziku naglašal, da je kongres Kristusa Kralja praznik miru, čeprav se godijo na svetu velike stvari, na katere je treba mirno in vdano v božjo previdnost čakati, čeprav on ne veruje v vojno. Nato je papežev odposlanec v italijanskem jeziku dejal, da se je Cerkev vedno bojevala in se bo bojevala, da je vedno trpela in bo še trpela, da pa v vseh viharjih želi samo miru in sicer miru na podlagi pravice ter goreče želi, da bi njen trud in napor za mir imel popoln uspeh. (Veliko odobravanje.) Zavedati pa se moramo v vseh katastrofah, ki jih naša zgodovina pozna veliko in katerim se tudi v b«doče ne ho mogla izogniti, da po njih vedno zašije polno sonce krščanske resnice, in tako smo tudi v sedanjem momentu zgodovine prepričani, da bodo mogli narodi enkrat vzklikniti z besedami Zve-ličarja, da je knez teme premagan. (Viharno odobravanje.) Naj se božja jeza še tako zlije na svet, mi vemo, da je vihar napovedovalec jasnosti in luči ter novega podviga. Cerkev tudi danes, kakor vedno, kadar so svet pretresale velike krize, dela lia t«, da se ohrani krščanska kultura in tudi najhujše katastrofe služijo božji previdnosti v to, da večne vrednote življenja po njih zahleščijo še bolj. Morem vam pa zagotoviti, da papež neutrudno vse svoje sile polaga v to, da ohrani mir, in za to smo mu dolžni svojo najglobljo zahvalo, zaupanje in vdanost — pri teh besedah je vsa dvorana zaorila navdušenih klicev vdanosti sv. očetu. Nato je papežev odposlanec nadaljeval ob viharnem aplavzu v6e dvorane v dovršeno lepem slovenskem jeziku: »Predragi mi bratje Slovenci! Kongres Kristusa Kralja — tako je nadaljeval kardinal Hlond svoje misli — je pomemben letos zato. ker se vrši v tej lepi zemlji, ki je polna verskega zanosa. Namen kongresa je, da zmaga katoliška vera. da bi se narodi odvrnili ml brezboštva in se spet vrnili k pravemu in polnemu ter dejanskemu krščanstvu, potem ko so dolgo blodili v močvari materializma. Namen teh kongresov je — tako je nadaljeval ob navdušenem odobravanju papežev legat —, da so svet od nasilja in moralnega tlačenja vrne k resnični svoImmM vesti, da se od barbarstva vrne k pravi omiki. (Viharno odobravanje.) Svoj najboljši izraz — je dejal kardinal — imajo ti ideali v slovenskem narodu, v katerem vlada cvetoče iskreno versko življenje. Zaključujoč svoj nagovor je papežev odposlanec naglaeil, da je njegovo naznacenje za zastopnika sv. očeta papeža Pija XII. na tej veličastni manifestaciji katoliške vere v Ljubljani izraz posebne papeževe ljubezni do slovenskega naroda in do jugoslovanske države. (Buren, dolgotrajen aplavz.) Nalo jiozdravlja oba slovenska škofa z duhovščino in vse vernike laike, ki so toliko doprinesli k 6ijaju in uspehu tega kongresa. On sam pa čestita bratom Slovencem kot Poljak in Slovan. (Ob teh besedah se vzdigne v dvorani pravi vihar navdušenih aplavzov.) Svoj nagovor je končal kardinal Hlond z besedami: »Iskreno želim vsem ltožjega blagoslova, predvsem pa Nj. Vel. vašemu kralju in jugoslovanski domovini!« — Vsi navzoči se dvignejo in iz vseh grl zaorijo navdušene aklamacije kralju Petru II. Medtem ko kardinal legat stopa z odra, zaigra godba himno »Povsod Boga«, ki jo v ogromnem entuziazmu poje vsa dvorana. • S tem je bil ta dostojanstveni pozdravni večer zaključen. Za papeževim odposlancem, ki je bil spet deležen najprisrčnejših vzklikov in aplavzov. so navzoči počasi odhajali, pred njimi cerkveni dostojanstveniki, med katerimi smo opazili razen že imenovanih nadškofe oziroma škofe Beaussarda, Nuttija, Gorala (Luhlin). Kurteva (Sofija), Čenga (Kitaj), Ujčiča. Akšamoviča. Srebr-niča, Mišiča, Careviča, Buriča, Mileto, Camozzo (Reka) in Santina (Trst); med posvetnimi dostojanstveniki pa je imenovati poleg že omenjenih predsednika apelacijskega sodišča Golio, med inozemskimi odličnjaki pa bivšega ogrskega ministrskega predsednika Iluszarja. Razsvetljava Ljubljana. 28. julija. Ko je je! nocoj legati na Ljubljano prvj somrak, ie Dričelo naše mesto dobivati baino po- dobo. Ljubljana je nocoj v čast papeževemu le-gatu kardinalu Hlondu zažarela v milijonih lučk. Ni je bilo skoraj hiše. v kateri ne bi bile na oknih prižgane sveče ali električne luči. Ljubljanske trgovine so razsvetlile svoje za kongres prirejene izložbe, pred važnejšimi |>oslopji so zagoreli žarometi, na ulicah, kjer stoje plinski kan-delabri, so namesto plinske luči gorele bakle. Krasno so bila razsvetljena pročelja ljubljanskih svetišč, zlasti stolnice, cerkve Srca Jezusovega sempetrske cerkve, nunske cerkve in cerkve sv! Urila in Metoda za Bežigradom. Od javnih poslopij je bil bajno razsvetljen mestni rotovž, dalje škofijski dvorec, sodišče. Zavetišče sv. Jožefa na Vidovdanski cesti itd. Od drugih poslopij moramo omeniti nebotičnik, na katerem je žarel v žarnicah velik križ, prav tako tudi na Jugoslovanski tiskarni ln Ljudski posojilnici. Daleč viden je blestel žareči križ na stolpu ljubljanskega Gradu pod poslopjem pa napis »Kristus kraljuje«. Grad [eii„K ^-.P^ebno lepo razsvetljen, kajti kljub bleščeči luči reflektorjev, ki vse dni kongresa razveš! I ju jejo grajsko poslopje, so bili vidni drobni migotajoči plamenčki sveč, ki so jih prizmi, na svojih oknih grajski prebivalci. Na vseh gričin in hribih okrog Ljubljane in daleč naokoli so v prvem mraku zagoreli številni kresovi v pozdrav papeževemu legatu kardinalu n i o n d u. Po pozdravnem večeru si je papežev odposlanec kardinal Hlond s svojim spremstvom ogledal razsvetljavo mesta po Miklošičevi, Masarv-kovi, Tyrsevi cesti, po Šelenburgovi ulici, na Kongresnem trgu in po Vegovi ulici do Križank kier pred njegovim stanovanjem stoji častna vojaška sirszd. Misijonska razstava kitajskega škofa Čenga Apostolski prefekt Damjan Čeng iz čautunga, 1 '1 Pred,„dne,vi pnspel na kongres, je pripeljal e scbon veliko kitajskih zanimivosti, ki jih jc dal na prošnio njegovih misijonskih prijateljev razstaviti v risalnici uršulinske gimnazije v Ljubljani (zraven razstave slovenske cerkvene umetnosti). Kazstava je izredno bogata in zanimiva. Na njej vidimo 4000 let star kitajski žrtvenik, dragocene porcelanaste izdelke, pretresljive fotografije iz ki-tajsko-japonske vojske itd. Obiskali jo bodo z užitkom ne le prijatelji misijonov, marveč tudi vsakdo, ki se zanima za kitajsko umetnost in obi-čaie. Gospod,e katehetje, ki pripeljete dane« mladino na kongres, pokažite ji tudi to zanimivo mi-siionsko razstavo. Vstopnine ni, le prostovoljnih darov prosim« za misijon škofa Čenga v Čautungu. Ljubljanski javnosti! Dne 5. in 6. avgusta t. I. bo v Maribora velik festival slovenskih narodnih običajev. Festival ima namen vzbuditi čim večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki so dokaz naše narodne samobitnosti in pristne domače kulture S starimi narodnimi običaji, ki nosijo vseskozi slovenski značaj, naj prireditev pokaže svetu avtohtonost našega življa na slovenski zemlji. Zato sodi festival med letošnje najvažnejše vsenarodne prireditve. Podpisana društva vabijo k tej manifestaciji vse svoje članstvo in sploh prebivalce mesta Ljubljane, ki se mora zlasti v sedanjih časih zavedati svojega prvenstvenega poslanstva in svoje častne dolžnosti, kjerkoli gre za skupno narodno stvar. Vsem udeležencem festivala je dovoljena četrtinska vožnja na železnici. Ljubljana pripravlja za nedeljo 6. avgusta t. 1. skupen izlet s posebnim vlakom. Prijave za vlak sprejema Zveza za tujski promet. Vse podrobnosti bodo razvidne iz objav v dnevnikih. Zeli se, da se občinstvo udeleži izleta kolikor mogoče v narodnih nošah Bran-i-hor: reškostovenska Obec; Društvo «Bcla Krajina ; Društvo prijateljev Slovenskih goric; Dr nivo •Soča«; Družba sv. Cirila in Metoda; (itasbena Matica; Huhadova tupa Jl'S; Jadranska straža' .lugost.-češkosl. liga; J ti gosi. ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; Jugnst. totirlng klub; Jugosl. novinarsko udruženje. sekcija Ljubljana; .Ingost. profesorsko društvo, sekcija LJubljana; .Ingost. učiteljsko udrn žmije, sekcija za dravsko banovino. Klub Primork; Kmečka zveza: Kolo Jugost. sester; Legija koroških borcev; Obrtniško društvo Ljubljana- Pevska zveza; Pevsko društvo (Ljubljanski zvon«; Prosvetna zveza; Slovenska krščanska ženska zveza; Slovenska straža; Slovensko planinsko društvo; Sreska organizacija vojnih dohrovoljeev; Strelsko okrožje Ljubljana; II. J. N. Z. It. podružnica LJubljana; Udrnžcnjc nncrv-nih oficirjev, podmibor Ljubljana; Združenje trgovcev; Zveza fantovskih odsekov; Zveza kulturnih dru. 11'TTi . šii Sili i0 f m 8* k m' mi! minili i i't' Varuj svoje zobe Mislile, da fenka ptasf za zobmi mc ne uje? Mofife je! Ce seprefvori v zobni kamen, razmaja lahko j časom tudi zdrave zobe in pospeši njihovo izpadanje. Uporabljajfe zalo vedno Sargov Kalo« doni! Ta izvrstna zobna pasla, z doda« Ikom sulforicin oleafa, razkraja polago* ma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči, da bi se zopel napravil. Samo zobje brez zobnega kamna, osla« nejo vedno zdravi in lepi I SARGOV 1 Prihod katoliških časnikarjev. Vsi ljubljanski hoteli so včeraj zjutraj prijavili 203 nove tujce, od teh 123 inozemcev, med temi je mnogo Poljakov in Belgijcev. Prispeli 60 na kongres že tudi mnogi katoliški časnikarji. Iz Antwerpna je prispel župnik Edmund Vernimp, urednik »Standarda«i. Iz Bratislave je prispel urednik glavnega glasila »Slovaka« Vaclav Melichar. Že od torka se mudi v Ljubljani urednik olomuškega »Našinca«c g. Dolan-sky. Iz Budimpešte je prispel časnikar dr. Gyula Samoigyi. Iz Bregge - Nevvporta. Belgija, je prispel župnik Hcenraet Vilfrid. Najavljenih je za jutri še mnogo več časnikarjev. 1 Španska komunistična razstava je doživela že do sedaj velik uspeh. Obiskovalci še po ogledu razstave prihajajo k blagajni in ponovno darujejo večje vsote. 1 Na justični palači velik križ. Uprava ju-stične palače je postavila na strehi pročelja velik križ, opremljen z električnimi žarnicami. Tudi pročelje je okrašeno in- je napeljanih na treh krajih mnogo električnih žarnic. Ljubljana je vsa v državnih zastavah. Mnoge privatne hiše tekmujejo. da okrase j>ročelja in okna z zelenimi venci. Tvrdka A. Krisper je svojo hišo na vseh krajih in nadstropjih okrasila 7. zelenjem. 1 Butare kot okrasek kolodvora. Peron glavnega kolodvora je lepo okrašen. Od enega da drugega konca se vije zelenje. Železni podporni stebri 6trehe pa so okrašeni s prav čednimi butarami, napravljenimi iz brinovih vej in pobarvanih obla-nic, kakor to delajo na Orlem in drugod v do-brunjski okolici Vodstvo kongresa je naročilo do 300 lepih in velikih butar, ki jih bodo nosili dečki v sprevodu ob prenosu Najsvetejšega iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. 1 V mestni župniji sv. Jakoha bomo praznovali slovesno župnega patrona sv. Jakoba v nedeljo 6. avgusta. — Zaradi kongresa je preloženo praznovanje. 1 Maša bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj. 1 Pridnim učencem ljubljanskih šol je mestna občina ljubljanska ob zaključku šolskega leta poklonila v priznanje pridnosti lepo število knjig. 17 najboljših srednješolcev je dobilo v dar v platnu vezan IV. letnik »Kronike«, najbolj pridni dijaki meščanskih in sorodnih šol so dobili 15 izvodov v platno vezanega Fr. Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, a 52 učencev osnovnih šol je bilo obdarovanih s knjigami iz zbirke Erjavec-Flere Vsi tako odlikovani učenci ljubljanskih šol so pa poleg knjig dobili tudi mapo s 17 slikami, kakršne so priložene »Kroniki« prejšnjih letnikov. V vsaki knjigi je nalepljen poseben list z napisom, da mestna občina ljubljanska knjigo poklanja temu in temu učencu v priznanje pridnosti ter z lastnoročnim podpisom župana dr. Jura Adlešiča in datumom. Glavno na tem listu je pa z rdečo barvo tiskan velik ljubljanski grb, ki ne stoji na samo z zeleno travo poraslih treh gričih, temveč je trata vsa v cvetju mladosti — zakaj mladina je temelj bodočnosti Ljubljane. Spominski list je odlično delo mestnega arhitekta inž. Borisa Kobeta. 1 Za mestne reveže je podarila tvrdka Al. Kovačič na Miklošičevi cesti 8 kg brusnične marmelade, tvrdka I. Piclick v Lingarievi ulici pa 91 kg stročjega fižola za priboljšek v kuhinji stare cukrarne. Mestno poglavarstvo izr»ka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranih. 1 V Sv. Jakobu ob Savi je žegnanje v nedeljo in ponedeljek. Avtobus vozi od Mestnega doma ob 15.30, 16.20, 18.20 in 19.30. Povratek ob 19, 21, 23 in 24. I Učiteljem-gasilcem! Kongresni odbor za II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani vljudno sporoča vse tov. gasilco-učitelje, da bj v zadnjih dneh pred kongresom priskočili na pomoč. Potrebujemo več vodij informacijskih pisarn in pri stanovanjskem odseku. Vsi, ki ste voljni sodelovati, se javite z dopisnico ali pa osebno pri kongresnem odboru. Tyrševa c. 29/11L 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13, —15. avgusta 1030 se vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvisna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Konsresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-11. I Ribji trg je bil včeraj slabo založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Na gorenjem Jadranu je bil včeraj po noči slab lov zaradi Stev; Zveza obrtnih društev dravske banovine; Zve™ slovenskih obrtnikov; /.veza združenj gnstilnlčarskih obrti: Zeleznlčarsku gla«!>,vin društvo .sloga«. burje in mesečine. V Ljubljano ni bilo pripeljano niti 20 kg morskih rib. Zaradi pomanjkanja večjo izbire rib so cene bile razmeroma visoke. Sar-delice so bile po 16'din kg, velike skuše 30, prej 18 din, male skuše 20, prej 16 din, sardoni 16, morski raki 30, osliči 30 din. Drugih morskih rib ni bilo na izbiro. Tudi sladkovodnih rib je bilo malo na prodaj. Ščuke po 16, belice po 10 din. Raki so sedaj po 1 do 8 din komad po velikosti. Ker se je Cerkniško jezero popolnoma posušilo, je tam ribji lov prenehal. — Pri laprtju. motnjah, » prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josel« grenčice. 1 Huda obsodba dveh žeparjev. Kadar so v Ljubljani prireditve velikega obsega, ima ljubljanska policija mnogo posla z nadziranjem raznih žeparjev, ki navadno vsako leto prihajajo na ljubljanski velesejem in druge velike prireditve. Policija že sedaj svari in opozarja ljudi, da naj bodo te dni zelo previdni in naj se varuje^ gneče, ki jo žeparji navadno vprizarjajo na umeten način. Na letošnjem junijskem velesejmu je policija prijela in flagranti več žeparjev, ki jim okrožno sodišče sedaj deli primerne kazni. V četrtek je bil obsojen žepar Kudjerski. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja pa ;e včeraj sodil prav premeteno in drzno žeparico Elizabeto Kovač, staro 39 let, doma iz Subotice S svojim pajdašem krojačem Miodra-gom Markovičem je 4. junija prispela v Ljubljano. Oba sta ee pojavila na velesejmu in se dogovorila, kako bosta paznila obiskovalcem žepe. V paviljonu »lit je omenjeni dan Elizabeta Kovačeva okoli Maksa Ježeka napravila umetno gnečo. Vedno se je okrog njega sukala in se nanj pritiskala. G. Maks je res čutil nekam čuden pritisk na njegov hlačni desni žep, v katerem je imel listnico s 740 din gotovine. Ko je ženska spravila listnico v svoje roke, je naglo izginila in gnječe okoli Ježeka ni bilo več. Takoj nato je Ježek posegel v žep in presenečen opazil, da mu je denar izginil. Svoji ženi Metki je po spominu opisal dotično žensko, ki je hodila okrog njega. Ga. Metka je bila izvrsten detektiv. Kmalu je izsledila dotično sumljivo žensko v družbi nekega elegantnega gospoda. Na dvojico je ga. Metka opozorila stražnika, ki ju je pozval, da mu sledila na policijsko stražnico. Pri Miodragu Mar-koviču so našli 7 metuliev. Po daljšem zasliševanju sta oba priznala, da je bil denar ukraden Maksu Ježeku. Ukradla ga je Elizabeta Kovačeva in ga nato dala shraniti Markoviču. Mali kazenski senat je izrekel strožjo sodbo, ker je bila ta tatvina izvršena na sila drzen način. Miodrag Markovič je bil, ker jo star kriminalen tip. obsojen na 1 leto in 3 mesece robije, Elizabeta Kovačeva pa na 10 mesecev strogega zapora. 1 Iz Ljubljane izgnani. Iz Ljubljane eo za nedoločen čas izgnani: Tomažin Danica, pristojna v občino Kako pri Krškem, natakar Jože Cerni-vec iz Železnikov in mesarski pomočnik Jože Le-ekovšek iz Št. Ruperta, okraj Laško. Za dobo 3 let je ir, Ljubljane izgnan mesarski pomočnik Lojze Gradišek iz Stahovce, občina Kamniška Bistrica. 1 1000 ton premoga zdroba in 100 ton premoga orehovca potrebuje ljubljanska mestna elektrarna za svoj obrat, kakor razvidimo iz pravkar objavljenega razpisa za dobavo. 1 Tatvine koles. V času od 22. t. m. naprej so bila v Ljubljani ukradena 3 kolesa. V Šelenburgovi ulici izpred Batine trgovine je bilo odpeljano žensko kola vredno 1.500 din, last Grete Bizjakove. Lužarju Jožetu je neznan tat ukradel na Podutiški cesti izpred neke gostilne 800 din vredno moško kolo. Izpred Čebelarske zadruge na Tyršcvi cesti je bilo Rudolfu Božiču ukradeno 700 din vredno mašVo kolo. Življenje apostola gobavcev v filmu Ameriška filmska družba RKO-Radio si ie pridobila praviro, da sme v filmu pokazati vselimo knjige »Pater Damijan«, ki jo je napisal John Farow. Knjiga opisuje junaško življenje in delovanje flamskega misijonarja Damijana de V e u s t e r med gobavci na otoku Molokaj. Tja je šel sveti mož in je vse življenje prebil med cobavci kot njihov duhovnik, zdravnik, učitelj in vse, dokler ni tudi sam zbolel na gobavi bolezni, za katero je med niimi tudi umrl. Omenjeni življenjepis je izšel 1. 1933 in je od takrat doživel že 11 izda i. 700ietnica minorifskego samostana v Ptuju združena z vseslovenskim tretjerjdniškim kongresom 5., 6. in 7. avgusta Le {e 8 dni. Komaj osem dni na« Se loči od prvih dni jubilejnih slovesnosti v Ptuju, na katerih se bo poleg organiziranih članov raznih katoliških in prosvetnih društev zbralo tudi vse, kar v teh obmejnih krajih Štajersko katoliško in slovensko misli in čuti. Do sedaj je že veliko prijavljenih, posebno mladine, kar priča, da bo proslava velikega jubileja zares veličastna. Prijave. Zadnji rok prijav je v torek 1. avgusta. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Neprijavljeni udeleženci ne bodo imeli nikakih ugodnosti. Tudi taborne knjižice in znake bomo razpošiljali samo do I. avgusta! Naročite jih takoj, ker jih pozneje re boste več mogli dobiti. Kdor jih želi imeti, naj takoj sporoči Pripravljalnemu odborul Nujno obvestilo za mladinski dan. Vse, ki prirejate skupine za naš mladinski dan 5. avgusta še enkrat vljudno prosimo, da bi nam sporočili: 1. Ali sc pripeljete z vlakom, avtom, vozmi ali pridete peš in kdaj? 2. Koliko udeležencev bo štela Vaša skupina in kaj bo predstavljala 7 3. Koliko od teh računa na kosilo v gostilni? — S -temi podatki nam boste delo olajšali, obenem pa dobimo pregled celote in bomo mogli sestaviti cako spored sprevoda, ki bo ena najlepših točk mladin- I 22.16, skejja dne. Obenem prosimo, da vadile mladino v ljudskem petju, ki bo pri škofovi sv. maši za otroke. Pele se bodo pesmi: »Jezus male . . .«, »Lepa si, lepa«, »Ponižno tukaj pokleknimo«, »O Ma-riia moje želje«, »Je angel Gospodov«. »Najsvetejši Tebe počastiti«« in »V Marijinem vrtcu cveto«. Izkaznica za polovično vožnjo. Kot izkaznica za polovično vožnjo velja taborna knjižica. Opozarjamo udeležence, naj ne jemljejo na postaji nedeljskih kart, temveč polovično vozovnico z rumeno železniško izkaznico. Polovična voznina je cenejša kot nedeljska! Zato si pravočasno preskrbite taborno knjižico, brez katere ne dobite polovične karte. Prihod in odhod vlakov. Vlaki za Ptuj v soboto 5. avg.i Iz Ljubljane 13.40, iz Celja 15 42, iz Dravograda 10.59, iz Maribora 16.21, s Pragerskega 16.56, iz Gornje Radgone 14.59, iz Ljutomera 15.47, iz Ormoža 16.38, iz Murske Sobote 14.55, iz Slov. Konjic 13.01, iz Rogatca 13.33. Vlaki za Ptuj v nedeljo 6. avg.j Iz Ljubljane 5.30, iz Celja 7.39, iz Maribora 5.26 in 8.37, s Pragerskega 605 in 8,45, iz Murske Sobote 5.18, iz Gornje Radgone 5.00, iz Ljutomera 5.41, iz Slov. Konjic 5.05, iz Rogatca 4.59, iz Čakovca 6.33. Odhod vlakov iz Ptuja: Proti Mariboru in Ljubljani preko Pragerskega 17.24 in 20.43. Proti Čakovcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni 17.23 in Na lingijadi v Stockholmu Začetek Lingijade v olimpijskem stadionu v Stocholmu Stockholm, 24. julija Letos je minulo slo let odkar je umrl Per Henrik Ling, ustanovitelj švedske gimnastike. Da bi počastili spomin velikega pratvorra higienskih gimnastičnih sistemov, so organizirali Švedi »Lingijadot, to je gimnaslične svečanosti in svetovni gimnastični kongres, ki se vrši te dni v Stockholmu in na katerem sodelujejo delegacije 40 držav. Zlasti številno so zastopane severne države, ki so poslale močna zastopstva na tabor švedske gimnastike. Razen več tisoč švedskih telovadcev in telovadkinj se je zbralo te dni v Stoekhol u KKK) Nemcev, ki so prišli s pot^lmim parobrodom pod vodstvom Tsrhamer und Ostena ter močne delegacije Fincev, Dancev, Norvežanov, Poljakov, Angležev itd. Iz Belgrada v Stockholm Ko nas je minister za telesno vzgojo g. Djuro Cejovič odredil, da zastopamo naše ministrstvo na Lingijadi, smo mu bili dvakrat hvaležni: omogočil nam je udeležbo na nastopih in predavani. obenem pa nam je prikrajšal deset dni vročinske muke v Belgradu. V Stockholm smo potovali iz Belgrada mimo Ljubljane, Miincliena. Berlina, Sassnitza, Triille-borga in Malmoja. Vročina je občutno ]>opuščala. V Alpah je bilo že hladno, v Berpnu deževno in ko se je preselil naš vlak na otoku Riigenu na posebni parabrod, ki veže Nemčijo s Švedsko, smo stikali po kovčkih in iskali toplejšo obleko. Kraljevina Švedska, ki ima 6,000.000 prebivalcev, se že 120 let ni vojskovala in ni čudno, da napravi vtis dežele blagostanja. Pokrajina je izredno bogata in lepa, vasi in poedine hiše 7. belim okni delajo vtis lepih, čistih in zdravih prebivališč. V Stockholmu smo danes tretji dan. Na ulicah še nisem srečal berača, niti človeka, ki bi razodeval bedo in revščino. Danes som obedoval v lokalu, ki sem ga nalašč iskal kot gostilno najnižjih: na mizi je ostajalo piva, sira. masla, rih, krompirja... Vse to je sicer hudo drago, vendar Šved, ki dpla, je go*j>od in zasluži toliko, da zdravo kanuje, se dobro oblači in dobro hrani. Kdor bi hotel slikali po kuhinji in shrambah za nečistočo in nemarnostjo, mislim, da bi iskal to tukaj brez uspeha! V hotelu, kjer stanujemo, so nas presenetili najpreje z zajtrkom: dobili smo skledo ovsenega močnika in k temu dobro mrzlo mleko; za tem razne vrste trdega, mehkega, navadnega in sladkega kruha, masla, jajc in kave. V srednjih restavracijah plačate 7a kosilo 2 do 3 krone (krone smo plačali po 13.50 din) in jeste najpreje hladne jedi po izbiri, za tem pa toplo. Prvi dan je bilo zanimivo stikati po mizi, kjer so bili lonci kakor na gurmanski razstavi, kmalu pa se človek tega naveliča in išče kaj domačega. Drugo presenečenje smo doživeli v hotelski sobi; na pisalni mizi smo našli poleg priprav za pisan e. telefona in telefonske knjige, le eno knjigo: Sveto pismo. V zlbelski skandinavskega športa Letošnjo Lingijade bi lahko označili kot gimnastično olimpijado Skandinavskih držav. Otvoritvena svečanost se je vršila v stadionu, ki je bil zgrajen 1. 1012., ko je bila v Stockholmu peta olimpijada. V stadionski areni sn je vršila najpreje povorka poedinih reprezentanc, ki so bile vse deležne prisrčnih pozdravov množice 40.000 gledalcev. Ko so se telovadci razvrstili, je stopil pred mikrofon 81 letni švedski kralj Guslav V., ki je s-presenetljivo klenim govorom otvoril proslavo v spomin 100 letnice Lingove smrti. Na tribuni smo videli- znane gimnastične veličine, kakor dr. Diema, ravnatelja mednarodnega olimpijskega instituta, Kundsena, Nadolskega, Thuli-na. dr. Gaulhoferja in druge mednarodno znane grnmastične voditelje. Med zastopniki iz Jugoslavije je bil tudi sivolasi dr. Franjo Bučar, član mednarodnega olimpijskega odbora, ki je pred 40 leti obiskoval Stockholniski institut za švedsko gimnastiko in širil jioznpje isto med brati Hrvati. Nastopi, ki so trajali štiri dni, so imeli namen pokazati sisteme in metode švedske gimnastike pri raznih narodih. Na kratko želimo opisati nastop Švedov, najzveslejših čuvarjev Lingovega sistema. Švedi so pokazali najpreje proste vaje, ki imajo trojen namen: negovati smisel za disciplino. oblikovati lepo držanje telesa in krepiti telo. Glede na pravilno držanje je treba priznati izredno lepe uspehe, ki se razodevajo na prvi pogled na fantih in dekletih, ki telovadijo po Lin-govem sistemu. V tem oziru ni odveč trditi, da ima ta sistem še vedno gotovo bodočnost. Orodno telovadl>o poznajo Švedi le na švedski lestvi, na gredi, na plezalih in skokih preko telovadnega orodja. Zlasti na visoki gredi so pokazali vaje, ki so izredno težke in koristne, ki pa dokazujejo, da so svojo telesno vzgojo obogatili z izkustvi drugih narodov. Nastop nemške olimpijske vrste Izreden uspeh so imeli Nemci, ki so pripeljali seboj po 500 izredno izurjenih telovadcev in telovadkinj. Nemci so pokazali kajpada svoj sistem, ki se razlikuje od švedskega po starem Jahnovem načelu, da mora biti telovadba praktična. Svojo izredno žilavost so pokazali Nemci najpreje z vztrajnim tekom vsega svojega zastopstva. Za tem so pokazali mo^ki težke proste vaje združene z elementi talne telovadbe. Močno navdušenje so izzvali v trenutkih, ko so lepo enotno izvajali premete, sloje, kolesa in ulično. Razen prostih vaj so pokazali telovadbo s težkimi 8 m dolgimi hlodi, katere so metali v zrak, jih postavljali koit mlaje in plezali po njih, skakali preko njih in slično. Med tem, ko so moški poka7aIi sistem trde vzgoje, moči in vztrajnosti. so nastopila dekleta 7. žogami, lažjimi vajami in 7. narodnimi plesi. Po splošni orodni telovadbi je nastopila nemška olimpijska vrsta na drogu. Vse vaje so izvajali brez pomoči in brez vsake napake, kar je znak izredne sigurnosti. Sestave so bile preplptene 7. novimi elementi, za katere so še pred leti bili strokovnjaki mišljenja, da jih ne bo mogoče obvladati. V veliki koncertni dvorani bodo pričela danes strokovna zborovanja, o katerih bomo še poročali. D. Claga. Film in gledališče Veliki ameriški dnevnik >New York Herald Tribune« je za svoj krog hralcev razpisal vprašanje. kako obiskujejo gledališče in kino. Prišlo je veliko odgovorov in izkazalo se je, da 07% bralcev po trikrat na mesec gre v kino. v gledališče pa jih gre 89%. in sicer samo vsak tretji mesec, ena šestina jih zaide v gledaličše celo vsak mesec po enkrat. Skupno torej bralci tega dnevnika šestkrat bolj obiskujejo kino kot pa gleda- (jaspcrtLcJUtvo Sanacija našega hotelirstva Naša hotelirska industrija je zrasla v veliki meri s krediti. V času gospodarske krize je zaradi manjšega dotoka tujcev prišla v velike težave. Obrestovanje izposojenega kapitala ji je postalo otežkočeno ali pa celo nemogoče. Večje število hotelskih podjetnikov je sploh propadlo, dočim se drugi še vedno nahajajo pod pritiskom velikih bremen in si prizadevajo, da se obdržijo nad vodo. Kljub temu, da se je v zadnjih letih gospodarski položaj izboljšal ,kar se pozna tudi v tujskem prometu, je na splošno stanje našega hotelirstva zaradi prevelike zadolžitve, še vedno slabo. Potem ko je država v korist nekaterih vrst dolžnikov izdala že razne ukrepe, so se tudi hotelski podjetniki začeli prizadevati, da bi tudi njim pomagala s kakšnimi izrednimi sredstvi. Sedaj pripravlja z ozirom na iniciativo interesnih organizacij hotelske industrije ministrstvo trgovine in industrije uredbo o sanaciji zadolženih hotelskih podjetij. Po tej uredbi je predvidena ustanovitev posebnega fonda, iz katerega bo država zadolženim hotelskim podjetjem dovoljevala posojila z odplačilnim rokom do 25 let in po obrestni meri od 3%. To vprašanje, ki je za razvoj našega turizma velike važnosti, in čigar rešitev forsira stalno državna hotelirska zveza, je predmet stalnega študija v ministrstvu trgovine in industrije oziroma v upravi za turizem, ki je izdelala že več načrtov za rešitev tega vprašanja. Tudi minister trgovine in industrije g. Tomič je v svoji izjavi, ki jo je dal 21. t. m. časnikarjem v Crikvenici, povedal, da je v ministrstvu pripravljen načrt uredbe o sanaciji hotelirstva oziroma o ustanovitvi fofida za gradbo novih objektov v turističnih krajih. Da pa se ta uredba oživotvori, mora nanjo pristati tudi finančni minister, da se zasigurajo finančna sredstva, ki jih uredba za ta fond predvideva. Rešiti bo treba tudi vprašanje, ali naj se iz fonda dajejo posojila le za gradbo novih hotelskih objektov v turističnih krajih, kot to nekateri predlagajo, ali pa tudi za sanacijo podjetij, ki so se zadolžila v času krize, kot to zahteva državna zveza. Po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« zavzema načrt uredbe kompromisno stališče in sicer, da se bodo iz fonda v prvi vrsti dajala posojila za gradbo novih objektov, le izjemoma pa za saniranje starih zadolženih podjetij. Po tem zadnjem načrtu uredbe, ki ie zamenjal prejšnji načrt uredbe o sanaciji, ho fond ustanovljen pri Državni hipotekami banki iz letnih dotacij ministrstva trgovine in industrije, ministrstva linanc, ministrstva prometa, Državne hi- potekarne banke in »Putnika«. Fond bo upravljal minister trgovine in industrije sporazumno s prometnim in finančnim ministrom. Pri ministrstvu trgovine naj bi se ustanovil posvetovalni odbor, ki bi dajal mnenje glede vseh vprašanj, ki bi spadala v delokrog tega fonda. Posvetovalni odbor bo sestavljen iz zastopnikov ministrstva trgovine, ministrstva financ, ministrstva prometa, Državne hipotekarne banke in »Putnika« ter zastopnika hotelskih podjetnikov, ki ga bo določil minister trgovine. Iz fonda se bodo dajala posojila v prvi vrsti za gradbo tistih objektov, ki bodo zgrajeni po načrtu določenem od uprave za turizem. Rok za posojila bo znašal, kot že omenjeno največ 25 let, obrestna mera pa bo 3%. Posojila bodo dana proti vknjižbi na prvo mesto. Rešitev glede dovolitve posojila bo izdal trgovinski minister v sporazumu s finančnim ter prometnim ministrom. Kdor bo reflektiral na posojilo iz tega fonda bo moral dokazati, da ima zasiguranega najmanj dve tretjini kapitala potrebnega za popolno do-vršitev novega hotelskega objekta. Izjemoma bo fond dajal tudi jx>sojila za sanacijo obstoječih podjetij v svrho olajšanja odplačevanja njihovih dolgov denarnim zavodom, napravljenih do 31. decembra 1932, ako njihova zadolžitev ne presega več ko 40% njihove cenilne vrednosti. Ta posojila se bodo izplačevala za račun dolžnikov direktno denarnim zavodom, tako da bo fond v pogledu kritja danega posojila prišel na mesto dotičnega denarnega zavoda. Sprejetje te uredbe je odvisno v prvi vrsli od tega, če se bodo dobila potrebna denarna sredstva. Obstoječe hotelirstvo s tako uredbo kot je predvidena po tem načrtu, gotovo ne bo zadovoljno, kajti za sanacijo prezadolženih hotelskih podjetij pomenijo njena določila zelo malo. Že načrt sam predvideva, da bo fond dajal posojila za sanacijo obstoječih podjetij le izjemoma. Kar pa bi j>o tej določbi še ostalo kakšne možnosti, jo odpravi druga določba, po kateri bo fond dajal posojila le takim jiodjetjem, ki niso zadolžena nad 40% cenilne vrednosti. Zadolžitev hotelstva bo najbrže v večini slučajev presegala ta odstotek, zato veliko podjetij iz tega razloga ne bo moglo reflek-tirati na sanacijska posojila. Za podjetja, ki pa so zadolžena za 40% vrednosti, ali pa manj, pa pravzaprav sanacija ni niti toliko potrebna. Pa tudi če podjetje niti pri tej soraznteroma nizki obremenitvi ne prenese več kot 3% obresti, potem jim tudi sanacija ne more pomagati. Producenti in cene sadja Izvoz jabolk v Nemčijo je reguliran na podlagi dogovornih kontigentov. Našemu izvozniku je zajamčen odjem, zasigurana je cena, ki znaša za 100 kg Rm 20 franko meja, poleg tega pa daje »Prizad« izvozno premijo v višini din 25 za 100 kg, tako, da dobi izvoznik najmanj din 280. Izvoznike je »Prizad« kot smo tudi mi že poročali, opozoril, naj s to premijo kalkulirajo, tako, da bo prišla do izraza v kori6t producentov tudi v od-luipnih cenah. Izgleda, da si izvozniki tega opozorila »Prizada«, v smislu katerega naj bi z ozirom na premijo dajali producentom višje cene, niso vzeli k srcu, -ter, da napravijo vse koristi premije in »Prizadove« akcije za izvoz jabolk spraviti le v svoj žep. Kot nam poročajo iz Štajerske, plačujejo izvozniki našim sadjarjem jabolka po din 1.25 za kg, v izjemnih primerih plačajo do din 1.50. Seveda je ta cena v primeri 6 ceno, ki jo doseže izvoznik mnogo prenizka. Re« je, da ima trgovec z nakupom in prodajo svoje stroške, vendar je gotovo, da ti stroški dosežejo 100% cene, ki jo plača producen-tu vkljub temu, če si pri tem kalkulira svoj dobiček. Mnenja smo, da nikakor ne gre, da bi akcija državnega izvoznega zavoda, ki ima nanem, da služi celotnemu našemu gospodarstvu, šla v korist le trgovstvu, torej posredovalcem, dočim, naj bi pro-duccnt, ki nosi vse breme dela in ves riziko proizvodnje, odšel pri tem praznih rok. Sadna izvozna kupčija z Nemčijo je danes brez velikega rizika, cene 60 določene, odjemalci sigurni, plačilo točno, zato ne more biti razloga za kakšen prekomeren dobiček in posebne riziko — premije 6adnih izvoznikov. Naj pa ta primer v 6adni trgovini opomni sadjarje, da jim je potrebna organizacija, da bodo mogli varovati svoje koristi. Vprašanje zadružnega vnovčevanja sadja so naši sadjarji dosedaj že večkrat načeli, žalibog, ne vedno z uspehom. Vendar bo treba to vprašanje imeti vedno pred očmi, če bomo hoteli, da bo producent res imel V6e koristi od prodaje svojih produktov ter, da sc ne bodo z njegovim delom okoriščali predvsem le drugi. Ljubljanska kreditna banka Upravni svet zavoda je vzel na svoji seji dne 23. m. m. na znanje poročilo ravnateljstva, da so se likvidirale v minulem semestru vse stare vloge do 15.000 din, nadalje 10% na vloge do 50.000 din ter 3% na vloge preko 50.000 din, v skupnem iznosu nad 10,000.000 din. od česar je bilo več kot dve tretjini položeno na nove, nevezane račune. Dalje je upravni svet sklenil likvidirati v drugem semestru t. 1. vsem svojim starim vlagateljem dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija t. 1. Izplačilo se bo vršilo od 1. avgusta do 30. septembra t. 1. ler se po tem terminu nedvignjene obresti prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. Promet v efektih na belgrajski borzi pa je znašal 332.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . . « Pariz 100 frankov Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Milan-Trst 100 lir . . Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg „ „ 205.00 116.25 4379.25— 995.00— 231.45-150.50-2S41.00-1769 82 747.00- 209.10 118.55 4439.25 1005.— 234.55 152,— 2379,— -787.58 759,— Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . ...... 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ...... 144.82— 147.12 Newyork 100 dolarjev .... 5457.68—5517.68 Ženeva 100 frankov..... 1238.37—1248.37 Amsterdam 100 gold..... 2915 35—2953.35 Bruselj 100 belg....... 930,— 942.25 Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni........ 31.15— 31.85 — Zasebni kliring: ....... 31.75 denar 10.—, Pariz 11.74125, London 443.125, Bruselj 75.30, Milan 235.875. Berlin 177.85, Slock-104.275, Kopengahen 92.625, 15.125, Varšava 83.50. Budim-3.90. Carigrad 3.60. Bukarešta 15. Buenos A i res 102.75. Belgrad Grški boni . . , Curih. Belgrad 20.7475, Newyork 23.30, Amsterdam holni 106.99, Oslo Sofija 540, Praga pešta 87.—, Atene 3.25, Helsingfors 9. Borze Denar Angleški funt 258— Dne 28. julija. Nemški čeki 14.30 Promet v devizah je na zagrebški borzi znašal 1.82 milij. din, na belgrajski pa 11.11 milij. din. Iišče. Gotovo je res, da je to razmerje v prilog kina v manjših mestih, kjer je manj gledališč. Se večje, vendar pa tudi ni mogoče tajiti, da ima tudi gledališče močnejši krog obiskovalcev, kot splošno mislimo. Ce še vpoštevamo. da so vstopnice za v gledališče mnogo dražje, moramo pač priti do zaključka, da občinstvo v New Yorku za kino le ni tako hudo navdušeno. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 465 —468 v Zagrebu 466.50—469 v Belgradu 467.50—468 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99—100.50, agrarii 61—62. voj. šk. prompmtna 465 do 468. begi. obv. 86.50—87.50, dalm. agr. 83.50 do 84.50, 4% sev. agr. 52—53. 8% Bler. pos. 100 do 101, 7% Bler pos. 94—95, 7% pos. Drž. hip. banke 100 50—101.50, 7% stab. pos. 100—101. — Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 172—175 Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 100 (100), agtarji 61.50—62.50, voj. fiko. prom. 466.50—469. 6% šum. obv. 81—82.50, dalm agr 83.50—84. 4% sev. agr. 59.50—60 50, 8% Bler pos. 99.50—101, 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 100— lOl. — Delnice: Nar. banka 7350 dne., Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 171—175. Jadr. plovba 320—350. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.75 do 101.25 (101), agrarji 62.25 den.. voj. šk prom. 467.50-468 (468), begi. obv. 87-87.50 (87 50), dalm. agr. 84—84.50 (84), 4% sev. agr. 59.50 den., 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos 94—94.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 den., 7% stab. posojilo 100.50 den., 6% šum. obv. 82—83 (82.10 do 83.75). — Delnice: Privilegirana agr. banka 210.50 den. drobni. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca izpreinenjena. Promet srednji. Sombor. Oves: bač., srem., slav., novi 122» ?o°- J£fn,Pn: ^araniski spomladanski. 69 kg 18o—lJO. Tend. neizprem. Promet 88 vagonov. * Povečanje delniške Klavnice. »Slera«, d. d., s •^»ra v Belgradu. ki je bila ustanovljena leta 1937., bo povišala svojo delniško glavnico od I milijona din na 1.5 milij. din z izdajo 500 kosov novih delnic po 1000 din. Povod za povečanje delniškega kapitala je načrt za razširjenje prometa potom prodaje radio-aparatov proti plačilu na obroke.